freya liv antonsen

Gost

FREYA LIV ANTONSEN

TWENTY; SOPHMORE; PSYCHOLOGY; BERGEN, NORWAY; ALINE WERBER

Še najbolj kruta zgodba ima ponavadi srečen začetek ali konec. Ampak v resničnosti ni vedno tako. Freyina se ni srečno začela, poteka še manj srečno in tudi konec najverjetneje ne bo ravno pravljičen. Morda je razlog, da je takšna kot je to, da njeni najzgodnejši spomini prikazujejo nasilje, ki ga je njen z alkoholom zasvojen oče izvajal nad mamo in starejšim bratom. In čim je bila Freya dovolj stara, da je lahko hodila in govorila, se je začel spravljati še nanjo. Prekrasen začetek, kajne? In nadaljevanje je še lepše; sneg in led sta že prekrila njeno rojstno mesto, bil je konec novembra, ko se Freyina mama nekega dne in vrnila iz službe. Ne ob treh, štirih, petih… Končno je Freyinega očeta postalo strah. Kje je njegova žena? Odgovor je kmalu prišel; v bolnišnici. Na poti iz dela jo je povozil avto, so povedali hladni možje v belem. Njeno telo sicer še živi, a možgani so mrtvi. Takrat je bilo Freyi osem let. Oče je postal še hujši, brat pa je šel po njegovih stopinjah. Pri desetih se svetlolaska ni vračala domov po šoli kot njene sošolke, ampak je ure in ure tavala po mestu, še dolgo po mraku. Skoraj nikoli ni nihče opazil, da je ni doma. Če pa se je to le zgodilo, sta jo oče in brat pretepla. Če je v šolo prišla z modricami, niso učitelji nič rekli; živeli so v delavskem predmestju in poškodbe od pretepov niso bile nič nenavadnega. Prav tako ne odmaknjenost in demotiviranost otrok za šolo; izvrsten rezultat je bil če je bil cel razred pozitiven. A Freya je imela odlične ocene in tako je bila sprejeta v elitno gimnazijo v središču mesta, kjer so imeli uniforme, učile so nune in šolo obiskovala le dekleta. To je bil za Freyo nov svet. Vse svoje življenje je živela med ljudmi, za katere modrice in celo zasvojenost pri otrocih ni bilo nekaj posebnega in nemogočega. Tukaj pa so bile le pametne, ambiciozne deklice iz bogatih družin. Ona pa je bila iz delavske družine, brez zastavljenih ciljev, s štipendijo in iz obrobja. Sošolke se zanjo najprej niso menile, potem pa, ko so vplivnejše ugotovile, da je sama, brez prijateljev, so se spravile nanjo. Ne očitno, seveda. Ampak žaljivke so bolele bolj od udarcev. Po enem mesecu v novi šoli, v internatu si je želela samo še domov. Čeprav enosobno stanovanje ni nikdar bil dom. A tisto je bil vsaj kraj, kjer ni bila izobčena. Njene ocene so začele padati, sestre so jo začele spraševati in kar naenkrat je bila v vse vpletena socialna služba. Povej nam, so govorile narejeno zaskrbljene uslužbenke. A Freya ni stegnila jezika. Sama v sebi je ustvarila čudovit svet, kjer ni bilo drugih. Edina na čudovitem planetu, ki je bil tam vedno ko ga je potrebovala. Končno je uprava šole ugotovila, da z Freyo nekaj ni povsem v redu. In tako so sledile seanse pri različnih psihiatrih, psihologih in ostalih strokovnjakih, ki so ugotovili, da dekle tarejo travme iz otroštva. Čeprav je bilo to res, je bil njen največji problem depresija. Tiste tanke kratke rdeče zarezice na zapestjih in nogah so postajale daljše in globje. Morda bi Freyin konec prišel že pred leti, če pred leti ne bi spoznala Mathiasa. Črnolasec jo je omrežil takoj, ko ga je spoznala. Z njim je tako rečeno zaživela, se začela ukvarjati s sabo, s svetom. Ocene so spet postale odlične in vsaj malo se je spoprijateljila s sošolkami. In zdaj je tu prekrasen konec? Ne ravno. Kmalu je Mathias začel kazati svoj pravi obraz in ta ni bil niti malo rožnat. Morda bi bila Freya čisto druga oseba, če bi ga zapustila takrat, ko ji je dal prvo tabletko, ampak petnajst letnici se je vse zdela šala. Pa kaj, če na kakšni zabavi vsake toliko vzame kako tableto, to vendar počnejo vsi. Tisto so bili dnevi izrazitih barv, veselja in še marsičesa, a kmalu je bilo za dobro počutje vse več droge. In učiteljicam je kmalu postalo jasno vse o Freyi. Iz šole je bila izključena, in namesto da bi se vpisala na drugorazredno srednjo šolo je s svojo 'družbo', ki naj bi jo razumela tavala po mestu, se drogirala, spala pod mostovi in v podzemnih rovih. Domači je sicer niso prijavili kot pogrešano, a socialna služba je kmalu začela iskati mladoletnico. In Freya se, iskreno rečeno, ni skrivala. Še preden bi se zavedala, je pristala na odvajanju, na terapiji, v mladinskih domovih in ustanovah za odvisnike, podajali so jo od ene hiše do druge, dokler se niso odločili, da jo pošljejo živet k bogatemu stricu na podeželje. Stari psiholog se je z nečakinjo ukvarjal dneve in dneve, in morda se je prav njemu za zahvaliti, da Freya sedaj ne leži pod zemljo. Ko je dopolnila osemnajst let, jo je poslal živet nazaj v Bergen, a svetlolaska se ni vrnila na sceno. Naredila je srednjo šolo, se vpisala na psihologijo, a počasi vseeno tonila nazaj k drogam. In tukaj naj bi se zgodba končala. Bo Freya našla moč da glavo obdrži nad gladino ali bo dokončno potonila?

ALMOST THREE; NOUP; IT'A AMAZING;

PLAYED BY NINA

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: freya liv antonsen Sre Nov 02, 2011 8:44 pm

NINA, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.