café serfin

Naslov sporočila: Re: café serfin Sob Nov 02, 2013 11:04 am

tag, ines

minilo je nekaj dni odkar je po spletu naključij pristal v hotelski sobi s svojo bivšo ženo. srečanje po nekaj letih je bilo več kot zgolj čudno. nazadnje, ko jo je videl, je proti njemu metala vsak predmet, ki ji je prišel v roke in bi z največjim veseljem zdrobila vsako kost v njegovem telesu, če bi ji to dalo kakršnokoli zadoščenje za izdajo, ki jo je občutila. nekaj noči nazaj jo je srečal v klubu in morala se je ravno vrniti v mesto, drugega pojasnila ni imel. pred kratkim se je vrnila in nekako je usoda hotela, da naleti nanjo na enega od redkih prostih večerov, ko je z nekaj sodelavci posedal v lokalnem klubu. da se je tekom desetih minut prilepila nanj, je bilo vsekakor presenetljivo. na višku alkoholiziranosti ni niti razmišljal, da je vse skupaj precej absurdno in nenavadno. samo sprejel je dogajanje za samoumevno in se zjutraj zbudil sam v hotelski sobi. minulih nekaj dni pa je porabil za to, da ji je na sled poslal svojega uslužbenca. kar je bilo nepotrebno. njena službena fotografija je krasila večino naslovnic časopisov. načelnica, kaj? kaj za vraga je potem delala v klubu in se valjala med rjuhami z njim? toda uspelo jim je ugotoviti, da se po zaključku delovnika na poti domov ustavi v kavarni na vhodu v park in tako ji je danes pripravil manjšo zasedo. ko je vstopila v notranjost, se je iz sence dreves nemudoma odpravil za njo. našel jo je za eno od miz ob oknih in brez obotavljanja zasedel drugi prosti stol za njeno mizo. ''ines,'' se je glasil njegov pozdrav. ''načelnica? zanimivo. potem utegneš imeti manjši problem, če te opazijo v moji družbi?'' je nadaljeval, ko se je naslonil nazaj na stolu in se šele zatem namrščil ob njenem izrazu: ''menda nisi presenečena, da me vidiš?''

Naslov sporočila: Re: café serfin Sob Nov 02, 2013 3:18 pm

all that i've amassed sits before me,
shattered into ash

for javier, the lying ex-husband,

po še enem izmed dolgih in predvsem hudičevo napornih dni v službi se je, kot ji je postalo v navadi, zatekla v majhno kavarno na obrobju parka. pol ure miru v družbi kave in knjige, preden se je vrnila domov in se posvetila raznim opravilom, je hitro postalo njena mala razvada. nekaj minut, ko je ob besedah lahko pozabila na vse, kar ji je paralo živce ves dan in moreče spomine, ki jih je mesto prinašalo s seboj. vsaka znana stavba, obraz ali vonj so na plano privlekli novo zgodbo in večino od njih se je že več let trudila pozabiti. ob prihodu je izbrala svojo najljubšo mizo ob oknu in natakarici naročila črno kavo brez dodatkov, nato pa se je sklonila, da je lahko iz torbice izbrskala knjigo. ko se je znova vzravnala za mizo ni bila več sama, toda kar jo je resnično presenetilo je bila identiteta temnolasca, ki ji je sedel nasproti. javier. ob pogledu nanj se je v njenih mislih odvrtelo na desetine različnih spominov, zaradi katerih se je počutila, kot bi nenadoma ostala brez zraka. njega prav gotovo ni pričakovala, čeprav se je od njene vrnitve nemalokrat pojavil v njenih mislih.

ugotovila je, da se z dlanjo oklepa ogrlice, katere konec je izginjal pod njeno srajco, in jo izpustila, kot bi bila razbeljena. prvič po dolgem času je znova čutila polno težo manjšega od dveh prstanov, ki ju je nosila okoli vratu – prstana, ki je bila edina stvar iz zakona z javierjem, ki jo je obdržala. »ne, če te medtem vklenem,« je, ko se je končno dovolj spravila k sebi, hladno preskočila pozdrav. kljub agresivnim besedam ni segla po lisicah, kajti pozornost celotne kavarne ni bila nekaj, kar bi se nahajal na seznamu njenih želja, medtem ko se je njegov čim hitrejši odhod trenutno nahajal na samem vrhu. »zakaj hudiča bi bila presenečena?« niti trudila se ni prekriti sarkazma, ki je zelo očitno vel iz njenega glasu, ko je roke prekrižala na trebuhu. »ker sem pričakovala, da se me boš glede na način, na katerega si služiš denar, široko izogibal? ah, kje pa.« nivo jeze, ki jo je čutila, je strmo naraščal, skupaj z višino njenega glasu. kaj za vraga je vendar počel tam? glede na to, kako sta se razšla, ji je na misel prišlo samo eno: »kaj hočeš od mene?«

THANKS KAT!

Naslov sporočila: Re: café serfin Pet Nov 08, 2013 10:37 am

tag, ines

na njej je bilo znova nekaj drugačnega. že tisti večer se mu je zdela rahlo nespremenjena, njene geste netipične. toda sedaj se je spet zdela kakor tisto dekle, katero je nekoč poročil, le da je odrasla in si prištela nekaj dodatnih let. vendar je izgledala čudovito. in očitno jo je njegova prisotnost pošteno zmotila, ko mu je namesto pozdrava iz prve že zagrozila. ''vkleneš?'' se je namuznil, ko se je namestil na sedežu nasproti njej in se naslonil naprej mizo proti njej. ''res ne vem, zakaj bi me vklenila?'' je nadaljeval v istem nevednem tonu, medtem ko je s pogledom poskušal razbrati, kaj za vraga se ji je podilo po glavi. torej ne bosta niti omenjala tega, da sta pristala skupaj v postelji, četudi ga je nadvse očitno prezirala in sovražila? ''ker... ne vem, zaradi naju. ker se nisva videla že zelo dolgo. odkar si odšla,'' je sedaj njegov ton postal nadvse pazljiv. nekaj je spregledal. ni bil idiot, vedel je, s kom je pristal v postelji, kljub temu da je imel tedaj v sebi nekaj kozarčkov preveč. bila je ona. ''ne mislim se te izogibati. nimam razloga. in če je posel z nepremičninami zate neprimeren, potem res ne morem pomagati,'' je laž gladko zdrsnila z jezika. seveda je vedela, da je podjetje zgolj farsa. vendar od njega ne bo pod nobenim pogojem spravila priznanja, da se ukvarja z ilegalnimi posli. to bi bilo, kakor da bi sam sebi zataknil vrv okrog vratu in butnil stolček izpod nog. ''en normalen pogovor? za voljo starih časov,'' je naenkrat zavzdihnil, ko se je naslonil nazaj s skomigom ramen in pogledal stran. nekaj se ni ujemalo, a dojel je že, da zadnjič nikakor ni spal z njo. prekleta naj bo: ''zakaj si se vrnila na kubo? v havano od vseh krajev? mislil sem, da skušaš oditi in se držati čimdlje stran od mene?''