cameron oscar clark

Gost

CAMERON OSCAR CLARK

 TWENTY : SECOND : CREATIVE WRITING AND ENGLISH LITERATURE : OXFORD, GREAT BRITAIN : LUKE GRIMES

»Ni prvič in ne zadnjič, da bom nekomu razložil vse o sebi, a včasih je težko povedati vse slabe in dobre lastnosti. Nekaj časa sem premišljeval kako naj začnem. Mogoče s kakšnim verzom, kratkim odstavkom najljubše knjige, ali pa kar s svojim imenom in priimkom. Saj veste, da je začeti najtežje. Postaviti neke zidove in dosoditi do kakšnih mej lahko greš, precej bedno opravilo in mogoče se sliši posladkano, včasih mi je bilo to celo všeč. Govoriti ljudem katera je moja najljubša barva in kakšen poklic bi rad imel, ne preveč težko opravilo. A z leti se človek spremeni, odraste in tvoje življenje ni več samo v bubo zavit metulj, temveč dobiš krila in s tem tudi napake za katere ne želiš, da bi vsi vedeli. Mogoče je to krivo, da tudi sam nisem več tisti pet letni otrok, temveč dvajset letnik z načrti, ki jih danes skušam izpolniti kolikor se le da. Ime mi je Cameron. Rodil sem se v Ameriki in tam preživel pet let svojega otroštva. Danes sem star 20 let, trenutno sem drugi letnik prestižne fakultete v Angliji. Torej Cameron Oscar Clark. Trenutno študiram na Oxford University, v mestu kjer živim že odkar smo sem prišli živet z mojo družino. Rodil sem se prvega marca, pred 21 leti. Z mamo in očetom smo živeli v ameriškem naselju, ki je danes postalo že celo mesto, Rochester. Oče je imel takrat službo kot trgovski poslovodja in denarja nam nikoli ni primanjkovalo. Mama je bila do takrat, ko je rodila mene in mojo sestrico doma, potem pa je dobila službo v restavraciji s hitro prehrano in tam delala kot natakarica. V glavnem, oba sta trdo delala, da smo preživeli in da sta iz naju naredila dva dobra človeka. Jaz in Savannah. Jaz sem najstarejši, Savannah pa se je rodila dobra tri leta za menoj. Kot otrok sem večino časa preživel pri stricu, ki je imel velikansko farmo in sem se namesto da bi hodil v vrtec igral z goskami in jahal konje. Saj se ne spomnim veliko, kajti takrat sem bil še majhen in najlepša leta hitro minejo. Vem, da sva se s Savannah kar dobro ujela s stricem in z vsemi ljudmi, ki so delali in živeli na farmi. Po mojem petem letu starosti je oče dobil ponudbo za delo v Angliji. Seveda je bil to velikanski šok za celotno družino, kajti midva sva bila še majhna, mama pa tudi ni bila najbolj vesela selitve v državo daleč stran. Ampak navsezadnje je bil pomembnejši denar in smo se napakirali na letalo in odšli iz Amerike. Čudno je bilo naseliti se v deželo ljudi, ki sem jim bil tuj. Mogoče me je vse to strašilo, mogoče pa me je presenetil njihov način življenja, to da imajo kraljevo družino in da tam ves čas dežuje. Anglija je bila tako drugačna. Moje življenje se je izboljšalo in za poslastico smo si lahko privoščili samo najboljše. Pa vendar moje življenje ni bilo enako kot v Rochestru. Ampak čez čas smo se vsi navadili. Savannah in jaz sva se še bolj povezala in skrbela en za drugega, med tem ko sta bila starša v službi. Oče je imel tako boljšo službo, med tem ko je mama trdo garala, da bi nekoč odprla svojo restavracijo. Za začetek je bilo morda kdaj pa kdaj mučno oditi od doma in se spraviti v svet, ki te čaka tam zunaj. Saj ne rečem, da je to nekaj najtežjega – preseliti se – vendar nikoli nisem bil ravno najbolj samozavesten in kot pet letnika me je bilo groza iti v vrtec in se prilagoditi tujcem, ki so imeli zame še povsem drugačen način življenja. In tako vam lahko povem, da sem odraščal v prijetni družini, ki me je vzgojila v poštenega in marljivega človeka. V šoli sem se pridno učil in doma pomagal pri dnevnih opravilih. Nikoli se nismo kregali in tudi ko sem prišel v puberteto z mano ni bilo nobenih težav. In tako sem v šestnajstih letih odrastel, mogoče še celo prej kot sem mislil da bom. Saj nikoli nisem bil tako otročji kot moji ostali sovrstniki, imel sem srečo, ker se me puberteta ni lotila in sem bil vedno jaz tisti pametni, ki se je odmikal od težav in pretepov. Vedno sem bil trezen in nikoli nisem imel problemov z kakršnimikoli prekrški. Kaj naj rečem, Angleži so bili vedno precej temperamentni sploh kar se tiče športa. A ni mi bil problem oditi stran, ko so se prepiri pričeli. Tako je bilo tudi z mojo malo sestrico, ki mi je pridno sledila po stopinjah. Za kreativno pisanje sem se pričel zanimati po tretjem letniku ene najboljših gimnazij. Ne verjamem, da je imel s tem kakorkoli opraviti profesor. Kreativno pisanje in literatura sta mi bila blizu in ob študiranju sem se pričel psihično in duševno razvijati v boljšega človeka. In ko sem se enkrat tako spremenil in postal bolj samozavesten, sem pričel spoznavati ljudi. Mogoče še majhen košček mene samega; Sem marljiv, priden, na vsake toliko časa znam biti precej zagrenjen in tih. Dobro poznam meje in vem kdaj je čas, da se odmaknem od težav. Nimam dekleta in ne vem kdaj je bilo na zadnje da sem se zaljubil. Nisem ravno take vrste človek, ki bi hitro zaupal nekomu in kaj pa vem, nekaj časa rabim da se navadim na sočloveka. Rad delam razne sezname, načrte, take sorte stvari. Včasih sem bil precej strikten glede reda, saj ne vem od koga sem to podedoval, po očetu morda. Imam kar veliko prijateljev, pa čeprav je tisti ožji krog bolj majhen, je ljudi s katerimi se družim kar veliko. Ne kadim, pijem v normalnih mejah, z drogami pa se ne ubadam. Včasih znam biti precej odkrit do ljudi, kajti sam v sebi se slabo počutim, če nekomu zamolčim kar me moti. Včasih s tem koga prizidanem, seveda ne nalašč. Ne maram ljudi, ki so samovšečni, nepotrpežljivi, ljubosumni, žaljivi in mogoče smešno, vendar se izogibam tudi takih, ki so odkriti. Rad filozofiram in debatiram. In morda še za konec, kaj za vraga počnem v Amsterdamu? Po pravici povedano ne vem, mogoče zgolj še ena življenjska postojanka.«

2 and half : peter :3 : gorđezz^^

PLAYED BY EUSTACE

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: cameron oscar clark Pet Nov 25, 2011 10:16 pm

EUSTACE, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.