Veselila se je izleta, res se je toda ko jo je v jutro prebudil zvok njene budilke in je sama imela veliko večjo željo po poležavanju je nekako bila pripravljena celo ostati doma. In to bi zagotovo tudi naredila, če je v jutro niti ne bi pozdravila neverjetna razigranost njenega sostanovalca, ki jo je dobesedno zvlekel iz postelje že skoraj napol pripravljen. Pa saj mu je bila po eni strani hvaležna kajti tako se je lahko celo dlje posvetila tisti kavi, ki se je kuhala in katero je opazila ko je odšla v kopalnico in je sama sebi zamrmrala že dovolj znane besede, ki so blagoslovile Lona in dejstvo da ga ima ob sebi. Po dolgem času. Namreč izgubila je vse možne stike z njim in šele zdaj, ko ga je dobila nazaj v svoje življenje je lahko spoznala da ga je res pogrešala samo časa da bi pomislila na to ni imela. Toda s tem si ni hotela beliti glave. Važno je bilo, da ji je Amsterdam odprl toliko novih poti, spoznanj in toliko več nasmehov na obrazu, da je čutila kako se je tudi sama precej spremenila. Imela je vse ljube ljudi blizu in tiste malo manj ljube daleč daleč stran tako da ji niso mogli greniti življenja, ki je bilo že dovoljkrat zasrano da bi si kaj takega ponovno dovolila. Počasi se je umila ter osvežila in že čutila kako se počasi tudi njeno telo prebuja skupaj z njo, ter že v naslednjem trenutku je bila toplo oblečena in si je še za piko na i navlekla kožuhast brezrokavnik, seveda z umetnim krznom kajti sama je bila goreča predstavnica boja za pravice živali in kakršnega koli odiranja le- teh ni podpirala. Še meso je komaj kdaj jedla vendar mučenja kot so ga delali majhnim rakunom pa res ni prenesla. Globoko je zavzdihnila in prosila Lona naj ji prinese kovček iz sobe, sama pa se je ponudila da pripravi kavo za oboje. In res je že iz omare izvlekla dve skodelici katere sta kupila na sejmu, ki je bil v bližini ter je črka L predstavljala njega in črka E njo. Očitno je bilo da sta bila resnično obupana tiste noči in da jima je kuhano vino udarilo v glavo, vendar bila pa je tudi lepa gesta in ji je prinesla nasmešek na obraz. Pograbila je še krpo ter si jo ovila okoli roke nato pa prijela ročaj in nalila vsakemu malo kave, nato pa dodala še mleko in sladkor kajti že tako je vse avtomatsko delala po vsakodnevnem ritualu. Dobila je že pravo mero koliko vsega hoče Lon za njo pa je bilo tako ali tako vseeno. Umaknila je krpo in prijela za oba ročaja skodelic in ju postavila na mizo kar v dnevni sobi in prižgala televizijo ter se zakopala pod odejo, ko se ji je pridružil tudi Lon. Čas je mineval in kave je zmanjkovalo pa tudi čas za odhod je bil. Rjavolasec je vzel svoje stvari in še njene kot pravi kavalir in sama je v popolnem miru stopala po stopnicah navzdol, ko je spredaj že čakal taksi s katerim sta se odpeljala do letališča. Prvo jih je čakala vožnja z letalom in nato še vožnja z avtobusom in za Eleno je že tolikokrat uporabljena beseda vožnja pomenila dolgo pot nad katero niti ni bila navdušena a se je morala sprijazniti s tem. Sledila je Lonu ter prevzela svojo karto in tako so se vsi lahko počasi vkrcali na letalo. Večino poti je ali počivala naslonjena na Lona, ali sta poslušala skupaj glasbo ali pa je ona sama razmišljala koga bo dobila kot sostanovalca.
Elena je še nekaj časa preganjala dolgčas z rjavolascem, ko so končno po dolgem času vožnje na letalu in na avtobusu prispeli do cilja ter jih je le še za konec razveselila novica, da bodo do koč pešačili po zasneženem stopnišču in sama je le gledala svoj kovček nad katerim ni bila navdušena niti nad potjo pred njo. Lon se je že poslovil od nje in veselo stekel proti koči, kot pet letni otrok ona pa je kot babica zaostajala v ozadju in končno prišla do svoje koče kjer so vrata bila že odprta, ter je torej gospa na recepciji imela prav in je njen oziroma skupen ključ že prevzela gospodična. Prvi namig je torej že dobila- imela bo sostanovalko kar je zmanjšalo njeno izbiro kar za polovico. Ideja pa o skupnem ključu pa ji v tistem trenutku bolj ni dala miru. Počasi je še za malo odprla vrata in vstopila, ko se je pred njo res pojavila svetlolaska. Nasmehnila se je in ji po nekaj trenutkih tudi prepoznala. » Sara, kajne ? « je rekla v pozdrav in ji namenila radoveden pogled. Poleg nje je bila tudi ona v sigmi pi in koliko je govorila z Julianom je tole dekle bilo enako blizu kot je bila ona in tako je nastala tudi neprijetna situacija, ko sta se znašli dve bivši dekleti v isti sobi. Toda sama ni imela težav s tem. Julian ji je zdaj bil zgolj kot najboljši prijatelj in kar je bilo med njima je ohranila le zase in kot lep spomin nanj. Glede nje pa ni bila prepričana toda predvidevala je da je tudi tako glede na to da ji jo je tudi Lon omenjal, ko sta imela kakšen napad pijanskih pohodov v njunem stanovanju in je tako ali tako polovico stvari naslednji dan pozabila. » Torej sva očitno midve sostanovalke. « ter se razgledala po koči. Delovala je precej prijetna in udobna za bivanje.