axel & cay

pokimala je dvema gorilama na vhodu seks kluba in brez ceremonij sta se ji odmaknila ter jo spustila naprej v stavbo. bilo je precej po polnoči in ko je malo prej stopala po zakotni uličici ni bilo nikjer žive duše. noč je bila mirna in tiha, slišati je bilo le udarjanje petk njenih sandalov ob tlak, otožno mijavkanje potepuške mačke nekje v bližini. ob tej nočni uri so v tem bolj zapuščenem delu mestu nate na vsakem koraku in temni senci prežale nevarnosti, sploh z njenim kratkim oblačilcem in torbico nabasano z denarjem. vendar cay za morebitne nevarnosti skrite v sencah, ni bilo posebno mar. nič hujšega se ji ne bi moglo zgoditi kot se ji je enkrat že in zaradi česar je bila ob svoj dragoceni spomin, ki se ji je menda že v celoti povrnil. včasih skozi sanje, včasih z dotikom določenega predmeta ali pa je kar sredi ulice obstala kot od strele zadeta, ko ji je možgane prestrelil še ena misel, še ena doslej neznana slika. podobni dogodki so bili reseda na moč neprijetni in vsakokrat se je pojavil zoprn glavobol, a vendarle je bila njena hvaležnost brezmejna. manj in manj se je počutila izgubljeno v svetu, manj in manj je drsela prek trupa čez brazgotine in se spraševala. našla je svoj kotiček pod soncem, četudi je bil slednji med slabo družbo in v ruski mafiji.

prav opravki za mafijo so jo ob tej pozni uri pripeljali v little red club. zgolj na kratko je ošinila s pogledom svetlolaso dekle, ki se je vrtelo na drogu, oblečeno zgolj v miniaturne tangice, ki niso nič prepuščale domišljiji, ko je sledila enemu izmed silakov v zadnje prostore kluba. tam je z desno roko lastnika kluba naredila izmenjavo - on njej zelo potrebne informacije, ona njemu tisto ovojnico polna denarja. nasmehnila sta se eden drugemu, ko sta po sklenitvi posla si segla v roke. nobeden ni poskušal ogoljufati drugega, kajti obema so bile ob tem morebitnem dejanju jasne sankcije, ki bi nedvomno sledile ter bi prinesle več težav kot koristi zaradi trapastih laži in pohlepa. na ustnicah ji je zato še kasneje igral nasmeh, ko se je počila za točilni pult in natakarici za njem, z globokim dekoltejem, naročila viski. noč je bila še mlada in domov se ji ni mudilo. sicer na odru ni bilo ničesar zaradi česar bi se ji cedile sline kot preostalim moškim pripadnikom. kakor svetlolascu sedeču na sosednjem stolu, ki je pogled zavzeto upiral v bujno obdarjeno črnolasko na odru, katera je ob glasbeni spremljavi izvajala striptiz. "dobra, kaj?" je hudomušno izjavila dovolj glasno, da jo je lahko slišal in odpila požirek svoje pijače, maloprej od natakarice postavljeno prednjo. še enkrat je ošinila njegov profil in v glavi se ji je na robu spomina nekaj zganilo, kar se ni zgodilo prvič. nejevoljno je zavzdihnila sama pri sebi. "oprosti, ampak se poznava?" bi skoraj zamižala zaradi izrečene oguljene fraze, značilne za kakšno začetno ogovarjanje. se ji bo kdaj to prenehalo dogajati?

axel & cay

"ne? kakšen pa je tvoj tip?" je hudomušno nadaljevala v enakem zbadljivem tonu, ne da bi se sicer, odkrito ali ne, zanimala kakšen je njegov tip in če mednje spada tudi ona. šlo je bolj za neobvezen kratek klepet ob točilnem pultu med dvema neznancema. ona v striptiz baru kot gostja in ne pomanjkljivo oblečena brhka blondinka, prav do veliko izraza nikakor ni mogla priti. bila je preveč običajna. verjetno bi običajnost morala prekiniti, se sprehoditi do odra in dekletu plešočemu okrog droga za mini hlačke zatakniti bankovec. morda bo to res storila, ko bo spila pijačo ali nemara raje tri. umik njenega svetlolasega soseda, namuznjeno izmenjujoč si mnenja o striptizetah, je skorajda občutila kakor bolečo in nepričakovano zaušnico. lahko bi vedela, da bo tako. še ena oseba iz njene preteklosti, ki se je ne more spomniti. prekleti spomin, ji je še hudičevo znal ponagajati.

nekako zgroženo se je zastrmela vanj, ko se je bil očitno primoran presesti nekaj stolov stran. kaj prekleto, sta imela? mrzlično je brskala po glavi, naletela pa zgolj na meglice. če je ne bi iskreno zanimal njun pretekli odnos, bi se umaknila že na samem začetku in odkorakala proč. toda bila je preveč radovedna odkriti resnico in dal ji jo le lahko zgolj on sam. neznani svetlolasec. izpila je pijačo do dna in se premaknila bližje k njemu, z namenom še enkrat začeti. postavila se je natančno predenj in mu zastrla pogled na oder. "oprosti, ampak bi mi lahko osvežil spomin?" je iskreno vprašujoč pogled uprla naravnost v njegov par oči. ne bo mu dovolila, da se ji spet izmakne in jo pusti kot ribo na suhem. preprosto je morala vedeti. "karkoli sem storila, se žal ne spomnim," je z opravičujočim nasmeškom skomignila z rameni, češ da ne more nič proti izgubljenemu spominu. "zdiš se mi znan, to je pa vse. tudi tvojega imena ne poznam," je rekla, "ampak jaz sem cay," mu je v pozdrav ponudila svojo drobno dlan, v katero najbrž niti ne bo segel.

axel & cay

izgleda, ga je morala z visokim in privlačnim dolgolasim svetlolascem nekoč precej glede nečesa, njej trenutno neznanega, precej polomiti. lažje bi bilo reagirati, se nasploh obnašala, ko bi le vedela... neskončno in iz samega dna svoje biti, je sovražila te občutke nemoči, ko je z gordijskim vozlom imela zvezane roke in si pomagati ni znala ali mogla. morala je upati na nek čudež, višjo silo, ki bi ji postregla z več kot potrebnimi namigi. bog, si je mar res tako veliko želela?

ni trznila, ko je trdo odložil kozarec in pogled preprosto upirala v njegove oči. ni deloval nasilno in verjetno je ne bi zaradi tečnarjenja udaril sredi seks kluba. na takih lokacijah si imel možnost doživeti vse mogoče. "ja, resno," je brez trohice dvoma pritrdila njegovim nejevernim besedah. na njegovem mestu bi tudi sama reagirala enako nezaupljivo kot je on. gotovo bi mislila, da jo vleče za nos in se hoče zaradi neke izprijene ideje ponorčevati. "morda, a v vmesnem času se je marsikaj zgodilo," je rekla in skomignila z rameni, kaj drugega bi še lahko rekla. njena življenjska zgodba ga nikakor ne bi zanimala ne sedaj in ne kdaj kasneje, glede na njegov odklonilni odnos do njenega obstoja. mehko je stisnila njegovo dlan med rokovanjem, hkrati ugotovila, da se ji sam ni predstavil. "ne nameravam povzročati težav. samo zanimalo me je..." ji je glas vmes zamrl in se odločala ali še kaj ziniti ali raje držati jezik. suho je pogoltnila in odločen lesk izvedeti resnico ji je v očeh zamrl. "zanimalo, zakaj se mi zdiš znan. in očitno se res poznava sodeč po tvojem odzivu, a ne spomnim se. naj se sliši še tako bizarno in za lase privlečeno sem dve leti nazaj izgubila spomin. ni se še cel povrnil," je obrnila glavo in odmaknila pramene temnih las. za ušesom je imela vidno brazgotino, ki je izginjala najprej med lase in bila glavni krivec za poškodbo spomina. spustila je lase na svoje mesto in se odločila umakniti. "ampak ne bom te več motila. uživaj v pijači," se je kislo nasmehnila v pozdrav, preden se je obrnila na peti in odkorakala nazaj do svojega mesta. nekaj ji je pravilo, da bo že prišel nazaj za njo in če pač ne bo... bo to še ena stvari, ki jih morda nikoli več ne bo vedela. nekatere stvari so bile morda bolje, če so za venomer ostale nedotaknjene.

axel & cay

razgaljenemu dekletu je pomignila še za eno pijačo in se ne ozirala za svetlolascem. pogled je namerno umikala proč in raje si ogledovala preostalo klientelo v klubu. bili so od hihitavih najstnikov, ki so verjetno komaj bili polnoletni pa vse do slinastih starcev in redkih ženskih posameznic, ki niso bile tu zaposlene, a so očitno bolj preferirale žensko kot moško družbo v postelji. no, zakaj pa ne? še preden bi misel razvijala dalje, kako bi še ona včasih poskusila z ženskami, ker je z moškimi sam križ, je poleg sebe zaslišala glas. kratek zmagoslaven nasmešek ji je zdrsnil čez ustnice, občutek je še ni zapustil.

pogled je dvignila iznad svoje pijače v njegovi smeri in se z odkrito radovednostjo zastrmela naravnost vanj. njegov obraz ji ni bil nič bolj znan kot pet minut in povezava imena s sliko je v njeni glavi bila še vedno prekinjena. "morda. ampak jasno mi je, da je težko nekomu verjeti, da se ne spomni, ker je izgubil spomin," je z razumevanjem pridala, kajti še sama si je težko včasih verjela in razumela sumničavost vsakogar. "profesionalni igralec nogometa?" je ponovila na glas za njim in se iz srca zasmejala ob njegovi prispodobi. "očitno si moral nekaj ušpičiti, da si bil nagrajen s takšnim ravnanjem? skoraj neverjetno se mi zdi, da bi se brez razloga spravila nate," se je namrščila, čeprav brskanje po spominu ne bi imelo nobenega haska. vseeno pa so ji besede opisujoče njeno ravnanje v aretaciji njega zazdele nadvse tuje. niso se skladale z ostalimi podobami v njeni glavi, kjer je sicer delovala pravično in ni nikogar obrcala kar zato ker je lahko. presneto, kako nenavadno! in sedaj je imela še milijon drugih vprašanj, na katere ji on ne bo mogel odgovoriti. "ja, seveda razumem. ampak sedaj te nima več kaj skrbeti. že zdavnaj nisem več policistka, ki bi komu na roke natikala lisice ali ga podrla na tla kakor igralec nogometa," se je medlo nasmehnila v odgovor. "axel? me veseli, da sem te spoznala. spet," mu je v šali rahlo pomežiknila, njegovo ime pa ni vzpodbudilo nobenih vzvodov, da bi bila bližje odgovorom. še vedno ji je bil neznanec.

axel & cay

razumevajoče je pokimala, bilo je res kar je pravil - njeno življenje je bilo skoraj kot kak akcijski film. večinoma časa si je želela, da bi bilo bolj normalno, bolj ustaljeno. ne, da se je pred tremi leti znašla v rokah newyorške mafije, ki jo je telesno trpinčila in to v pravem pomenu besede. izgubila družino, spomin, svoje delovno mesto pri modrih možeh pa zamenjala za nasprotno stran. v vsakdanjem življenju se to naj ne bi dogajalo, mar ne? "sedaj se mi zdi, kot da skušaš opravičiti moja ravnanja in ne obratno," se je namuznila njegovemu zagovarjanju nje. že jo je moralo nekaj sprovocirati za njeno grobost, vsaj navadno včasih ni bila grobijanka. njeni udarci so bili natančni in dobri, samo namerno jih ni prakticirala na priložnostnih mimoidočih.

odkimala je njegovemu vprašanju in drugega kot skomigniti ni mogla. "ko je podelitev diplome na akademije zadnje kar se glede svojega policijskega dela spomniš, če se temu lahko tako reče, pač ne vidiš smisla v nadaljevanju," je brez sence dvoma o morebitni laži izrekla. "slaba tri leta nazaj sem bila po nesreči ob pet let spomina. nekako se je težko vrniti nazaj v uniformo in na policijsko postajo, če se ničesar ne spomniš," je dodala brez samopomilovanja v glasu. navajala je zgolj neizpodbitna dejstva in smiliti sama sebi se je prenehala že dolgo tega. pripeljalo jo pač ni dlje kot v depresijo in popivanje. "dobro, ace," se je nasmehnila in nato zmignila z ramenom ob njegovem vprašanju. ni mu mogla ravno povedati, da je tu zaradi mafijskih poslov. ni vedela kdo je in s čim se ukvarja. ena napačna beseda in lahko bi šlo vse narobe. "zakaj? se ti ne zdi, da obožujem gole ženske, ki se vrtijo okoli droga na odru?" ga je z iskrico v očeh hudomušno povprašala, ki so njene besede takoj spremenile v majhno šalo. "obiskala sem znanca, ki to celo reč vodi. in se odločila še kaj spiti, če sem že ravno tu," je hkrati natakarici pomignila, naj ji še enkrat nalije. pila je počasi, zato bojazni da bi se ga preveč napila ni bilo. verjetno pa kluba ne bo zapustila trezna. "kakšen je pa tvoj izgovor? si pobegnil dekletu ali je bilo to prvo na poti, če punce že niso tvoj tip?" je precej na slepo ugibala za možnimi odgovori. "se sicer s čim posebnim ukvarjaš, ace?"

this is for nathan! ;3

njen nasmeh je razkril bleščeče bele zobe, medtem ko se je sprehajala med mizami ter iskala moškega, ki bo v njeni postelji preživel to noč. lahko bi si drznili reči da po eni strani ni prav nič drugačna kot dekleta, ki so se na pol gola zvijala pred očmi prisotnih osebkov. ampak mogoče ji je bil ta klub tako všeč prav zaradi tega - vzdušja, ki so ga znale ustvariti. ob njem si pozabil na zatohel zrak, žejo, lahko si se prepustil ritmu. vseeno pa ta večer niti little red sex club ni mogel odvrniti njene pozornosti na delček njene preteklosti, ki je kot v svoji najboljši formi postopal po baru in prisilil marsikatero mlado dekle, da si je oči spočila na njegovi bajni postavi in privlačnem obrazu. kseniya je bila ena izmed njih, pa vendar ga je najbrž poznala bolje kot celoten klub skupaj. nathan.

še enkrat ga je premerila s pogledom preden se je z zibajočimi boki odpravila do njega. kljub njenim visokim petam ga je skorajda morala gledati navzgor, medtem ko mu je podarila enega svojih najlepših nasmehov. "poglej, pogled. nate, ne morem ti povedati kako zelo vesela sem da te vidim tukaj." zopet jo je opomnil na to kako zelo privlačen se ji je zdel ko se je v najtežjih situacijah postavil ob stran, kako zelo vesela je bila da ga ima za zaupnika in kako zelo žal ji je bilo, da sta samo to in nič več - mogoče pa je te misli spodbudil alkohol, ki se ji je poganjal po žilah. "očitno sva si pač usojena - drugače se ne bi kar takole naključno srečevala, kajne?" je preglasila glasbo ter skomignila z rameni.

note: i'm officially in love with these two, aww!