catrine freya hoffart

Gost

CATRINE FREYA HOFFART

20 : SECOND : PHYSICS : NARVIK, NORWAY : GINTA LAPINA :*

le zakaj bi morala govoriti o svojem življenju? zakaj, vraga potrebujete življenjepis? ne bi bilo mnogo bolj preprosto če bi jim v živo obnovil vse packarije ki si jih naredil? ampak ne, napisati moraš vsaj 500 besed dolg življenjepis, ki mora vsebovati... kaj že? preklet naj bo tisti ki si je izmislil življenjepis.
ampak pustimo to. prej ko bom začela, boljše bo. kot prvo, sem catrine iz norveške, za tisto okolje povsem običajna svetlolaska z bledo poltjo in modrimi očmi. tako ali tako ima na norveškem verjetno 70% prebivalstva svetle lase, modre oči in bledo polt. če ne 70 pa vsaj 50. a zakaj bi bilo to sploh pomembno? mislim, resnično dvomim da kogarkoli zanima koliko odstotkov norvežanov je svetlolasih in modrookih.
torej se raje premaknimo naprej, natančneje k moji družini. kot vsi ljudje imamo umazane skrivnosti, kot na primer to, da oče občasno tepe mojo suhljato mamo ali pa da moj brat preprodaja droge. iz teh dveh razlogov smo že stari znanci policistom, ki so nas po mojem že naveličani z našimi nenehnimi zdrahami in včasih precej nepomembnimi konflikti. a taki pač smo, poleg tega pa bi tudi policija lahko malo bolje ločevala od prepira in resničnega problema. teh je pri nas zadnje čase vse več in mislim da sem se delno tudi zato odločila da grem na izmenjavo. med očetom in mamo namreč ni več ljubezni (če je kdaj sploh bila) in alkohol je v družini postal že kar najboljši prijatelj. včasih se ga jaz, moj brat in moj oče kar skupaj nalivamo v dnevni sobi, medtem ko mama joče zgoraj v sobi. in to je skrajno brezčutno, česar pa se zavem šele naslednji dan, ko s peklenskim mačkom vidim mamo ki me razočarano gleda. in mislim da ni edina, kajti opažam da me tudi v mestu vedno bolj sumičavo in razočarano gledajo tudi drugi, pač tisti ki vedo vsaj delce naših skrivnosti. in zakaj ravno mene? zato ker verjetno večina prebivalcev narvika ve, da sem bila do pred dvema letoma (ko se je bolj ali manj vse začelo) v šoli odličnjakinja in značilna pridna punčka, nedolžna kot jagenjček. nato pa sem ob pretresu ko sem prvič videla mojega očeta ki tepe mamo pozabila nase in se počasi začela vedno bolj nalivati z najrazličnejšim alkoholom in občasno posegla tudi po prepovedanih substancah. nič več nisem bila nedolžna, ne po videzu ne po mislih niti po čem drugem. pod očmi so se mi vlekli metrski podočnjaki, iz ust mi je smrdelo po alkoholu in vsak ki je šel mimo mene je vedel da kadim. vse to se je vleklo in vleklo, in še zdaj se vleče, čeprav lahko rečem da se je malo uneslo. čisto malo. kajti še vedno se nalivam z alkoholom in kadim, le po drogah posežem malo redkeje kot prej. in prijateljev imam sedaj bolj malo, razen tistih ki so podobni kot jaz, kar mi prav nič ne pomaga. vem, da je krasno imeti nekoga, ki se mu lahko mirno zaupaš in skupaj uganjata nore stvari in resnično si želim koga takšnega, vendar me je očitno pretežko prenašati, mojo družino pa še bolj. mislim, kdo bi želel biti v bližini pijanega moškega ki tepe lastno ženo in se naceja viskija skupaj z njegovimi otroki? kdo bi hotel vsak drugi dan videti štiridesetletno žensko ki se joče? in kdo bi rad v kakšni zanikrni ulici srečal brata svoje najboljše prijateljice ki bi mu ponujal drogo? mislim da nihče.
torej sem na svetu praktično skoraj sama (psihično, ne fizično), nikomur ne morem povsem zaupati in nihče povsem ne zaupa meni – saj ne pravim da nimajo ljudje prav, ko mi ne zaupajo -, jaz pa se ne morem odločiti na kateri strani bi bila. naj poskušam pomagati mami, očetu in bratu ter si oddahniti če mi bo uspelo ali naj se popolnoma prepustim toku drog, alkohola in seksa? zame je to precej težko vprašanje, kajti na nobeni strani nisem toliko, da bi se v trenutku odločila zanjo, kajti v meni je ostala človečnost in ljubezen do družine, hkrati pa mi je upanje na rešitev skoraj pošlo in vedno bolj sem i zdi da ni nobene možnosti za izhod. začenja me obhajati tisti prijetni občutek da bi se lahko preprosto prepustila življenju da me nese naprej kamor hoče in ga zaživela do konca. že zdaj sem živahna in vesela, čeprav ne naravno temveč bolj zaradi alkohola. zato se mi včasih zdi, da sem čisto brez pristnih čustev, da se v vsak nasmeh prisilim ali pa me prisili topel občutek ob katerem postanem srečna. smejati se skorajda ne znam več normalno, po navadi bolj kreham kot se smejem. in edini občutek, ki me preveva večino časa je prijetna, pa vendar tuja toplina, ki je je konec le takrat, ko cel dan ničesar ne pijem ali pa vidim kaj zares pretresljivega (recimo kako se dva moška mlatita s koloma). potem pa ugotovim da po eni strani hočem čutiti to toplino kljub temu da vem da ni dobra, po drugi strani pa jo sovražim, ker vem da me uničuje. in ker vem, da počasi, čisto počasi začenjam razpadati od znotraj.

1 OR 2 : A-A : OH-SO-AMAIZING <3

ERIN

TEMPLATE MADE BY DAMMIT JIM!! OF CAUTION 2.0

Naslov sporočila: Re: catrine freya hoffart Pet Dec 30, 2011 11:08 am

ERIN, DOBRODOŠLA NA FORUMU DEFYING GRAVITY !
tvoja prijava je bila sprejeta, kar pomeni da imaš vse pogoje za začetek pisanja na forumu.
prosimo te, da je tvoje prvo RPG sporočilo namenjeno zasedbi proste sobe, saj nihče noče da
je tvoj lik brezdomec, kajne? vsak lik potrebuje tudi plot page, za nabiranje povezav, da bo
življenje tvojega lika še bolj raznoliko, pa lahko odpreš tudi facebook profil, twitter račun in
mu priskrbiš mobitel, na katerem bo dosegljiv za vse njegove nove prijatelje.
in če ti je forum všeč, te vabimo da zapišeš kakšno pohvalo ali pa mogoče novo idejo na oglasno desko.