hashuku club

Naslov sporočila: Re: hashuku club Ned Feb 17, 2013 8:45 pm

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around 600 words written just for you

biti šefinja policiji ni pomenilo, da ni imela lastnega življenja in ni od časa do časa svoje telo spravila v ozko črno obleko in si skodrala las, ter preprosto odšla ven in malce zaživela. tako ali tako kriminalcev ni mogla loviti ves dan in vsaj takrat so bili na varnem, kar je pomenilo da so na varnem tudi ta večer. dejansko je hotela samo izstopiti iz kože policistke in biti čisto navadna šestindvajsetletnica, ki hodi ven in se zaplete s popolnim neznancem, ki naslednje jutro postane nepomembna točka v življenju in samo en neroden spomin na dogodek katerega se pravzaprav niti ne spomniš. bila je samo še eno navadno samsko dekle, ki se s svojim osamljenim statusom ni ukvarjalo, ampak je bila z njim čisto zadovoljna. zveze ji tako ali tako niso šle in dokler je trajalo kratko je v temu tudi sama uživala in prihranila toliko tega nepotrebnega, kot so prepiri in ostale neumnosti, ki so po navadi sledile. težavam si se lahko čisto hitro izognil in ni razumela kako tega večina ni razumela, ter videla tistega kar je ona. nasmehnila se je sama pri sebi, ko je opazila svojo podobo v ogledalu, ter s kota pobrala pete v katerih je nameravala preživeti večer. res, da je izbrala nekaj najbolj neudobnega, če bo imela kakšno nesrečo in bo potrebna njena pomoč, ter predvsem značka, ki se je skrivala v njeni majni torbici. definitivno ni imela tekati za komerkoli ali karkoli podobnega. pogladila si je lase in se oprla na steno poleg sebe, da se je lahko preobula, ter ji ni bilo potrebno skakati na eni nogi pol ure samo zato, ker njeno ravnotežje ni bilo najboljše. mogoče je res udarjala po boksarski vreči vendar ni pa se ukvarjala z gimnastiko in hodila po gredi kot da bi imela v sebi sistem zlatega reza.
zapeljala je v znano ulico v mestu, kjer se je nahajal klub v katerega je imela načrt vstopiti, ter se parkirala nekje v bližini s svojim avtomobilom. občutek ji je pravil, da se bo imela noro, ter srečala staro prijateljico in z njo spila nekaj nedolžnih kozarčkov…preostala noč pa je bila lahko popolno presenečenje tako zanjo kot tudi za ostale. prebila se je skozi gnečo do točilnega pulta in pri znanem natakarju naročila pijačo, ter počakala ravno toliko, da jo je tudi dobila. s kozarčkom v roki se je sprehodila v bolj miren predel, kjer so se nahajali tudi kavči in v iskanju znanega, prijetnega obraza nasproti sebe skoraj zadela v veliko manj prijeten, a še vedno znan obraz, ki ji v tistem trenutku ni narisal ravno največjega nasmeška na obrazu. vseeno pa je izsilila vsaj najmanjšega kolikor je lahko v sami prijaznosti. » oliver lair, očitno so bogovi na moji strani, « je dahnila v pozdrav, ter za nadaljevanje pogovora izpila tisto tekočino v kozarčku in ga odložila na pladenj natakarja, ki je šel ravno mimo nje. njen obraz se je za sekundo skisal, ko je pijača oplazila njeno grlo, a se je kmalu vrnil v normalne poteze z očarljivim nasmeškom. » se vi očkovi sinovi res ne morete zabavati kje drugje ? na primer v kakšnem oddaljenem klubu, kjer se družite podobne riti in brez navadnih smrtnikov naokoli ? tako da imamo mi mir ? « je spet začela v svojem tipičnem tonu, ter pogledala proti njemu predno je spet nadaljevala : » oh, oprosti. z županovim sinom se res ne bi smela tako pogovarjati, kajne ? « roko na srce pa ji ni bilo čisto nič žal. samo podobne njemu ni prenašala ravno najbolje. » hja..mogoče bo bolje, če se bom napila in se dejansko delala, da si mi všeč. «

Naslov sporočila: Re: hashuku club Pon Feb 18, 2013 2:52 pm

hashuku club Tumblr_mfnpifIHWM1rz2cbjo1_500

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 767 words. i'm listening to muse for my inspiration.

skoraj nasmejano se je zazrl skozi okno vlaka in zagledal premikajoče se luči tega mesteca, ki mu je obljubljalo nepozabno zabavo. zjutraj se bo po prerokani noči prikazal nazaj na postaji, sedel na vlak in mirno zaspal ko ga bo ta popeljal nazaj proti študentskemu domu kjer bo ponovno padel v posteljo, počival do večera in potem seveda nadaljeval z nočnimi pohodi, zgolj zato, ker se mu drugega ni dalo. prav tako pa- nočni klubi so bili kraj, kjer je bilo najlažje preprodati kakšno drogo ter preprosto zaslužiti in zakaj bi se temu upiral? preprosto mu ni nič manjkalo, denar je zaslužil brez večjih težav in nobenem se praktično ni sanjalo, kaj v bistvu počne županov sin, povsem preprosto. sicer res, da na to niti ni pomislil, kaj bi bilo, če bi ga dobili, vendar hej, bi se že izvlekel, če se je v mladosti, bi se tudi sedaj. sicer res, da je bilo logično, da bi vmes vskočil oče, tudi če bi sam hotel urediti zadeve- navsezadnje, bog ne daj, da bi dobil madež kot župan, kaj šele, da bi se razvedelo, kaj počne njegov sin. tako, da praktično tudi, če bi zadevo hotel vzeti v svoje roke ter v bistvu plačati za to kar je naredil- kar sicer nikakor ni prišlo v poštev, vendar vseeno- preprosto ne bi imel zaradi očeta samega te možnosti. monoton glas ženske, ki je oznanil da se bližajo glavni postaji je pregnal njegove misli ter zato se je počasi pobral na obe nogi in se odpravil proti vratom, spotoma pa ni zgrešil širokega nasmeška svetlolaske, ki mu ga je namenila. ugriznil se je v spodnjo ustnico, konec koncev je imel danes veliko časa, a ko je videl da je imela dekle družbo še dveh prijateljic, je vedel da bo potreboval cel večer da bi kaj dosegel. zmajal je z glavo sam pri sebi in se s prešernim nasmeškom namenil proti izhodu vlaka. njegova rutina zadnje čase je bila definitivno tej podobne zadeve.

po tretji tekili je sedel za pultom in zrl v jantarno tekočino ki se je pretakala v kozarcu in vsake toliko časa odgovoril natakarju, ki mu je razlagal takšne ali drugačne neumnosti, ki so jih počeli mladi ko so zavili v bar, njemu pa se je tu in tam zarisal nasmešek na obraz. pravzaprav je ravno to potreboval, mlade v tem klubu, ki so bili željni pijače in posledično naivni kot bog ve kdo in njim je bilo prekleto lahko preprodati bilo katero sranje. preprosto so bili tisti, za katere bi lahko rekel, da so bili njihova najljubša stranka- le dovolj alkohola so morali imeti za seboj, vsaj za začetek, kajti takrat njim je bilo ponuditi kaj takega najlažje. in potem, ko njim je prišlo v navado, preprosto ni bil več problem, postali so pravzaprav kar prijetna stalna stranka. ob tej misli se je skorajda avtomatsko nasmehnil, tokrat naročil kozarec viskija ter se odpravil v tisti bolj miren predel, zgolj zato, ker so tam stvari lažje potekale. sedel je na enega izmed kavčev ter se razgledal naokoli ter najbrž bi že ujel naslednjo žrtev, če ne bi ga zmotil znan glas. ponavadi bi ga dejstvo, da ga nekdo zmoti pri tem spravilo v slabo voljo, vendar prekleto, to je bila madeline peterson in da se mu ob tem ne bi že avtomatsko zarisal nasmešek na obrazu, bi bilo prekleto čudno. »ne ravno na strani, nasproti pa je definitivno en« se je zasmejal ob njenem pozdravu ter naredil požirek pijače, nato se pa z zanimanjem zazrl vanjo- navsezadnje, ni vsak dan takole prikorakala do njega. v bistvu ga ne bi čudilo, če bi mu spet pomolila pred nos nalog za aretacijo iz bog ve katerega razloga, katerem bi se on samo smejal- nič novega. »včasih se moramo tudi spustiti na zemljo, na vašo žalost. ali na veselje, bi se bolje slišalo« se je namuznil ter ob tem vrtel kozarec v roki, ko ni odmaknil pogleda od nje. »recimo, da ti dovolim, pod pogojem, da imaš kaj zanimivega za povedati. glej,« je dejal ter pomignil na prostor poleg sebe. »celo prostor ti ponujam- pod pogojem, da me ne aretiraš zopet tokrat zaradi… česa že? aja, najbrž zaradi približevanja, čeprav si me ti prva ogovorila?« je dejal ter ob tem naredil požirek ter se zopet z zanimanjem zazrl vanjo. »oh, saj se ti ni treba pretvarjati okoli tega, že sam vem, da sem ti pri srcu, sicer ne bi ves čas letala okoli mene z listom za aretacijo« je dejal ne da bi jo pogledal, ob tem pa pomahal natakarju, naj pride do njih, po naročilo.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Pon Feb 18, 2013 6:17 pm

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around720 words written just for you

ob njegovih besedah, ki so letele na njen pozdrav, se je samo hinavsko posmehnila in zavila z očmi. » simpatično, « je samo dodala na vse skupaj, svoje ustnice pa namuznila v majhno prikupno šobico, ki je bila usmerjena proti njemu. » in, če se imaš ti za nekega boga, ki stoji sedaj nasproti mene…potem je res božanstvo v veliki krizi. « prekrižala je roke na prsih in se z radovednim pogledom zazrla v oliverja, ki je v njej vzbujal vse možne mešane občutke trenutno negativne narave. ni prenašala njegovega odnosa in precej kritično ni prenašala njegovega priimka, ki jo je samo spominjal na njegovega očeta, sicer župana, ki je vedno reševal njegovo rit in brisal kartoteko. sama pa vsemu ni mogla priti do dna in dokazati vsem, da rahli prekrški prav pripeljejo do največjih kriminalcev, ki pa jih ima mesto že čisto dovolj. dejstvo pa da je sam sin župana kasneje eden izmed njim pa sproži val vprašanj pri samemu sebi, ki povprašujejo po kraju v katerem sploh živimo in zakaj sploh policisti so, če se vse samo briše in pospravlja pod posteljo na plano pa ne prileze čisto nič. » taki podobni tebi lahko prinašajo veselje samo zaslepljenim smrtnikom, ki pod vsem bliščem ne vidijo resnične bede ali pa tistim obupankam, ki jim je dejansko všeč videz nekega bogatega šarmerja, ki po vsej možnosti ne skrbi za pravila in jih krši. na koncu pa ne zagotavljalo zaupanja in verodostojnosti. na koncu niso nič in nimajo nič. « ona pa definitivno ni bila med njimi in ji oliver ni majal tal pod nogami in tudi daleč od zmožnosti je bil, da bi to lahko sploh storil. bila je čisto dovolj prepričana vase, da ga bo enkrat spravila za zapahe in mu pustila nekaj dni v samici pa naj vidi kako je, ko te očka ne prihaja reševati ob vsaki neumnosti. » resnično ne potrebujem tvojega dovoljenja. že od malega mi nihče ne podaja dovoljenj in ukazuje, kaj šele ti. tudi, če bi sam sin predsednika amerike bi se požvižgala na tvoje mnenje, « se je drznila reči in zavila z očmi, ko je ponujal svoj prostor, ter ni vedela ali resnično resno misli da bo zdaj popolnoma navdušena ker bo dobila njegovo prisotnost ali se je samo pretvarjal, ter se zavedal skrite resnice. » nisem te prišla aretirati,« mu je nedolžno dala vedeti in kljub vsemu se usedla malce stran od njega in med njima postavila dovolj razdalje, da si ni česarkoli narobe razlagal, ter čeprav ni bila v službeni opravi še ni pomenilo, da je postal njena najljubša oseba na svetu. » z največjim veseljem bi te sicer , ampak saj nima smisla. očka je en klic stran in njegovi podkupljeni odvetniki prav tako. škoda uničevanja dreves za papirje, ki bodo tako ali tako romali v koš in pod preprogo bo pospravljen tvoj prekršek. « ni bila pikro nastrojena, pravzaprav je bila neverjetno dobre volje, čeprav je bil on poleg nje in je dvomila da bi se dejansko lahko bolj zabavala kot v igricah z njim. saj je vedela, da mu ne more vedno oče urejati vsega in bo kdaj že prišlo do česa, kar bo pomenilo njeno sladko zmago in tega trenutka ni hotela zamuditi. sedaj je lahko samo potrpežljivo čakala in drezala vanj in v njegovo bistvo, ki skriva lahko marsikaj…marsikaj pa lahko pomaga njej. » za take kot si ti ne odpiram srca, oliver. je edino in nima devetih življenj, ter ne mislim tvegati, da bo na koncu samo zlomljeno, « mu je dala vedeti in namesto, da bi počakala na natakarja raje kar vzela njegov kozarec in ga izpila do konca in se samo opravičujoče nasmehnila, četudi ji je bilo malo mar koliko nasprotovanj bi on lahko imel. » veš kaj me zanima ? kaj bo tvoj oče s teboj, ko ne bo več župan ? ko njegov ugled več ne bo tako pomemben. ali te bo pustil za rešetkami in mu bo malo mar zate ali bo spet isto in te bo iz ljubezni reševal namesto, da bi te naučil lekcije ? « je dregnila vanj z najbolj očarljivim nasmeškom in iskrivim pogledom, ki ni bil pogost, ko so ji srečal na delovnem mestu. takrat je njena obrazna mimika bila veliko bolj odločna in resna, ter je jasno izražala, da ni bila tako zelo nedolžna in krhka kot je bila videti. bila je samo njena najljubša past.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Feb 19, 2013 11:09 am

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 644 words. i'm listening to rihanna for my inspiration.

»res je,« je zamrmral na njen odgovor ter se ob tem namuznil. v bistvu ga je pogovor, če je temu seveda lahko rekel tako, z njo vedno zabaval. preprosto zato, ker je vedel, da bo vedno našla neke besede, s katerim se ga bo trudila zabiti nazaj, prav tako pa ji on ne bo ostal dolžen. na kratko, vrtita se v začaranem krogu, kater se ne konča, vendar kljub temu- zabave pa le ne primanjkuje ob njunih srečanjih. »da ne govoriva o policiji,« ob tem ni odmaknil pogleda od nje, se nasmehnil zgolj zaradi njegovega odgovora ter vrtel kozarec v rokah. navsezadnje, kaj vse je počela tolpa za njihovim hrbtom, oni pa se več kot očitno niso niti premaknili- no, lahko so se, vendar v popolnoma napačni smeri. tako, da če je on deloval v krizi, niso bili oni na nič boljšem nivoju. prav tako pa- več kot očitno se je večina ali bala njegovega očeta ali pa je imel res tak vpliv, vendar glej ga zlomka- vsak njegov prekršek, za katerega je vedela večina ljudi, se je dalo izbrisati. toliko o filadelfijski policiji. »oh kako sem reven, kajne? samo denar imam« se ob tem ni mogel upreti smehu in ko se je ta vsaj nekako polegel, je nadaljeval. »veš,…« je začel ter se ob tem narahlo nagnil naprej. »nekateri ne sedimo cele dneve v pisarni ter kakor bi rekla ti- preganjamo tiste meni podobne, pač pa…« je dejal ter skomignil z rameni in se naslonil nazaj. »živimo življenje. in očitno med to spada tudi kakšna prehitra vožnja ali kaj podobnega, zaradi česar te policist, ki očitno nima pametnejšega posla, spravi v zapor. preprosto,« si je zopet nadel nasmešek na obraz ter naredil požirek grenke pijače. zares so ga te njune igrice zabavale in če se mu ne bi šlo za denar, bi celo rekel, da raje sedi tu ter vodi besedne spopade z njo, kakor da mulcem prodaja prepovedane reči.

»verjemi, da me ne zanima, kako je bilo s teboj nekoč in danes. vendar kakorkoli- moje dovoljenje imaš, hočeš, nočeš« je vztrajal pri svojem. »in če bi bil moj oče predsednik… ne vem, koliko dolgo bi bila ti še na čelu policije,« je še dodal, ko ni mogel mimo njenega zadnjega stavka ter se ob tem narahlo nasmehnil, preden je zopet naredil požirek viskija. na videz presenečeno je zamežikal ob njenem odgovoru. »kakšen praznik je danes?« je dejal ter se ob tem zazrl vanjo, še vedno z navidez povsem presenečenim izrazom. pravzaprav je bilo res čudno, da jo sreča izven zapora oziroma brez naloga za aretacijo v roki. to se ni zgodilo velikokrat. »prav imaš, lepše je tu, kakor čakati očeta v zaporu« je skomignil z rameni ter ob tem zopet naredil požirek. »oh, boš rekla, da obstaja? sam sem bil do sedaj prepričan, da ga sploh ni. navsezadnje, vi policisti delujete tako… brezsrčni« jo je zbodel. ironija, če bi bil kdo od njiju dveh brez srca, bi definitivno za to hitreje obtožili njega, kakor njo, vendar s tem se v tem trenutku ni bil pripravljen ukvarjati, škoda časa in misli za takšne nepomembne zadeve. »hej, nisva se tako dogovorila,« je dejal v hipu, ko mu je vzela kozarec ter naveličano zavzdihnil. ne, jemanje njegove pijače, pa mu vseeno ni bilo pri srcu in v hipu ko je prišel natakar, je naročil nov viski. tisti del, da bi ga dal na njen račun je raje spustil. »do smrti mu bo mar za ugled, kar pomeni, da mi bo do smrti reševal rit. in potem? hja, prepričan sem, da bo obdržal veze, da družina lair slučajno ne bi imela kakšnega madeža,« je dejal ter skomignil z rameni, kakor da bi govoril o najbolj dolgočasni temi, kakor da bi rekel, da je zunaj noč- in če mu ne verjame, naj gre preverit sama. »tako da na tvojo iskreno žalost, si se spravila na napačno družino.«

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Feb 19, 2013 2:59 pm

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around720 words written just for you

po navadi ji je njegova sama bližina šla blazno na živce in samo njegovega trapastega nasmeška na obrazu že ni prenesla ter kaj šele kaj drugega. preprosto je oliver lair spadal med ljudi, ki niso bili na seznamu njeni najljubših, a zagotovo so bili na seznamu tisti s katerimi je hotela zakopati bojno sekiro v njeno prid seveda in tudi sam župan je ne bo pri tem oviral. mogoče policija ni imela dovolj moči vendar jo je sama za svoje ime že znala. mogoče jo je včasih lastna samo prepričanost vodila v nepremišljena dejanja, ki so vedno terjala svoj davek, a ji je tudi vlivala pogum in zaupanje v svoj obstoj in znanje ter sposobnosti, da se bo dokopala do resnice in dokazala da ima policija kar nekaj zmožnosti in da ne morejo vsi kriminalca mesta početi kar počno. in prva stvar za katero bodo plačali, ko bo za to čas, je smrt njenega očeta. » saj niti nimaš kaj reči o policiji, « se je zasmejala, čeprav je lahko predvidevala val negodovanja in trapastih pripomb brez repa in glave, ki nanjo niso naredile posebnega vpliva. zadnje mnenje za katerega bi ji bilo mar bi bilo seveda njegovo. » denar ni vse. je zgolj papir. misliš, da ima vrednost, toda dejansko te ne definira. « saj je tudi sama nekaj denarja imela, toda kako ji je to v življenju pomagalo ? kaj ji je pomagalo, da je njen oče bil šef policije in jo je vzgajal v duhu pravičnosti, ko ji je na koncu to vzelo pravo družino in poslalo v los angeles, kjer je živela brez očeta in se sedaj niti ni spomnila kdaj mu je nazadnje rekla rada te imam. umrl je ne da bi mu sama imela priložnost povedati kaj dejansko čuti. neka tretja, nepomembna oseba si je vzela to pravico in ji ubila očeta, ter ji tako vzela tisto malo kar je ostalo v njenem življenju. » bi to morala biti žalitev na moj račun in moje življenje ? veš uživanje življenja še ne pomeni kršenje zakonov in kasnejše klicanje očka na pomoč,« je rahlo priprla oči in se namuznila, ko je s pogledom poiskala njegov pogled, ter se jasno zavrtala vanj preden je nadaljevala : » če si lačen pozornosti se prijavi na dramo in stopi na oder naj je luč usmerjena vate. mogoče naredi kaj koristnega, kar bo očeta naredilo ponosnega, ter mu ne bo potrebno venomer reševati sina, ki se pri svojih šestindvajsetih obnaša huje kot podivjani najstnik. « njuno razmišljanje je bilo tako zelo različno, nasploh sta si bila različna, da ju nikoli ne biti niti mogla videti kako bi delovala skupaj. tudi, če bi bil njegov odnos do zakonov drugačen ga nikakor ne bi mogla sprejeti za prijatelja. preprosto…preveč razlik je bilo, da bi se ujemala. » nekateri med nami vsaj vemo kaj je delo in ne življenje na tuj račun, ki prav tako ni ravno najbolj čist, kajne ? « je udarila nazaj in razvlekla svoj nasmešek v še večjega in si samo očarljivo popravila lase, ko je pogled rahlo umaknila stran od njega v neko drugo točko v prostoru.
» počaščena sem, « je dejala v sarkastičnem toni in zavila z očmi, ko je že prisluhnila njegovim naslednjim bedarijam, ki so namesto zgolj nasmeška iz nje izvabile resnični smeh ali bolj posmeh. » verjemi oliver, da zadnja oseba, ki bi mi lahko tako bedno grozila si ti. vpliv tvojega očeta me ne skrbi in tudi ne izguba stolčka na vrhu policije, « ter samo stresla z glavo ne da bi dejansko še enkrat premlela njegove besede in izzvala vnovičnega smeha v večeru, ki je postajal iz sekunde v sekundo bolj in bolj zabaven. » ne pretiravaj s temi bednimi izrazi. tukaj nisem po službeni dolžnosti ampak po zasebni,« čeprav ji tega res ni bilo potrebno razlagati, a vseeno je bilo že prepozno, da bi rekla karkoli drugega. pa naj vidi, da ne sedi samo v pisarni in da dejansko zna uživati življenje medtem ko on sam išče zgolj pozornost. » auč, « je brez posebnega tona komentirala njegove besede in se s telesom usmerila proti njemu. » policijski poklic te zgolj nauči, da ne moreš biti sočuten do vsakega, ki prekriža tvojo pot. sploh pa kakšen bi bil policist, ki bi te aretiral in držal pištolo v roki in na drugi strani jokal, ker te mora zapreti, ko je pred teboj še toliko svetle prihodnosti ? mi smo tukaj da ljudi zapiramo in kaznujemo ne pa da igramo njihove terapevte. « mogoče je sama res kraljevala v brezsrčnosti toda za ljudi, ki so ji bili dovolj blizu je pokazala tudi ženstveno naravo, ki se je skrivala globoko v njej. izmaknila je njegov kozarec in ga izpila potem pa samo skomignila z rameni in rekla : » ne spomnim se da bi se sploh karkoli dogovorila s teboj. « nato ju je zmotil natakar, ki je pobral njegovo naročilo in pri tem kmalu zatem še njenega, ter potem samo preprosto izginil. » mogoče bi tvoj oče moral čistiti madeže od znotraj ne samo od zunaj. «njena ramena so sledila njenemu skomigu, ter na njene ustnice se je narisal nasmešek. » napačno družino..si mogoče postal komik od najinega zadnjega srečanja, ollie ? «

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Feb 19, 2013 4:36 pm

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 916 words. i'm listening to rihanna for my inspiration.

ob njenih besedah se je zasmejal ter pokazal na svoje proste roke. »res nimam nič za reči? v mestu jih je ogromno podobnim meni, ki zganjajo kriminal na vsakem ovinku in še več hujših, vendar glej ga zlomka- vsi, celo z vami v red, ki bi jih morda morali spraviti za zapahe, sedaj popiva v baru. res nimam nič za reči, ne« je dejal ter ob tem še dodatno odkimal z glavo. pa saj se ni pritoževal nad tem, da je bil tu in ne v zaporu, vendar vseeno pa ni prinesel tega dejstva, da so se fbi in policisti imeli za bog ve kaj, medtem ko je lahko kriminalec sedel nasproti njih in tega niso znali opaziti in posledično je lahko za njihovim hrbtom počel bog ve kaj, oni pa se niso premaknili. če so bili že toliko proti kriminalom in vsem ostalim sranjem, bi lahko tudi kaj naredili za to, ne pa da so cele dneve sedeli v pisarni, navidez povsem potopljeni v delo in kaj je bil rezultat tega? na dva tedna ulovljen ne pridi prav, pa še ta najbrž tisti, ki ni imel večjega zločina- tisti, ki so jih pa imeli za seboj, pa so se mirno sprehajali okoli in kaj je bilo najbolj smešno- te niso opazili. kakor tudi ona ni opazila, da on ni le smrkavec, ki rad stopi policiji na živce, da dokaže očetov vpliv, pač pa ima za sabo mnogo več. oh ja, če bi vedela, sedaj ne bi tu kramljal z njo. »oh seveda, brezdomec bi definitivno lahko postal predsednik, saj ga denar ne definira, je pač kos papirja, katerega pač nima, kajne?« je dejal ter se ji ob tem posmehnil. že je hotel dodati, kako zgrešena je bila očitno ta policijska logika, vendar je to zadevo raje zadržal zase. včasih je bilo pri madeline to pač pametno narediti.

»saj ga ne kličem, sam pride« je zopet dejal, kakor da govori o najbolj očitni zadevi na tem svetu. in resno je mislil- pravzaprav je nič kolikokrat še prej on vedel, da mu je policija za petami, kakor oliver sam in jih še hitreje odstranil, preden bi sploh prišli do sina, njemu pa le nalagal vedno nove pridige o tem, da se naj izboljša, sicer bo njegova družina padla pod slabo luč. vendar kot da mu je bilo mar, saj ga je tako ali tako skrbelo le za ogled, ne za kaj drugega, kot dejansko zločinsko življenje njegovega sina. »ponosnega?« je zaničljivo prhnil, nato se pa nasmehnil. »veš draga policistka, v bistvu ne iščem pozornosti, le vi mi jo tako radi podarjate. navsezadnje, kdo pa me za vsako sranje hoče spraviti za zapahe in da ne omenim, da včasih to niti prekršek ni? veš… ne veš vsega. če bi si želel drame, bi vedela tudi tisti del, ki je skrit pred tvojim očem- in takrat… takrat bi bil šele v središču pozornosti, ne le jaz, pač pa cela družina, vendar tega nočem. če bi že hotel, bi to naredil in pridobil zares ogromno pozornosti in ne le od javnosti. no, ali pa bi se vpisal na dramo ja in tudi tako dobil pozornost. vendar ne, nočem je. poskusi ti mene ignorirati naslednjič, ko bom malce prehitro vozil, ja? še pogledal te bom, po domače- ne bom nikakor zahteval tvoje pozornosti« je dokončal ter ji ob tem namenil nasmešek, nato se pa naslonil nazaj. govorila je neumnosti, sploh ker celotne zgodbe ni znala, še tretjine, četrtine ne, pa se je že obnašala, kakor da je pogoltnila cel svet. bog ji pomagaj, on ji očitno ni mogel. seveda, kako da bi ji lahko? policisti so bili tako ali tako pretrmasti za bilo kaj takega.

»ne veš vsega dragica, sploh ne o meni. tako da ne morava razglabljati o delu in kako pridem do denarja, sploh pa na čigav način« se tokrat ni mogel upreti smehu ter tudi sam odmaknil pogled od nje. ne, res se ji ni sanjalo, kaj ima on za sabo. preprosto ga je videla kakor razvajenega očetovega sinčka, kateremu da oče preveč. no, morda je bilo preprosto bolje, da ga tako vidi. definitivno je bilo bolje, da ga tako vidi. »oh, potem nisi tako zelo navezana na svojo službo praviš?« je dejal ter se ob tem narahlo namuznil. če bi hotel, bi lahko dosegel marsikaj, vendar za razliko od ostalih, predvsem njih, ni čutil nobene potrebe, da se vtikuje v tuja življenja in posledično tega tudi ni počel. »o moj bog, tudi zasebnost poznate vi, policisti? vedno sem bil prepričan, da svoje nimate, temveč vas posledično zanimajo vse druge« je dejal ter kakor, da je v spoznanju nečesa novega pokimal. »oh, ganjen sem od vašega vsega dobrega dela. vendar… prav zanima me, kakšen bi izpadel čustven policist« je dejal ter za trenutek se mu je na obraz zarisal nasmešek ob tej predstavi- da, potem bi bilo po možnosti še enkrat več zločina kot ga je. »pustiva podrobnosti,« je zamrmral, ko je že naročil novo pijačo. bo že prebolel. »mogoče bi ti morala prvo človeka poznati, preden ga bi obtoževala« ji je odrezal nazaj, v hipu ko se je zopet dotaknila teme z očetom. zares ni imela pojma o teh zadevah, vendar še vedno je vztrajala pri svojem, seveda. »oh seveda, še ne veš?« se tokrat zopet ni mogel upreti smehu. »vendar ti deluješ tako… zdolgočasna. te lahko napijem? prosim? kajti zares bi rad videl tvojo zabavnejšo plat in glede na to, da takšna najbrž ne boš postala zabavna… je najenostavnejša pot alkohol, kajne? daj, ti bom pomagal.«

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Feb 19, 2013 5:57 pm

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around720 words written just for you

» si morda v svojem popolnem svetu kdaj slišal za delovnik ? in morda za prosti čas, ki ga dejansko ne namenimo ljudem vaše vrste ? « je siknila in priprla pogled, ko je malce bolj grobo pogledala proti njemu, čeprav je njen obraz še vedno krasil njen nedolžni nasmešek, velikokrat njeno najboljše orožje. » se mi je zdelo, da ne boš imel česa pametnega za reči, tipično.« počutila se je precej lahkotno in mogoče se je čisto preveč zabavala v njunih besednih igricah, ki so bile sedaj, ko ni bila na delovnem mestu seveda dobrodošle. toda takoj, ko se bo noč spremenila v dan in bo spet stala za svojo značko, potem bo žal prešla na formalnost in na tisto kar je bil njen cilj- enkrat za spremembo mu pokazati, da očka ne bo vedno tam in da bodo kmalu majhni prekrški postali zločini in sam županov sin ne bo nič kaj bolj drugačen od ostalih bednikov v mafiji in tolpi. » veš včasih ni potrebno podcenjevati brezdomca, ki ima mogoče malce veš sivih celic, kot vse tiste lutke na položaju. kaj ti bo oblast in nek prisiljen ugled, če vsi na koncu pljuvajo čez tebe. « bilo je tako preprosto- tudi sama mnogim ni bila všeč, ko je tako vkorakala v sicer njeno domače mesto, ter pričela prenavljati sistem njenega očeta in uveljavila trdo moč. denar, prestiž in oblast sta imela svojo ceno, ki se je kazala v izkoriščanju, prevarah, lažeh, hinavščini in pomanjkanju ljubezni. vendar on očitno tega ni razumel ali pa ni hotel- na tej točki pa ni vedel ali ji je bolj žal, da se dela neumnega ali konec koncev je.
» velika razlika. vseeno je tam, « se je odzvala v lahkem tonu, ki ni izžareval ničesar posebnega, vsaj ne s strani nje. » vendar tistega nočeš izdati, ker veš da ne bi pritegnilo samo medijev, ampak bi šlo v nos tebi in bi na koncu res pristal tam kjer je tvoje mesto dlje kot le za dva dni. na koncu te ne bi imela v pesti samo jaz, ampak fbi. « saj je že od samega začetka vedela, da se dogaja veliko več, česar sama še ni uspela dobiti na sled. a imela je občutek kot da je počasi bila čedalje bolj blizu in upala je da se bo na koncu vse dogajanje v mestu obrnilo v njeno korist. da bo morilec očeta plačal, da bo mafija uničena in da se bodo celice v vseh zaporih napolnile z vsemi kriminalci. » edina resnična moja pozornost, ki jo boš dobil je, ko boš za zapahi in ti bom mogoče prinesla kakšno alkoholno pijačo, da boš lahko celil svoj poraz, ollie. « nasmehnila se je in pogledala precej nedolžno, kot da bi ji mogoče bilo žal, če bi se stvari razpletle v tako smer. ampak do njega ni gojila čustev, bilo ji je vseeno in reagirala bi precej hladno. mogoče bi pa tisti bolj zlobni del v njej celo malce veselo poplesaval, a ne za dolgo. nad tujo nesrečo pa se res ni hotela naslajati.
» za to res ni potrebno veliko znanja. precej jasno je, « mu je namignila, ter samo postavila dlani pred seboj v znak obrambe, češ da ni rekla res ničesar takega. razen, če mu seveda ni stopila na žulj in bi samo še en viski bil dovolj, da bi oliver zapel kot ptička na veji, ter ji toliko bolj pomagal pri rešitvi stvari. » navezana sem kolikor je to potrebno, « je samo kratko in jedrnat dejala in lahkotno narisala še en prikupen nasmešek na svoj ljubek obraz. potem pa je ta kmalu izginil, ko je spet zavila z očmi ob njegovih naslednjih besedah, ki so bile bolj trapaste kot prejšnje. » si morda bil ti ves ta čas v jami, da se ne zavedaš kako potekajo dogajanja v policijski preiskavi ? nas mora zanimati zasebnost, da rešimo kakšen primer. in da izvemo zasebnost moramo postavljati vprašanja,« se je njen glas razlegal zelo počasi in v upanju, da se je vsaj nekaj novega naučil, ker je bilo res videti trapasto vse skupaj. » ni mi do pretiranega spoznavanja ljudi, ki mi že na prvi pogled ne sedejo preveč dobro. in eden izmed njih si ti tako da tole ni prijateljski klepet, če si to morda mislil in kar naenkrat tudi ne bova postala najboljša prijatelja, ki bosta pila viski in plesala po mizah opita od vsega, « mu je jasno naslikala kako stvari stojijo, a vseeno se je odločila, da bo nekaj kozarčkov spremenila bolj zato, ker je to bil že njen začetni cilj. » wow hvala. tudi ti nisi čisto nič bolj zabaven, « ter zavila z očmi ob njegovih besedah in se naslonila na udoben naslonjač kavča. » prav. tako ali tako ne gre na moj račun. «

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Feb 19, 2013 7:29 pm

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 760 words. i'm listening to birdy for my inspiration.

»oh res, tudi vi ga imate? nisem si mislil, da celo imate neke vrste življenje tam na policiji« je pokimal, kakor da je izvedel nekaj novega. hja no, nič novega, le rade volje se je norčeval iz njih, sploh glede na to, ker je vedel kakšni ljudje hodijo po svetu oni pa si jemljejo očitno preveč svojega prostega časa. »in očitno te malce živciram, kaj? mislim, prvo navdušeno sikaš proti meni in dodaš priprt pogled ter nedolžen nasmešek… čudovita kombinacija, noben ne bi ugotovil, da hitro izgubiš živce ali kakorkoli rečeš tej zadevi« se ob tem ni mogel upreti nasmehu. naredil je požirek viskija, za trenutek odmaknil pogled od nje, nato pa odložil kozarec in se zopet nasmehnil ob njenih besedah. »ena nič zame« je dejal ob njenih besedah, katere je kot ponavadi vzel za predajo, samo zato, ker je vedel da se bo znova usul plaz neodobravanja ter upiranja iz njene strani. ali pa samo zavijanje z očmi in pripombe, kako je otročji. dobro, tudi to se je že zgodilo. »oh ja, zaradi svojih sivih celic je definitivno tam kjer je,« je sarkastično navrgel proti njej ter ob tem še pokimal, češ kako zelo se strinja z njenimi besedami. resno, brezdomci z več sivimi celicami, kot nekateri, ki imajo dobro plačano službo? dobro, res da v visokih krogih si lahko podvomil tudi o tem, vendar imeli so nekaj za sabo, vedeli so kako prilesti tam. in tisti na cesti, pa je vedel kaj? kako zapiti ves svoj denar ali kaj podobnega in pristati tam ter popolnoma nič drugega. toliko o tem, kako denar ter podobne zadeve niso bile pomembne. »in veš, čeprav vsi pljuvajo čez tebe, vsaj imajo hrano ter spijo na toplem, po mojem bi marsikateri brezdomec takoj zamenjal z njim. in navsezadnje- po brezdomcih pa ne pljuvajo?« je zavzdihnil, ko je opazil, da ji očitno ni bila jasna tudi tista najbolj očitna stvar. počasi se bo res moral začeti spraševati, ali so tiste šale o policistih pravzaprav resnične.

»po njegovi želji, ne po moji« je skomignil ob najbolj očitnem dejstvu, katerega je bilo nemogoče vcepiti v njeno navidez pametno betico. »zakaj imaš toliko proti vsem tem, madeline?« se je narahlo nagnil naprej, ko je za drobec sekunde ugotovil, da si morda preveč prizadeva za vse skupaj. pa ne, da bi to ugotovil sedaj, že lep čas se mu je dozdevalo, da je še nekaj zadaj. »pri meni se morda dogaja nekaj več, ampak nisem edin, kajne?« je dejal ter ob tem se mu je za trenutek narisal nasmešek. »kaj praviš sedaj na to, da boš ti moje zadeve pustila pri miru in jaz ne bom začel brskati po tvojih?« je narahlo privzdignil obrvi. definitivno je bilo še nekaj v ozadju, le ugotoviti bi moral kaj. in če bi imel takšno voljo po vtikovanju v zasebnost, kakor oni, bi to lahko takoj ugotovil- vendar preprosto mu to ni bilo v krvi, vsaj dokler se nekdo ni preveč vmešaval vanj. »ne boš tega doživela, ne skrbi« se je zasmejal ob njenem načrtu. oh prekleto da ne, ni bilo sploh te možnosti, da bi kdaj zares in dokončno pristal za rešetkami. nikakor. le pokimal je na njena naslednja dva odgovora ter naredil požirek. ni se mu dalo več razglabljati v tej smeri. »oh ja, huda komplikacija« je zavzdihnil, ko se mu ni več dalo govoriti o tem. prekleto da je vedel, kako poteka, vendar kljub temu- vmešavanje v vsakega, ki ga srečajo na ulici, mu ni bilo pri srcu, nikakor. »zaradi takšnih ljudi kot si ti, je svet čedalje bolj zjeban, ker vse ocenjujejo po prvem pogledu« je le skomignil z rameni ob njenem komentarju. »in verjemi, niti jaz nimam posebne želje po tem, da bi kakorkoli prijateljeval s teboj. vendar družba za pitje, bi mi prišla prav« je skomignil z rameni in res je imel namen le nekaj kozarcev spiti, do boljše volje in to bo vse, potem bo odkorakal skozi vrata, kot je prišel sem in to bo preprosto vse. no ja, mogoče bo še kakšnega mulca ujel za preprodajo, ampak načeloma je bila le pijača z njo v načrtu. zamahnil je z roko ob njeni pripombi. »bova pa poskrbela, da bova oba zabavna, če že praviš da sem dolgočasen« je dejal ter se komaj uprl, da ji ob tem ni kakor otrok pokazal jezik. »kdo sedaj izkorišča županov denar?« se ob tem ni mogel upreti smehu, ko je natakar prinesel naročilo. »steklenico jacka tu, bo šlo?« je dodal natakarju, saj se mu ni dalo ga vedno znova pošiljati sem in tja- steklenica cela bi znala biti zadosti.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Tor Feb 19, 2013 9:01 pm

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around720 words written just for you

» nisi smešen, če to misliš, « je dejala ob njegovih vnovičnih besedah in z njim je res znala toliko bolj ceniti ljudi, ki so znali biti tiho, če že kaj pametnega niso mogli reči. cenila je celo tišino in trenutke, ko njega ni bilo v bližini. » ne spravljaš me ob živce. samo sprašujem se kaj je na tebi že tako očarljivega, da te imajo ljudje za dejansko očarljivega moškega, « ter se namrdnila kajti sama je samo videla tečnega temnolasca, ki je seveda bil videti dobro, toda to še ni pomenilo da ji je všeč; poleg vsega pa da je bil tečen tudi nek primerek moškega ni bil, ki bi znal ustrezati kakšnim standardom, tega pa seveda ni rekla na glas. bolje se ji je bilo ugrizniti v jezik. » navdušena sem. sedaj se boš ukvarjal še s točkami. sva morda v vrtcu ali blizu tridesetim ? « je njen glas izgubljal čedalje več navdušenja nad celotno zadevo, ki jo je počasi že utrujala, kajti dejansko je bilo zabavno prvih nekaj minut, toda počasi je postalo precej utrujajoče in bi veliko raje sedela v pisarni in iskala sledi, ki so jih morda zgrešili, kot pa preživljala večer v njegovi družbi. » sive celice nimajo vpliva na to kjer je. mogoče jih je prav ta velecenjena oblast spravila tam kjer so in kot posamezniki proti sistemu ne morejo nič, « se je odzvala in se namrščila ob tem, da je bila slišati kot neka političarka v boju za pravice brezdomcev, ko je včasih znala steči mimo ne da bi jih opazila in jim ponudila nekaj kovancev. » obstajajo zavetišča za brezdomce in še nekaj dobrih ljudi, ki poskrbijo vsaj za nekaj od njih. obstajajo pa tudi taki, ki z njih gledajo z viška, « je dejala čisto s preprostim tonom in skomignila z rameni. » pravzaprav sploh ne vem zakaj s tabo govorim o brezdomcih, ko..« ter stavek pustila nedokončan, saj je hotela samo drugo temo in to čim prej. prekleto saj nista bila neka starčka, ki bi se zmrdovala nad svetom in nad njunim odnosom, ki je bil precej beden.

» saj nimam. samo na živce mi gre kako nekateri ljudje hitro pospravijo vse težave pod plano in igrajo potem na vrhu neko pravično igro, drugi pa morajo ždeti v priporu samo zato ker nimajo očeta za župana. mislim lucky you, ker sicer bi znal imeti že precej debelo zalogo pri nas. « včasih je res znala preveč idealizirati o pravičnem svetu potem pa je samo pogledala skozi okno in videla kako bedno je vse skupaj. neka policija se je trudila loviti kriminalce med tolpo in mafijo na koncu koncev pa je vsak v sebi imel nekaj skrivnosti in bi vsi zapori na svetu bili premalo, da bi jih res vse zaprli. morilec njenega očeta je bil tam zunaj celo in ona je tukaj posedala z županovim sinom, ki je bil sama izguba dragocenega časa. » brskaj pa ne boš ničesar našel. mislim navsezadnje imamo policisti baje precej dolgočasno življenje, ko samo sedimo v pisarni in jemo kroge, kajne ? « in ga s temi besedami opomnila na njegove prejšnje, ter se samo namuznila, čeprav bi najraje stegnila jezik in se kot petletni otrok obranila vseh njegovih vprašanj. » c-c-c. nikoli ne reci nikoli. « ter mu požugala s prstom pred nosom in se rahlo zasmejala, ker je bila počasi sita bednih nasmeškov in pogledov. » ne, v bistvu sem nekje prebrala, da je prvih petnajst sekund pri spoznavanju osebe precej ključnih in po večini precej pravilnih, « je radoživo dejala v svojo obrano, ko se je spomnila na stari članek, ki ji je že takrat pravil da ji bo prišel prav, če ga bo prebrala. » mojih prvih petnajst sekund s teboj pa je bilo…na policijski postaji, ko je tvoj oče poslal tisto svojo…birokracijo za seboj in reševala tvojo rit,« je še pobrskala po spominu in mu na mizo položila preprost dokaz, da je članek imel prav. » kakšna čast. lahko sem tvoja družba za pitje. čakaj ali lahko slikam ta trenutek ? « je zaigrala navdušenje in se nato zasmejala, kajti preveč so jo utrujali resni pogovori in takrat je znala blebetati tudi o risankah samo da je izpadla trapasto kolikor se je dalo. » tako zelo, da bi mi še v domu za ostarele bilo bolje, « ga je še dregnila in se ob tem ponovno zasmejala in naslonila nazaj na udoben kavč. » saj se bom za vse pijače zahvalila velecenjenemu županu in ne tebi, « ga je opozorila, da je pravilno rekel- županov in ne njegov. vsaj ne še. » spomni me da mu pošljem čokolado v zahvalo, ker sem se ga lahko nacejala na njegov račun. ne zgodi se vsak dan, « se je še pošalila in pogledala proti njemu.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Sre Feb 20, 2013 9:50 pm

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 813 words. i'm listening to maroon 5 for my inspiration.

je zasmejal se je ob njenem komentarju. vendar glej ga zlomka- če ne bi bila tako tečna kot je bila, bi lahko celo priznal, da je izgledala ljubka, takole namrgodena, vendar kaj ko je znala biti res tako nadležna in včasih kvasiti tudi take, da je povsem podvomil v policijsko inteligenco. ampak, če bi to umaknil v stran, bi lahko celo priznal, da ni bila napačno dekle. če bi se to seveda dalo prekriti, vendar pri nekomu kot je bila madeline je bilo to nemogoče- in posledično je bila tudi njena ljubkost in vse ostale zadeve, preprosto nemogoče sprejeti. »veš, do tistega dela pridejo samo osebe, ki so mi pri srcu« je dejal ter ob tem skomignil z rameni. kakor je pomislil prej- tudi ona bi mu lahko bila več kot le pri srcu, vendar preprosto je bila takšen tip človeka, od katerega je imel občutek, da je bolje bežati, kakor pa biti nekaj minut v njeni družbi- seveda pod pogojem, da jo sreča na ulici, sedaj pa v baru in v družbi alkohola… hja, najbrž se bo dalo preživeti, vsaj upal je tako. »oh, saj vem, da si navdušena. in hmm, dvomim, da naju bi ravno sprejeli v vrtec« je dejal, kakor da je njene besede vzel resno ter dodatno si je vzel še minuto, kakor da razmišlja o njenih besedah, nato pa ga je le premagal smeh. »oh, da ne? če bi jih imel veliko, bi bil kje drugje kakor na cesti« je vztrajal pri svojem. zdravnik definitivno ni mogel postati brezdomec. »da, tisti, ki nikoli niso imeli veliko. vendar tisti, z nekaj sivimi celicami, pa niso potrebovali veliko, da so se pribili do kakšnega medicinskega faksa ali kaj podobnega« je zavil z očmi. resno, debata o politiki in brezdomcih? »oh, čestitke za njih, takoj jutri njim grem namenit dobrodušno vsoto iz očetovega računa« je dejal, kakor da je res sprejel to odločitev ter pokimal z glavo. no ja, včasih bi bilo pa sicer res pametno narediti dobro delo, vendar kaj ko je bila za to potrebna tudi volja. »…ko je tu še pametnejših tem« je dokončal ter pokimal z glavo. zares bi bilo pametno, da ta del že zaključita.

»smo pač izjeme, ki imamo srečo, nismo sami krivi, da smo v to rojeni« je dejal popolnoma ravnodušno. in resno, nikoli se ni s tem ukvarjal. preprosto je bil tak, to mu je bilo nudeno in zakaj bi se upiral? če je lahko počel, kar je hotel ter ob tem gledal, kako oče skrbi, da slučajno ne bi imel madeža- pa prav, pa naj to počne, namesto da bi ga naučil manire. čisto po njegovi želji. za trenutek se je zasmejal, ko je njegove besede tokrat obrnila proti njemu samemu. celo ena pametna poteza v tem večeru. »trenutno življenje, ne preteklost« je nato dodal ter se za trenutek z nasmeškom na obrazu zazrl vanjo. in zares je bil trdno prepričan, da je tu še nekaj zadaj- vendar kakor je že prej rekel, to je bila tema, ki se ga ni tikala, preprosto za razliko od policistov zares ni čutil prav nobene potrebe po tem, da bi se vmešaval v življenje bilo kogar drugega. »rekla si dvakrat,« je dejal v hipu, ko je odgovorila. naj si je mislila svoje, vendar on je vedel, da je bila cena, ki jo je bil pripravljen plačati za to, da ne bi šel v zapor, prekleto visoka. morda celo preveč. »oh ja, jaz se tudi tega bojim. zopet vaša zgrešena policijska logika« je zavil z očmi- in ravno zaradi te njene domneve so ljudi obtoževali vse povprek, čeprav med seboj še njihove zgodbe niso poznali. zares fantastična zadeva. »nisem jaz kriv, da ga tako skrbi za ugled« je skomignil z rameni in res mu je bilo popolnoma vseeno. sam je sina tako vzgajal in če mu je imel še naprej namen odnašati rit, pa naj mu jo. pametnejšega dela, kakor brisanja madežev očitno tako ali tako ni imel. »glej, da me ne boš pozabila označiti na sliki« je še dodal ter se za trenutek celo pridružil njenem smehu. dosežek tega večera očitno. naredil je na videz presenečen izraz ob njenem komentarju. »čakaj, kaj? ne, ne verjamem. navsezadnje- tam dvomim, da bi imeli viski« je pomignil na kozarec ter se ob tem zmagoslavno nasmehnil. vsaj za nekaj je bil v prednosti. »dobro, mu bom razložil, da prideš k njem na obisk. ampak veš kaj? sigurno bo navdušen nad mano, ker sem se ta večer družil s policistko in ne kakšnimi ne pridi pravimi, kakor bi on rekel. in oh, ja, ne pozabi mu prinesti čokolade. z lešniki. tisto ima rad« je dodal ter ob tem pokimal. oh ja seveda, le kdo bi si sploh želel srečati njegovega očeta. »sicer pa, na kaj pijeva danes?« je dejal, natočil obema viski v kozarec ter enega ponudil njej, drugega pa vzel zase. pa naj se začne tisti zabavnejši del večera.

[

Naslov sporočila: Re: hashuku club Čet Feb 21, 2013 1:58 pm

kydd darling.

za mnoge neznosna filadelfijska vročina je spet kazala svoje zobe. beton na ulici pred stanovanjem je bil razgret, a vendar je bilo skozi okno mogoče videti mnogo otrok kako so bosonogi poplesavali po njem ali pa se igrali ristanc. z mlačnimi spomini na svoje otroštvo ter glavobolom, ki jo je pestil zaradi pomanjkanja spanja se je zvrnila na kavč iz na široko zazehala, če bi jo sedaj videla mama, bi ji nedvomno na široko pridigala o tem, kako nikoli ne bo prava dama, če se bo privadila takega obnašanja. pa se je vseeno imela za damo, čeprav je včasih tudi prav pošteno zaklela ob golu nasprotne bejzbolske ekipe in četudi je znala pivo odpreti na vse mogoče načine. posledica visenja z očetom in njegovimi sodelavci. v žepu je začutila usodno vibriranje službenega telefona ter zaklela, nameravala je počivati – končno. a očitno tega večera ne bo imela te sreče. počasi je z očmi ujela številko, ki pa vsekakor ni bila pričakovana. kydd? le kaj bi on lahko imela za povedati ob tej uri. oglasila se je in pogovor je trajal pičli dve minuti, pa je vendarle bil med njenimi najdaljšimi. nikoli ni pretirano rada telefonirala. povsem očitno je bilo, da ga nekaj muči, fazo osvajanja sta namreč že prestala in ni ji bilo jasno zakaj bi se še vedno trudil z povabili na pijačo. ravno zato, ker je slutila, da je nekaj narobe se je odločila, da ne bo hladna temveč se bo povabilo odzvala. ni pa prav dobro vedela ali je to bolj presenetilo njo ali njega, nikoli namreč ni bila pretirano ustrežljiva.

s taksijem se je zapeljala do centra mesta, do nočnega lokala, za katerega je vedela, da bo odprt še pozno v noč. seveda je ona izbrala kje se bosta dobila. nameravala se je namreč, če je že morala iz hiše, še malce pozabavati tudi ko bo kydd že odšel v posteljico. vedno so se ji zdele zabavne igrice, ko je osvajala kakšnega mladca potem pa mu povedala, da je policistka ter samo opazovala neumno-bebav izraz, ki se jim je po navadi narisal na obrazu. mesto je bilo ali zaljubljeno v policiste ali pa jih je naravnost sovražilo, vsekakor niso nikoli ostali neopaženi.

ni trajalo dolgo, da je pri mizi v kotu zagledala svojega partnerja, kako je precej sključeno oddajal ne preveč pozitivno avro. da, nekaj je bilo vsekakor narobe. konec koncev je bil vedno neke vrste šarmer, za katerim so lazile marsikatere izmed njenih sodelavk ter ji velikokrat namignile kako ji zavidajo, ker si z njim lahko deli nočno patruljo. a vendar, zadnje čase se je zdel nekoliko odsoten. ''hej kydd,'' je pozdravila. ''zakaj ždiš tu kot nekakšna limona? in zakaj zaboga me še ne čaka pijača?''

Naslov sporočila: Re: hashuku club Ned Feb 24, 2013 5:26 pm

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around700 words written just for you

začudeno je pogledala proti njemu kot da ji je pravkar povedal najbolj šokantno stvar v življenju ter svojo dlan položila na prsi v igri dramatičnosti, šele nato pa je našla besede, da je spregovorila : » oliver lair ima srce ? « gledala je proti njemu z razširjenim pogledom in premišljevala ali naj našobi ustnice v črko o ali pa pusti svoj odziv takšen kot je v zadostni meri. na koncu je raje stvari pustila take kot so in svojo igralsko stran raje potisnila nazaj v kot in dramske odre pustila daleč stran v čas osnovne šole, ko je igrala kaktus ali pa kaj podobnega in verjela da bo nekoč velika zvezda. sedaj pa je bila tu v filadelfiji in vodila policijski oddelek, kar pa tudi ni bilo slabo, samo veliko bolj je tvegala svoje življenje kot pa bi ga, če bi se odločila za filmsko ali dramsko kariero. » res znaš presenečati, « je za konec njene dramatičnosti še dodala ter se za piko na i še prikupno nasmehnila brez kakšne sledi opravičujočega pristopa. tako ali tako ji je bilo popolnoma vseeno kako ostra je bila ali pa ni bila z njim. po eni strani je bil zagotovo že navajen njene pikrosti proti njemu in na drugi strani sama drugače ni znala in ni hotela z njim. če so mu vsi jedli iz roke ter se mu prilagajali samo zato, ker je bil županov sin se mu ona ni imela namena. oče je bil na oblasti in ne on zato ni bilo potrebno gojiti nobenega strahospoštovanja do njega samo zaradi tega. » tebe bi mogoče še. mislim tvoj obraz je definitivno pravi za maskoto leta,« ga je še dodatno zbodla ob njegovih besedah in skomignila z rameni kot da bi rekla nekaj čisto navadnega in ne bi bila ponovno ostra z njim. a resno prijaznosti ob njemu ni mogla vklopiti v svoj besednjak in ni se mogla obnašati kot da ga dejansko lahko prenaša pa čeprav je večino večera odkar je prišla preživela v njegovi družbi. ali je bila polna luna ali pa se ji je res zaradi vsega dogajanja popolnoma zmešalo in je sprostitve bila toliko potrebna, da je sprejela celo njegovo družbo iz same patetičnosti. » presneto saj je vseeno. tako ali tako se mi s teboj ne da prepirati. « zamahnila je z roko in zavila z očmi s tem pa je bilo njene debate, ki je bila bolj kot ne nesmiselna konec, ter se je lahko pripravila za tisto kar je šele sledilo po takem začetku. » če predaš očkov denar naprej še ne pomeni da si dobrodelen in dobrosrčen, ampak da si precej beden in primitiven, če enkrat ne moreš nečesa storiti brez svojega očeta. « stresla je z glavo in umaknila pogled stran kajti pogled nanj je bil že dovolj boleč in smiljenja vreden. mogoče ni imela veliko, a vsaj nikoli ni tekla k očetu po pomoč ali denar, ampak se je naučila samostojnosti. nekaj kar on ni poznal.

» nisi žrtev, oliver, « se je v njenem tonu znašla naveličanost nad vsem o čemer sta govorila. bil je začaran krog iz katerega ni znala priti ven in so se stvari tipično ponavljale. mogoče če bi bile okoliščine drugačne in bi bila ona veliko manj dovzetna zase in bi gledala samo na nekaj na kar so vsi, potem bi ji oliver dejansko lahko predstavljal nekaj očarljivega in čudovitega, vendar ona ni spadala v njegov svet hvala bogu in tudi on ni v njenega, kar pa je dodal samo še en hvala bogu več v njene misli. na vse njegove ostale komentarje je le risala nasmeške na obraz in se izogibala vsem možnim prerekanjem v naprej. včasih je bilo bolje biti tiho pa čeprav je to bilo zelo težko in se je morala nekajkrat vmes pošteno ugrizniti v jezik, da je lahko zadržala val besed, ki je butal ven iz nje. » mogoče bi moral razmisliti ob teh besedah s kom se družiš in bi res lahko malce spremenil okolje. seveda brez mene, vendar je policistov čisto dovolj, da boš koga našel med njimi, « je vseeno spregovorila in skomignila z rameni. » sploh morava na kaj piti ? mar ni bolj pomembno, da sploh pijeva ? « se je pojavila znova njena zgovornost, ko je s kotičkom očesa pogled namenila proti njemu in se samo rahlo namuznila ob celotni situaciji in dvignila kozarček v primerno višino in nato spet spregovorila : » na to noč. «

Naslov sporočila: Re: hashuku club Ned Feb 24, 2013 7:54 pm

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 674 words. i'm listening to lana del rey for my inspiration.

jnarahlo se je našobil ter v trenutku odkimal z glavo ob njenem presenečenem izrazu ter narahlo dvignil dlan proti njej, kakor v stop znaku. »oh, ne veseli se preveč, za vas ga ravno nimam« je v hipu vse skupaj zavrnil ter odkimal z glavo. dobro, morda se je res malce kruto slišalo, vendar hej, kaj ni bilo to tisto kar sta znala? vedno sta si metala tem podobne zadeve v obraz, nekakšni prepirčki, besedni spopadi brez konca, pravzaprav čisto vrtenje v krogu, iz katerega enostavno nista mogla priti. zopet je, na videz zgroženo odkimal na njene besede ter ob tem narahlo zavzdihnil. »madeline, ne vem kako naj ti razložim, vendar za maskote so definitivno bolj… ne vem, otrokom prijazne risanke, ja? in ne, kakor bi ti rekla- nekdo blizu tridesetim« je dejal ter se ob tem nasmehnil, ko je on uporabil njeno prej uporabljeno besedo. očitno je bilo res vse kar sta znala ti besedni dvoboji, obračati besede enega proti drugem. ob njenih naslednjih besedah je zaigral presenečen izraz, nato se pa zasmejal ter narahlo privzdignil kozarec viskija. »dva proti nič zame,« je zopet dejal ter se ob tem še enkrat zasmejal ter odkimal z glavo. čeprav mu to res ni nič štelo vendar hej- njo je očitno spravljalo ob živce in v tem primeru, je to pomenilo zabavo zanj. sicer je posledično spet pričakoval plaz upornih besed, vendar kljub temu. »oh, ti ko toliko veš o vsemu, kajne?« je dejal ter zopet pokimal. tudi če je mislila, da je celoten svet pogoltnila ter posledično vedla o vsem vse, se je tu pošteno motila- o njem je vedela le površinsko, tisto kar je slišala, tisto kar ji je sam bil pripravljen podati. o drugem se ji več kot očitno niti sanjalo ni. »in zopet, kot sem rekel- ti, ko toliko veš o vsem tem in mojem življenju, bi zagotovo vedela, da« je zavzdihnil ter naredil požirek. zares brez pomenski pogovor.

ni mogel kaj, da se mu za trenutek skorajda ne bi zaletelo ob njenih besedah ter posledično jo je v naslednjem trenutku presenečeno pogledal. resno, ji je zares deloval kot tip človeka, ki bi se kakorkoli zapletal s policijo? tudi tako zasebno? prekleto, očitno ga res ni dovolj poznala, da bi vedela, da če se je kom izogibal na široke kroge, če se je le dalo, so bili to policisti. dobro, pustimo tisto, ko je v tem videl zabavo, kot z njo na primer, vendar prekleto, da bi se drugače družil z njimi? nikakor. »oh hvala za velikodušno povabilo v vaše kroge, vendar mislim, da mi je čisto v redu v teh kjer sem« je dejal ter ob tem naredil požirek viskija. policija? nikakor, tudi za očetov sloves, oh ne, za tisto pa še posebej ne. »prvič v tem večeru imaš v bistvu prav« je skomignil z rameni na njene besede ter ob tem še pokimal z glavo. še sam je narahlo dvignil kozarec, nazdravil ter na dušek spil viski, ki je bil v bistvu prekleto dober in ni trajalo dolgo, da je bil tu že drug kozarec, ter pravzaprav za tem še tretji in četrti in ni vedel kdaj je minilo vse skupaj ter da se je v njegovi roki znašla prazna steklenica, katero je že malce s težavo držav ter obrnil, kakor da hoče, da še zadnje kapljice padejo iz nje. alkohol v njegovi krvi se je v tem trenutku definitivno več kot očitno pokazal. »konec lepega, zmanjkalo ga je« je komentiral, kakor da je povsem razočaran nad razpletom ter zavzdihnil, nato se pa počasi spravil na noge. »veš kaj? lahko bi se spravila na plesišče samo pogledati, kaj se tam dogaja. in posledično- prepričan sem, da se boš tam kmalu znebila moje družbe in to je tisto kar si želiš, kajne?« je dejal ter se ob tem narahlo nasmehnil. po njegovem trenutnem redu v glavi mu je bilo več kot jasno, da se ga je alkohol prijel. »in ne bodi zatežena policistka sedaj, pridi že« je dejal, ko se je počasi pomikal proti plesišču ter njej pomignil, naj pride za njim.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Pon Feb 25, 2013 10:10 am

tagged is the mr. perfect oliver lair and has around600 words written just for you

» imaš ga samo zase, « je zamrmrala z nasmeškom na obrazu in se nič kaj preveč ozirala nanj in na njegovo reakcijo, ko je izrekla slednje besede. bilo je dovolj že to da se je sredi kluba, kjer so se ljudje po navadi zabavali in napijali kot vidre, prepirala o nesmiselnih zadevah z oliverjem. on je bil res zadnja oseba s katero bi hotela preživeti sproščujoč večer, a ko ji drugega ni preostalo je pač morala potrpeti in sprejeti tudi to naključje, ki ga je bila deležna vse odkar je prišla. » zate ne bi bila preveč prepričana. zagotovo bi se ujel v tisto otroško okolje, « je zdolgočaseno pripomnila in samo skomignila z rameni, saj ji je bilo navsezadnje popolnoma vseeno za kaj je bil županov sin primeren. » no kot sem rekla – vrtec je kraj zate, če še vztrajaš pri tem nesmiselnem točkovanju. « res se je morala truditi, da ni rekla še kaj in je raje utihnila s pomočjo ugriza v jezik, ki ga je kasneje morala še nekajkrat ponoviti. veliko bolj bi bila hvaležna, če bi se lahko zaposlila s kakšno polno steklenico, katera pa v danem trenutku ni bila v njeni okolici in je prišla kasneje veliko prepozno, ko je z njim kakršno koli debato že prekinila. » sam si rekel, da boš predal prijazno vsoto z očetovega računa. ni dejstvo v tem, da veliko vem o vsem, sploh pa o tebi. dejstvo je v tem, da poslušam in tvoje besede obračam sebi v prid,« se je obranila s simpatičnim nasmeškom na svojem radoživem obrazu, ki je bil obrnjen proti njemu in se je muzal ob celotni situaciji : » točka zame. « sprejela je njegovo nesmiselno igro in z manjšim zmagoslavjem na nasmešku prekrižala roke na svojih prsih.

kozarčki so počasi izginjali in steklenica se je kar hitro izpraznila. alkohol se je zagotovo oprijel njenega krvnega sistema in je v glavi čutila celoten postopek do stanja pijanosti, ki po navadi ni bil ravno najboljši pristop policistke na vrhu svoje kariere, toda v tistem trenutku ji je bilo res vseeno. potrebovala je to, če je hotela preživeti njegovo družbo, tako grozno bi znalo biti, če bi še nadaljevala z nesmiselnim pogovorom. veliko bolje je biti tiho in piti ne glede na vse. » ne no. zdaj boš spet tisti zoprn oliver brez alkohola, « se je namrščila ob njegovih besedah in spoznanju da je alkohola res zmanjkalo v tako rekordnem času. » si kje videl policistko, ki dobro pleše ? prekleto saj se nočem osmešiti- imam ugled za katerega moram skrbeti, « je navihano dejala in se raje držala kar sedečega položaja, ker jo je bolj skrbelo kolikšna je bila resnična posledica popivanja, ki bi se pokazala na njenem ravnotežju. » se me ne moreš niti enkrat usmiliti ollie ? « je zamrmrala rahlo ne navdušena nad tem, da je dejansko stopila na noge in sledila njemu proti plesišču. postavila se je pred njega, ko sta se končno odločila v katerem delu bi rada bila in pogledala proti njemu. » ne morem verjeti, da to dejansko počnem. « stresla je z glavo in globoko zavzdihnila, ko je roko ovila okoli njegovega vratu in počakala raje da je on pričel s samim ritmom, ker se je počutila že dovolj trapasto, da je bila tako blizu njega in poplesavala pijana. » in da se ne bi naokoli hvalil s tem, da sem dejansko sprejela tvojo ponudbo na plesišče ali popivala s teboj. sicer bom hitro poiskala način da se boš ugriznil v jezik, « ter na njene ustnice narisala še en nasmešek več.

Naslov sporočila: hashuku club Pon Feb 25, 2013 11:36 pm

TAGGED FOR LAYLA.

dan se je že neznosno dolgo vlekel, čisto vsak policaj na položaju pa se je pritoževal nad vročino, ki je trenutno prav prevzela celotno filadelfijo. kot, da že vse njegove težave, ki jih je imel v življenju niso bile dovolj, je moral poslušati prav vsakega od njih kako se jim težko godi, ker je nekoliko bolj vroče kot prejšnje dni. za njim je bila ena izmed tisočerih neprespanih noči, četudi je ogromne podočnjake skušal prikriti z mešanico korektorja in pudra, je bil vsakič, ko se je pogledal v ogledalo vedno bolj prepričan, da so čedalje opaznejši. saj ne, da ga je to kaj sekiralo, pač ni izgledal ravno najlepše, kot so mogoče to od njega pričakovali, saj je pred nesrečnim dogodkom na delo vedno hodil popolnoma urejen, od glave do pet in je izgledal naravnost fantastično s tistim svojim tipičnim nasmeškom na obrazu, ki ga zdaj že nekaj časa ni bilo prav nič videti. iz torbe je povlekel tisto plastenko vode, ki je tako skrbno skrivala dejstvo, da je vodo zamenjala vodka, kar je bil še njegov edini pobeg od vsega skupaj.

po službi se je odpravil domov, čeprav je večkrat raje zašel do bližnjega lokala, kjer bi spil še nekaj kozarcev vodke in potem nekako prepešačil pot do doma, se je tokrat odločil za drugačno taktiko. na hitro se je preoblekel v nekaj bolj primernega kot njegova tipična oprava za pot do službe. v omari je našel tisti par skinny kavbojk, ki jih ni oblekel že nekaj mesecev, givenchy majico, ki jo je dobil za rojstni dan od starega prijatelja iz srednje šole in črne allstarke. no, ne glede na to koliko se je znova trudil prekriti podočnjake, nikakor ni mogel s svojega obraza skriti tisti totalno izmučeni videz. vseeno pa se je, ko se je pogledal v ogledalo, počutil vsaj do neke mere privlačnega, kar je bilo prej zanj skoraj značilno, toda zadnje čase se je prav malo požvižgal na zunanji videz. pograbil je telefon, ki ga je pred tem kar vrgel na posteljo, sicer je seveda tipično nekako pristal na tleh z novo prasko, in poklical osebo, ki je vedel, da ga bo če nič drugega vsaj v boljšo voljo spravila - laylo. vsaj kolikor tolikor urejen, se je odpravil do nočnega kluba, kjer si bo privoščil pijačo, dve ali tri, ali mogoče celo deset, ni bil ravno siguren kako se bo noč še odvila in kar tam počakal na svojo partnerico.

rhys je natakarju takoj ob svojem prihodu, naročil naj za mizo prinese kar dva suha martinija. da, ta noč je bila namenjena nekoliko bolj finemu napijanju, če sploh obstaja taka reč. trajalo je le pičli dve minuti, ali celo manj, da je spil svoj martini in brez pomisleka je že pričel srkati njenega. no ja, saj si bo že naročila kaj drugega, ko pride, je pomislil rhys in ravno zagledal rjavolaso lepotico, ki je bila namenjena proti njemu. seveda je že večkrat opazil, da je naravnost prekrasna in to ji je tudi povedal, toda z njene strani verjetno ni bilo nobene privlačnosti, saj so se pri komplimentih z njegove strani stvari tudi zaključile. gospodična donovan.se ji je nasmehnil, sicer ni bil ravno njegov tipičen šarmerski nasmešek, toda potrudil se pa vendarle je. rhys se ves ta čas sploh ni zavedal, da izgleda naravnost depresivno, mogoče preprosto zato, ker se je vendarle počutil za pol odtenka boljše. te je čakal tale martini, toda ob čakanju mi je postalo dolgočasno in ga je kar zmanjkalo. je odvrnil z nasmeškom in že pomahal natakarju naj se podviza k njuni mizi.

začutil je kako mu srce bije hitreje, predpostavljal je, da verjetno le zato, ker je končno želel z nekom govoriti o tistemu dogodku in layla je bila vendarle tista, ki ga je, vsaj s policijskega vidika, nekako najbolje poznala. toda ni vedel kje naj bi sploh začel, in predvsem ali bi sploh začel ali naj bi vse skupaj kar pustil in se skušal nekako sam spopasti s svojimi težavami. zame suhi martini, je rekel natakarju, ki je vendarle pet minut kasneje prišel do njune mize, gospodična pa mislim, da bo kar isto, mar ne donovan? no, mogoče pa je bilo le bolje, da ga je natakar prekinil preden bi rekel kakšno neumnost, in mu vsaj dal nekaj dodatnih minut za razmislek.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Sob Mar 23, 2013 11:42 am

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 674 words. i'm listening to maroon5 for my inspiration. and srsly sorry for late again."/

»ne poznaš me dosti, da bi vedela in naj ti namignem- ne, nimam ga le zase« je dejal ter temu je sledil rahel nasmešek, pa čeprav je že imel občutek, da je obupala nad tem besednim spopadom in iskreno bi bilo najbrž celo bolje, da bi res. prav tako pa, bilo je več kot očitno, da ni vedela kaj se zares plete v njegovi glavi- no morda mu je bilo res vseeno za devetindevetdeset odstotkov človeške populacije, vendar potem je bila tu še vedno njegova sestrica in ona je bila tista, za katero, kakor bi madeline rekla- je imel srce. pravzaprav je bila tamsin tista, za katero bi naredil vse, dobesedno vse, če bi se dalo bi ji preprosto podaril tudi svoje srce- navsezadnje, bila je edina, ki ga je zares poznala, edina, ki je bila od vedno tam zanj in posledično, edina mu je bila tako zelo pri srcu. »iskreno? nikoli nisem bil velik pristaš otrok« se je ob tem namrdnil ter odkimal z glavo. zares se nekako ni znal vklopiti med njih, kaj šele kaj drugega, zato je bilo najlažje se njim izogibati na široke razdalje- definitivno se ne bi ujel. »oh ja, prepričan sem, da bi oni vedeli za kaj se gre« je dejal s kančkom sarkazma ter ob tem zavzeto pokimal. »vidiš, to je napaka pri vas policajih- vidite le površinsko, tisto, kar vam drugi povedo. o tem, kaj se skriva od zadaj, največkrat nimate pojma« je dejal ter ob tem skomignil z rameni, nato pa odkimal z glavo ob njenih naslednjih besedah. »ne podari si jo prehitro, nisi si jo zares prislužila« se ob tem ni mogel upreti kratkemu smehu. pa saj niti ni vedel zakaj- zato, ker ji te točke niti ni hotel priznati ali zgolj zato, ker je celo sprejela to igro. kakorkoli je že bilo, bilo je dosti, da ga je spravilo v smeh.

»oh ja in ti se boš skoraj v sekundi vrnila nazaj na staro pot, že trpim« je dejal ter ob tem se naslonil nazaj na kavč ter globoko zavzdihnil, češ kako težko mu je, nato pa se ni mogel upreti smehu- pravzaprav ga je bilo prekleto lahko spraviti v smeh, ko je imel za seboj nekaj alkohola. le namrdnil se je, ji ponudil roko ter odkimal z glavo ob njenem začetnem upiranju. »jo bom videl nocoj in veš kaj? enkrat lahko pozabiš na to, kaj si čez dan« je dejal ter se ob tem narahlo nasmehnil, nato pa zavzdihnil, ker je v bistvu še vedno sedela. »ne nocoj, maddie« je dejal, ko se je končno vstala. za trenutek se mu je ob tem narisal nasmešek na obraz, vendar pa je že v naslednjem bil nekje na poti na plesišče. »saj ti ni treba- jutri tako ali tako dvomim, da se boš kaj spominjala« se ob tem ni mogel upreti nasmešku na obrazu ter položil roke na njene boke- dejstvo, da je bila pred njim madeline in ne bilo katero drugo dekle, s katerim bi se najbrž tudi utegnil veliko bolje razumeti, je preprosto ignoriral kolikor se je le dalo- in glede na to, da je imel dosti alkohola v krvi, to ni bilo problem. pravzaprav mu je za nekaj trenutkov celo prirasla k srcu. »to bo ostala najina majhna skrivnost, ker ja, ne vem če se bo s tem ravno za hvaliti« jo je zbodel ter se ob tem narahlo nasmehnil, nato pa nadaljeval. »oh ja? in kakšen način naj bi bil to?« je dejal ter ob tem narahlo privzdignil obrvi. pravzaprav sploh ni opazil dejstva, da ji je bil v tem trenutku že nevarno blizu, vendar kakor da je bilo pomembno. pomembna je bila le zabava in to je bilo vse.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Ned Mar 24, 2013 11:23 am

for this post i tag amazing mr. oliver lair . and i wrote around 800 words. this two are toxic. and maybe just maybe we should go closer to the part two, kaj praviš ?

ni mogla biti najboljša ideja, da je popivala sredi kluba s sinom župana, ampak potrebovala je nekaj sprostitve in zabave do vsega streljanja in lovljenja barab, pa četudi je z eno v manjšini tudi sedaj zrla iz oči v oči, a oliver še vedno ni bil niti polovica najhujših. bil je mala malica in najmanjši problem v sklopu njenega dela pa čeprav jo je enako motilo tudi njegovo obnašanje, ki bi moralo biti bolj zgledno, glede na to da je njegov oče kraljeval mestu na nek svoj način in ne bo večno mogel skrivati sinovih bedastih napak. navsezadnje noben mandat ni večen in tudi njegovemu se bo rok trajanja iztekel in s tem tudi vsa njegova moč nad policijsko postajo, ko tudi sama ni mogla storiti več, če ni hotela izgubiti službo za katero se je tako zelo borila. že zdavnaj je ugotovila, da bo morala spregledati veliko, ter tvegati veliko in da ji je prav to hotel dokazati oče s tem, da niti za trenutek ni odmaknil policijskega pogleda na stvari- prav to ga je delalo odličnega in prav zaradi tega je umrl vsaj kot cenjen policist in načelnik in šef, če že ni mogel umreti kot dober in zgleden oče in mož. navsezadnje sta one dve z mamo bile na zadnjem mestu v primerjavi z delom, ki je bilo vedno prvo, ter je imelo vso njegovo pozornost. sedaj pa tudi sama ni bila nič boljša- kakršen oče, takšna hči. » ni res. alkohol slabše prebavljam kot ti, ki se takole napijaš vsak večer in potem poskrbiš da ima prav vsak policist dovolj dela s teboj, kar pomeni da bo malce dlje trajalo preden bom v treznem stanju, « ga je zavrnila ob njegovih besedah in se le nasmehnila njegove vzdihu, ki je sledil sekundo za tem. vendar vseeno je bilo eno popivati in sedeti, drugo pa poplesavati naokoli z njim. in po tem drugem ni imela namena posegati, ker dejansko ni videla nič dobrega v naslednjem razpletanju. to, da je znala biti zabavna in poskočna ob glasbi je že vedela, le problem je tiščal v tem, da ji sedaj to res ni bilo potrebno. sploh pa ne pred njim, kateremu je enkrat za veke vekov hotela dokazati, da naj ima svoje življenje dokler ne prihaja z njim na njeno policijsko postajo in pošilja očetove odvetnike k njej, da jo prepričajo v to da bo to zadnji prekršek sina, ki je lahko zlahka spregledan glede na to da so pred dnevi našli koga mrtvega za vogalom in se je bolje ukvarjati z morilci kot pa s prehitro vožnjo in jemanja ugleda in statusa preresno. » ni tako zelo preprosto. to je del mene in ne morem kar naenkrat postati nekaj kar nisem. policistka sem ne glede na noč ali dan, jesen ali zimo, « je dejala in stresla z glavo pa čeprav je počasi že vstala in se predala pregovarjanju. en ples. to je bilo vse in pesem je bila tako ali tako že na polovici, s tem pa se je zmanjšalo tudi njeno trpljenje. » ravno to me skrbi. « pogled pa je ob teh beseda spustila navzdol proti njegovim rokam, ki so sedaj počivale na njenih bokih, ter jih zaobjemali in sama na nekaj podobnega ni bila vajena. na sploh ni bila vajena takšne bližine med njima in nasploh odnosa katerega sta sedaj kazala okolici, kakor da bi bila prijatelja sredi kluba ali celo kaj več. » bedak, « je siknila proti njemu ob njegovem komentarju o hvaljenju ali ne in takoj nadaljevala : » res znaš uničiti trenutek, ko te dejansko ne vidim kot zateženega bedaka, ter sprejmem razplet noči in potem naredi samo bum in spet so tukaj tvoji trapasti komentarji. « imela je svoje prednosti in zagotovo se je imel s čim hvaliti o njenem plesu in dejstvu, da mu je sploh dovolila imeti njegove roke na svojih bokih. malokdo je dobil takšno bližino. » ollie, policistka sem in večino časa preživim v telovadnici in v ringu. lovim kriminalce in živim v pogonu. moja kondicija je na vrhuncu. res misliš, da bi mi bil problem uporabiti nasilje tudi nad tabo in te poraziti v pičli sekundi ? si mamin sinček, ki se vozi naokoli v razkošnih avtomobilih, ter povzročaš probleme z zakonom. dvomim, da v tem času najdeš čas, da bi karkoli treniral, kar pomeni zmago v samem začetku zame, « mu je nazorno odgovorila na njegovo vprašanje in se samo zadovoljno nasmehnila, ko je res lahko tudi sam ugotovil, da z njo vseeno ni dobro češenj zobat. mogoče ni deloval kaj preveč močna, ampak strup se je vedno nahajal v majhnih in neopaznih stekleničkah in vedno je bil najbolj zvit in hinavski. tudi njen videz je lahko marsikoga pretental in je s tem pridobila prednost ona. » samo povem ti, da je bolje, če ne provociraš preveč, « ga je samo še opomnila in nadaljevala v bolj poskočnem tempu naslednje glasbe.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Pon Apr 01, 2013 7:53 pm

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 674 words. i'm listening to birdy for my inspiration. wiuuu first kiss, finally! <3

»oh kako se mi smilite, se ponižno opravičujem prav za vse tegobe, ki sem vam jih oziroma posebno tebi povzročil, ja?« je nadel povsem nedolžen izraz na obrazu, češ da mu je prekleto žal za vse skupaj, potem pa ga je le premagal smeh. zopet je le sočutno pokimal na njene besede. oh da, res so zelo trpeli ker so bili policist noč in dan in če bi sedaj vedela, s čim se on ukvarja v resnici… no, prepričan je bil, da ne bi ravno tule stal kakor povsem navaden državljan, pač pa bi naredila vse, da ga strpa v celico- toliko jo je že poznal, da je vedel, da bi to še z kakšnim veseljem naredila. vendar kakorkoli je bilo, to je bil le možni scenarij, če bi vedela s čim se ukvarja in če oče ne bi imel takšnega vpliva. ampak pač da, to je bilo zaenkrat praktično nemogoče in posledično, se res ni imel namena kakorkoli ukvarjati oziroma obremenjevati s tem. ni se mogel upreti smehu, ob njenem komentarju. »oh res te?« je dejal, čeprav iskreno niti ni potreboval in pričakoval odgovora. jutri je zanj bil tako ali tako preveč oddaljen, da bi se bilo sploh vredno ukvarjati z njim. navsezadnje, ukvarjal se še ni s tem, kar bi se utegnilo zgoditi čez minuto, uro, kaj pa potem da bi se ukvarjal z jutrišnjim dnem- nikakor, zanj osebno sama potrata časa. zopet se ni mogel upreti smehu, ko ga je ozmerjala- preprosto si ni mogel nič, navsezadnje vse skupaj je bilo… smešno. pravzaprav je bilo zares smešno, sploh pa glede na to, da je imel nekaj alkohola že za sabo- to dejstvo je preprosto pripomoglo k temu, da je vse skupaj v bistvu privabilo nasmeh na njegov obraz. pa saj ni bilo tako težko tudi treznemu mu narisati nasmešek, vendar sedaj je bilo preprosto vse skupaj še toliko bolj lažje.

»se opravičujem, maddie« je dejal ter z nasmeškom na obrazu sklonil glavo, navsezadnje le tako je lahko zadržal smeh. vendar navsezadnje- kaj pa je počel drugega, kakor to, da je preprosto uničil ta in on trenutek? preprosto, to je bilo tisto kar je počel. »veš maddie,…« je dejal ter se ob tem narahlo sklonil k njej, toliko, da ji je naslednje besede lahko zašepetal na uho ter ob tem se mu je na obrazu zarisal nasmešek. »ne bodi tako prepričana v stereotip, ki ga imaš o meni, ne veš vsega, ne zares. in ne, ne veš dosti- kot sem rekel, vidiš le tisto kar ti jaz dovolim da vidiš« je dejal ter se nato odmaknil, na njegovem obrazu pa je še vedno počival nasmešek in še predno bi lahko odgovorila, je zamahnil z roko. »vendar pustimo te zadeve za drugič, danes… danes ni več zanimivo se kregati, kajne?« je dejal ter skomignil z rameni. ne da ni bilo zanimivo, le preprosto ni imel več volje do tega, to je bilo vse. »se že tresem,« se vseeno ni mogel upreti tem komentarju ter smehu za tem, nato pa nadaljeval v ritmu glasbe, dokler nekje v daljavi pred sabo ni zagledal njemu še kako znane svetlolaske ter avtomatsko je sklonil pogled. če pa je kaj sovražil pa je bilo to, da je naletel v klubu na bivšo, njemu nič kaj prijetno dekle- navsezadnje, ne bi bilo prvič, da bi prišla do njega ter se kakorkoli začela vesiti po njemu, kakor da nikoli ni bilo zares konec med njima. »hej maddie, eno čisto majhno uslugo bi potreboval v tem trenutku, ja?« je dejal rjavolaski, pogleda pa še vedno ni odmaknil od svetlolasega dekleta, iz gole previdnosti, da ga ne bi slučajno zapazila. »in prekleto bom cenil, če po tem ne dobim klofute, kajti potem bo šlo vse skupaj v nič, vendar… veš kako je, ko je tu oseba, ki ti sploh ni pri srcu? res sploh ne? in… če me opazi, samega… hja, nočeš vedeti kaj se bo zgodilo. tako, da, vse skupaj bom zelo cenil, verjemi mi, čeprav vem, da mi ne, vendar kljub temu« je končno sestavil skupaj nekakšno smiselno poved, nato pa brez opozorila svoje ustnice položil na njene ter jih družil v poljub- bolje to, kakor, da bi se mu svetlolaska kakorkoli približala. in res, da je v tistem trenutku, kljub alkoholu ob tem začutil nekakšen čuden občutek, vendar mu je slednji pomagal, da ga je v naslednjem trenutku pozabil.

Naslov sporočila: Re: hashuku club Pet Apr 12, 2013 2:12 pm

for this post i tag amazing mr. oliver lair . and i wrote around 800 words. this two are toxic.

» opravičuj se komu drugemu. sama se bolj pristaš dejanj in ne besed, « je prhnila iz sebe in pogledala proti njemu. opravičeval se je lahko doma očetu, ker mu je ponovno povzročil nekaj dela z klicanjem naokoli, ter brisanjem kartoteke. sama je bila na takšne bedarije popolnoma imuna in jo je policijski poklic naučil nekaj zlate realnosti o dejanjih in praznih besedah ljudi. dnevno je slišala kako nekdo nekoga ni hotel ubiti ali je krade ker je moral. če nekoga ubiješ moraš imeti razlog in namen, ter da nekaj ukradeš je razlog samo ta da druge nisi videl in ne da si moral, ker vedno obstaja druga in boljša rešitev le da pot do nje ni vedno nujno najlažja. nenadoma pa je njegova bližina postala še dodatno bližja in je lahko ob svojem ušesu čutila njegov dah enako kot njegov višji glas, ki je ob glasni glasbi in oglašanju množice bil potreben, da ga je sploh kaj slišala in razumela. » že tisto kar vidim je čisto dovolj, da sem zadovoljna s postavljenim stereotipom o tebi. « njeno telo se je prav tako približalo k njemu in je morala rahlo stopiti na prste, da je dosegla njegovo uho in mu je lahko normalno izrekla želene besede, čeprav je imel prav in se je bilo nesmiselno prepirati sedaj. razumela se ne bosta nikoli in vedno bosta kot črni in beli svet, a sedaj se jima je res lahko obetal večer katerega sta lahko preživela pa tudi v bližini drug drugega. vseeno pa se ni mogla upreti komentarju o njeni zmožnosti in moči, katero bi lahko zlahka uporabila proti njemu, ter ga porazila tako kot mnoge ostale, ki so se znašli v njenih rokah. mogoče je navzven delovala kot vsaka normalna prebivalka in nemočna kot vsaka druga, a v resnici je v sebi skrivala veliko več kot je bilo dovoljeno videti navzven, ter ji je prav ta posebnost videza prinašala dodatne točke v njeno korist. » kot sem rekla. raje ne provociraj, ollie, « je še zadnjič v opozorilo navrgla proti njemu in prepustila njemu lastno odločitev kakšen bo njegov naslednji korak. sama je svoje že rekla in je ni mogel ničesar kriviti, ker ga je na vse skupaj veliko v naprej opozorila. njegova neposlušnost pa je bila samo njegova težava in ne njena. sploh pa se je dovolj dolgo nahajal v njenih krogih, čeprav na drugi strani, da se je zavedal teže njenih besed.
» uslugo ? kaj bi rad ? ukradel kakšno alkoholno pijačo in potem me zadolžil, da te moji policisti ne vržejo v keho za eno uro, dokler ne pride tvoj oče ? « se je odzvala ob njegovih besedah, ki jih definitivno ni vsakodnevno slišala, glede na to da njun odnos ni temeljil na izvajanju uslug in pomoči drug drugemu. prej bi naredila vse, da bi drugemu spodletelo, ter bi prvi imel zmago v rokah. » k vragu, saj je tebi stopil alkohol bolj v glavo kot meni, « je spoznanje o njegovem stanju ob njegovih nesmiselnih besedah sprožilo val smeha z njene strani namenjenega proti njemu. » in vem kako je to, ko je ob tebi oseba, ki ti ni ravno pri srcu. ravnokar jo gledam in ni prij…« je še začela, ko se je nenadoma zgodilo nekaj kar ni pričakovala, ter se je še vedno ustavljala z mislimi pri njegovih nesmislih. njegove ustnice so si prilastile njene in veke so se ji nenadoma zaprle, ko ni vedela kaj se sploh dogaja. se je res pravkar poljubljala z oliverjem ? definitivno je ostala brez besed in je njeno telo pridobilo čudne občutke po telesu, ki pa so izginili takoj, ko se je odmaknila od njegove postave in njegovih ustnic. z robom svoje nadlahti si je šla čez ustnice, ter si brisala občutek njegovih ustnic na njenih, da bi lahko sploh normalno funkcionirala naprej. » potrebujem pijačo, če res nočeš, da te klofnem sedaj, « je rekla namesto bolj iskane tišine in se zazrla namesto vanj v natakarja, ki je utiral pot mimo njiju. ustavila ga je in mu iz torbice vrgla na pladenj nekaj denarja, potem pa samo pograbila kozarca, ter ga poslala ponovno nazaj po zahtevano naročilo. » bedak, « se je še spomnila izreči oliverju in ob tem rahlo priprla oči, ko je gledala proti njemu in sama sebi skrivala, da je pravzaprav uživala. » če se česa ne bom jutri spominjala, potem upam da se ne bom tega. « prav zato pa je nagnila kozarec proti svojim ustnicam in ga izpila in enako storila z drugim, ki ga ni imela namena podati oliverju v roke, da se postreže še on. » ne vem zate, ampak meni je te gneče in glasbe popolnoma dovolj, zato odhajam. če si želiš kakšne ženske družbe, ki bo lezla s teboj v posteljo takoj, ko se ti bo to zahotelo potem poišči tisto zaradi katere si me poljubil. če pa želiš izpasti vsaj malo koristen in oditi sam v posteljo, potem lahko poskrbiš za moj prevoz domov. « pogled je zavrtala proti njemu in se mu približala ravno toliko, da jo je lahko jasno in glasno slišal.

Naslov sporočila: hashuku club Pet Apr 12, 2013 5:30 pm

tagged is his favorite, madeline smitten3

and here is around 674 words. i'm listening to birdy for my inspiration. I LOVE THEM.

»to je bil sarkazem,« ji je pojasnil na njegovo prejšnje opravičilo ter zavil z očmi. zares ne bo nikoli razumel ljudi, ki tako ali drugače niso razumeli sarkazma ter včasih so povzročili celo, da je on izpadel kakor idiot- no v tem primeru je ona definitivno preresno vzela opravičilo. »oh seveda, pozabil sem, kako ste lahko policisti zapičeni v eno točko,« je dejal ter odkimal z glavo. hotel je dodati kaj bolj, hm, nesramnega, vendar definitivno je bilo bolje, da je ostal pri tem kjer je. zares ni vedel, zakaj za vraga se je zapičila v eno stvar o njem in od tega ni hotela odstopati. dobro, moral je priznati, da tudi on ni mogel mimo njegovih komentarjev, ki so jo hja no, tako ali drugače spravljali ob živce, vendar mu je vrnila z dvojno mero, tako da pravzaprav mu niti ni ostala dolžna. vendar ne glede na vse, to je bilo kar sta bila, ko sta se družila- osebe, ki sta se zbadali s takšnimi in drugačnimi komentarji in to je bilo tudi vse, drug o drugem praktično nista vedela… nič. ona je vedela, da je bil županov sin, ki mu gre pač očka zaradi kariere malce preveč na roko in ona je bila šefinja pri policiji. in to je bilo vse kar sta vedela med sabo, vendar dovolj, da sta se vsakič zapletla v prepir, ki sicer ni imel ne konca ne kraja, vendar tak je pač bil odnos med njima, pri tem ni mogel nič. »kot sem rekel, se že tresem« je dejal ter zopet narahlo dvignil roke v obrambo, ob tem pa mu je ostal nasmešek na obrazu. kajti nenazadnje, v teh trenutkih preprosto ni mogel biti resen. ni vedel ali zaradi njene družbe, ob kateri mu je avtomatsko uhajal nasmešek na obraz ali je bil tudi alkohol posledica, zares ni vedel.

ni bil ravno pozoren na njeno reakcijo, vendar je kljub temu s kotički oči ujel njen gib, ko si je obrisala ustnice ter ni mogel nič, da se ob tem ne bi zasmejal, čeprav je pogled še vedno drsel po klubu, za njegovo svetlolaso bivše dekle, ob tem pa ignoriral občutke, ki so se mu porajali ob vsem temu. ni mogel zanikati- vse skupaj mu je bilo všeč, nekako všeč, vendar na glas to priznati, je bilo nekaj povsem drugega. najlažje je bilo zakopati, kakor da se pred sekundo ni nič zgodilo in normalno govoriti z njo, kljub temu da je imel občutek, da je njegov srčni utrip ob pogledu nanjo nekako povečan. zopet se je zasmejal, ko ga je ozmerjala ter se z nasmeškom obrnil proti njej, ne da bi bilo kaj rekel. še vedno je bil mnenja, da je izgledala zares več kot dobro, vendar na trenutke je vse to skupaj znalo pokvariti njeno blebetanje. »oh res ti je hudo,« je dejal preden ga je popadel smeh ter prekrižal roke na prsih in privzdignil obrvi, ko je izpila dve pijači, preprosto eno za drugo. »bivša je in verjemi, nimam nobene želje preživeti z njo niti sekundo, kaj šele celo noč« je dejal ter se nato nasmehnil. »se mi sedaj ne upaš preveč približati, kaj?« je dejal v smehu, ko je opazil, da se mu je približala le toliko, da jo je lahko slišal. »in pridi, dobila bova prevoz« je dejal ter jo prijel za roko, medtem ko jo je spravil iz kluba. ko sta prišla na svet zrak je nekajkrat vdihnil, nato pa že hotel vzeti telefon v roke, ko je zagledal pri cesti taksi. »greva s tistim, preden nama ga kdo drug spelje« je dejal ter ji odprl zadnja vrata, nato pa še sam sedel na zadnje sedeže in povedal naslov, nato se pa obrnil k njej ter ji položil kazalec na ustnice. »k meni greva, ja? le prespala boš, to je vse. če te kdo doma opazi takšno… po mojem ne bodo preveč navdušeni« je ciljal na dejstvo, da bi utegnila naleteti na koga domačega, ko se bo odpravljala domov, sploh policista ali kaj podobnega. nekaj časa je preprosto še tako zrl v njene oči, njegova roka, pa se je od ustnic premaknila k njeni bradi in narahlo jo je približal k sebi. »in zopet bom zelo cenil, če ne bom dobil klofute, čeprav tokrat to ni usluga, pač pa le…« je dejal ter ustnice narahlo približal njenim. »ne vem več kaj,« je dejal ter jo znova poljubil ter dejstvo, da sta bila na zadnjih taksija ga niti približno ni zanimalo.