training facility

Naslov sporočila: Re: training facility Pon Sep 23, 2013 6:57 pm

Močan udarec v boksarsko vrečo je na njenih členkih pustil rdečico, pa vendar - po turobnih besedah njenega trenerja - ni smela kar tako odnehati. Bila je daleč od kondicije, ki jo je menda morala doseči, da bo lahko kos tudi tistim nekoliko težjim zadolžitvam, in to je bilo dejansko edino, kar jo je še držalo pokonci. Psihično je bila zares daleč od nežne in šibke deklice, je pa zato fizično toliko bolj spominjala nanjo. Dolgi in od sonca posvetljeni lasje so bili speti v zdaj že rahlo razmršeno figo, par snopov se je že prilepilo na potno čelo, ki ga je obrisala tik za tem, ko je zadnjikrat brcnila v prazno. Dovolj je bilo. Dovolj mučenja in truda, dovolj brc in utrujenih krikov, in prekleto dovolj pordelih sklepov, ki bodo jutri verjetno dobili pridih modre ali zelene. "Tuš … tuš potrebujem," je dlani spustila na kolena, trenerju pa zgolj pokimala v pozdrav. Ni maral šibkih ljudi, zares ne, zato jo je vsakokrat gnal še dlje.

Dobesedno premočeno majico je potegnila čez glavo in razpustila figo, toliko, da so ji svetli lasje zakrili dobršen del hrbta, počasi pa se je nato lotila še elastike kratkih hlač. Ni prišla prav daleč, ko so se njene oči že srečale s tistimi prav dobro poznanimi. Na začetku sicer ni vedela kam bi ga vtaknila - ker je imela enostavno preveč dela z zakrivanjem zgornjega dela telesa - je pa po bližjem preučevanju njegovih potez ugotovila za koga gre. "Jake …" mu je zdaj pokazala hrbet, pogled pa še vedno upirala v njegovo smer. "Kaj … kaj delaš tu?" Je pomotoma zavila do moških garderob? Ampak kakorkoli že … kaj je človek, ki ga je pred časom spoznala ravno v Teksasu, delal na severu … na policijski postaji, kjer je začenjala svojo kariero. Menda ji ja ni imel namena še bolj otežiti že tako ali tako zajebanega delovnika?

;tag: jake

Naslov sporočila: Re: training facility Tor Sep 24, 2013 1:26 pm

TAGGED: PROMISE! smitten3

Njegovi koraki so odmevali v dolgem hodniku, po katerem se je v vseh letih sprehodil najmanj stokrat. Vsake toliko časa je prišel na policijsko postajo opraviti določene formalnosti, ki so pač zahtevale od vodje fbi-ja. Tokrat ni bil najbolj zadovoljen, ko so mu v pisarni, iz katere se je ravnokar vračal, sporočili, da se zadeva, ki jo išče, nahaja v garderobah pri telovadnici. Naj bi neka policistka v omarici pozabila dopis, ki ga je potreboval in ko je zavil v znani hodnik, si je v mislih ponavljal kombinacijo številk, ki je bila potrebna za odprtje omarice. Z očmi je preletel prvo vrsto omaric in iščoč za pravo številko, se je pomaknil naprej, ne da bi zares pričakoval kogarkoli, saj – kolikor je vedel – je že večina policistov končala svoj delovnik. A očitno garderobe niso bile prazne, saj se mu je na pot nenadoma postavila napol gola svetlolaska, ki je se je očitno ravnokar pripravljala na zasluženo prho po napornem treningu. »O.. bog.« Obstal je pred njo s širokimi očmi, ko je osuplo zajel sapo po doživetju presenečenja, ki se je čisto kmalu sprevglo v neprijetni položaj. »Jaz.. am,« je iskal besede in se poskušal pripraviti do tega, da bi odvrnil pogled, toda namesto tega so se njegove oči sprehajale po skoraj golem telesu dekleta, ki ga je pravzaprav poznal. Promise? Nje pa res ni pričakoval tukaj. »Poslali so me po..,« je začel s pojasnjevanjem, a ni znal nadaljevati, ne po tem, ko se mu je za hip odprl razgled na njene prsi, preden jih je svetlolaska uspela zakriti – in nazadnje ga je pustila stmeti v njen goli hrbet. »Kaj pa ti počneš tukaj? Mislim.. uh.« Hitro je pogledal v tla, preden bi s svojim strmenjem razrkil poželenje, ki ga je zadelo kot strela z jasnega. Odločno je odrinil umazane misli in pogumno zajel sapo, v upanju, da ni bilo očitno, da komaj vzdržuje svojo spolno silo. S svojim privlačnim telescem mu je povzročala probleme in vraga, mar res ne bi mogel razmišljati o čem drugem, kot o tem, kako z veseljem bi mečkal njene prsi? »Bi se lahko že oblekla?« se je v njegov ton nepričakovano prikradel podton razdraženosti, ki se je tam znašel iz čiste frustracije. Težko mu je bilo, se tako držati nazaj in njena počasnost ga je živcirala. Zdaj mu je bilo skorajda žal, da se je odločil sam priti po to prekleto pismo v ženske garderobe, kjer je po zares čudnem spletu okoliščin naletel na prepovedan sadež, ki ga ni smel niti okusiti.

411 words |

Naslov sporočila: Re: training facility Čet Sep 26, 2013 1:21 pm

Po nekem čudnem slučaju se je človek, za katerega je slednje najmanj pričakovala, znašel na njenem delovnem mestu. Prvič ga je srečala nekje v San Antoniu in niti zdaleč ni izgledal tako dobro kot sedaj. Rdečica je gotovo precej opazno zajela njena lica, ko si ga je - še preden bi se utegnila popolnoma zakriti - pozorno ogledala. Za spremembo tokrat ni nosil od zemlje umazane majice, niti ta ni bila preznojena, toda še pred tem je opazila sveže obrit obraz in urejeno pričesko. Pogled ji je zdrsnil naprej do kravate in … in nekje na tem mestu je vse skupaj postalo preveč zakomplicirano, da bi do zaključka bila sposobna priti sama.

Za trenutek sta obnemela oba. Ona zato, ker ga je nemudoma prepoznala, on pa … on pa verjetno zato, ker je potreboval izgovor. Izgovor za svoj nenaden prihod v žensko garderobo. Ni mu odgovorila, niti trudila se ni dojeti razloga za njegov prihod, enostavno preveč opravkov je imela z zakrivanjem svojega nedrja, njena majica pa je žal počivala nekje pri njegovih nogah - toliko je vedela. "Kaj?" je vznemirjeno zajela zrak, upajoč, da bo tega luštnega in predvsem izredno neprijetnega srečanja kmalu konec. "Saj … saj bi se, pa je moja majica … tamle je." Polovično se je obrnila; ravno dovolj, da mu je s previdnim gibom roke pokazala kos oblačila, za katerega je iskreno obžalovala, da se ga je znebila tako hitro.

Nekje za njenim hrbtom - prav daleč res ni mogel biti - se je nahajal moški, ki ga je poznala bolje, kot kogarkoli drugega na postaji. Spoznala ga je pred leti, kot je v San Antoniu še stregla … in če je iskrena, je svojo kožo pred njim skrivala zaman - že takrat se je je namreč dodobra nagledal. "Jake, samo … samo obrni se, prosim," je tu in tam pogledala nazaj proti njemu in nazadnje vendarle prišla do svoje majice, ki pa - žal - brez nedrčka tako ali tako ni imela oprijemljivega efekta. "Delam tu. Že nekaj časa," je sicer dobra dva tedna delovne dobre predstavila kot "dolgo trajajoče delo", potem pa se z zanimanjem zapičila v njegove oči. "Ampak nisem te še srečala tu naokoli. Mislila sem, da … no, takrat nisi izgledal tako … formalen."

;tag: jake

Naslov sporočila: Re: training facility Čet Sep 26, 2013 7:24 pm

TAGGED: PROMISE! smitten3

Potem ko je nekaj dolgih sekund strmel vanjo, zmedeno kakor zajec v soju avtomobilskih žarometov, je stresel z glavo v upanju, da si bo povrnil svojo običajno prisebnost. Torej je bila zdaj policistka? Njegove misli so bile prazne, možgani mu niso ponujali nobenega pametnega odgovora ali zaključka, zgolj to, da je pred njim stala napol gola svetlolaska. Prav ta, ki jo je nekoč z užitkom požiral z očmi, ko je zgoraj brez stregla v nekem lokalu. Tudi zdaj ni bila ravno preveč oblečena in moral se je prisliti, da je izdihnil zrak, ki ga je ves ta čas nevede zadrževal v svojih pljučih. »Kaj?« je ponovil kot v odmev. Sam ni bil prav nič manj vzmemirjen ali zmeden kot je bila svetlolaska, ki je zdaj, prav tako kot on, brezupno iskala rešitev iz te nerodne situacije. »Kje?« je zmedeno zamežikal, ko mu še ni uspelo dojeti, kaj mu je pravkar povedala. Vprašalnice, ki so prihajale iz njega niso bile prav nič koristne in potreboval je dolgo sekundo, da se je zbral – in uspešno odmaknil pogled proč od njenega golega hrbta. Njegove oči so se nemirno premikale po prostoru, nazadnje se mu je vidno polje končno naselilo kos razmočenega blaga, ki ga je potrebovala. Verjetno je bil slep, da ni opazil, kajti ves ta čas je ležalo tik pred njegovimi nogami. Skonil se je, da bi pobral majico, ki je bila zaradi potu povsem premočena in ni si mogel kaj, da se ne bi nakremžil, ko je z enim, spretnim gibom odvrgel potrebovani kos v njeno smer. »Menda ne boš tega oblekla, ali?«

Bilo je precej očitno, da še sam ni vedel, kaj je hotel od nje. Pred sekundo ji je skoraj ukazal, naj se obleče – zdaj pa je zmajeval z glavo, potem ko se je premaknil in obrnil stran, kot mu je naročila. Toda še vedno jo je lahko videl in morda je goljufal, ko jo čisto vsak njen gib spremljal s kotičkom očesa, četudi mu je zabičala, naj ne kuka. Bilo je nesmiselno. Pred njim ni imela kaj skriti – njene prsi je že videl. »Nisem vedel, da te to zanima,« se je zdaj nepotrpežljivo obrnil, v upanju, da si še ni oblekla majice, a doletelo ga je razočaranje, ko ji je uspelo pravočasno zakriti svojo goloto. »Kifeljci pa to. Oh,« se je pritožil, ko so se njegove oči sprehodile po njenem trupu do mesta, kjer so z njene majice štrčale izbokline njenih bradavičk. Zdaj ji bi najraje strgal to prekleto majico z njenega telesa, tako zelo mu je šla na živce, ko jo je nosila in zakrivala njegov najljubši del njenega telesa. »Znebi se te majice, prekleto. Mislim.. privošči si zaslužen tuš. Obljubim, da ne bom..« Ustavil se je sredi svoje obljube, da ne bo kukal, ko se je iz njega izvil živčen smeh. »Ni kaj dosti za skrivati, Promise. Videl sem jih že, se spomniš?« Ni mogel zatreti nasmeška, ki mu je silil na obraz, a ta je izginil tako hitro kot se je pojavil, ko je zavzdihnil. Gotovo ne bo več tako radodarno razkazovala svoje prsi kot nekoč – to ga je po svoje veselilo, po svoje pa zares zares spravljalo ob živce. »Sicer pa,« je skušal čim hitreje zbežati od nerodnega trenutka, ko je neuspešno poskušal zakriti dejstvo, da mu njena golota pravzaprav ugaja, »zdaj sem glavni pri FBI, če ti to kaj pove.« Skomignil je z rameni, kot bi izrekel nekaj povsem nepomebnega kot na primer kakšno je bilo včerajšnje vreme. Ni bil človek, ki bi se bahal, še najmanj pa s svojim položajem.

588 words | notes: oops, mal me je zaneslo z dolžino.

Naslov sporočila: Re: training facility Pet Sep 27, 2013 5:24 pm

"Kaj pa naj, če … če si tu," je siknila nazaj, potem ko je skorajda obtožujoče premeril kos oblačila, ki je bilo občutno preveč premočeno, da bi lahko uspešno zakrilo tisto, kar je pač želela pokriti, se je pa oblečena definitivno počutila bolje. Rok ni bilo več potrebno zavijati okrog telesa, prav tako je lahko mimogrede popravila šop las, ki je tako nerodno obvisel nekje preko njenega obraza. V obupnem stanju je bila. Povsem vržena s tira in ulovljena nekje sredi početja, ki se ga ni niti najmanj tikalo, pa vendar je še vedno nadaljeval s svojimi nedokončanimi stavki in čudnimi vprašanji. "V omarici imam sveža oblačila, ampak … prej … tuš, rabim tuš," ji je - potem, ko se je zavedala, da jo dobesedno požira z očmi - skupaj vendarle uspelo naklestiti nekaj besed. Sram ali strah, karkoli je že bilo, nerada se je tuširala, medtem ko je bil v prostoru še kdo drug, in čisto iskreno … Jake je bil edini, na katerega je doslej gledala z nekoliko drugačnimi očmi. Ni ga videla zgolj kot občasno stranka, bil je prekleto simpatičen tip, na katerem so si sodelavke izredno rade počile oči, in z njo - jasno - ni bilo nič drugače.

"Ja … že nekaj časa nazaj sem končala akademijo in pristala tu. Mislim, ne tu v garderobah, ampak v Filadelfiji." Krasno, povsem jo je razorožil. Ji pobral še tistega nekaj kar je ostalo od njenega dostojanstva, edino dobro kar je v vsem tem še videla, je bilo dejstvo, da nikjer v njeni bližini ni bilo ogledala, v katerem bi utegnila videti svoj katastrofalen odsev. "Nah, ne z-zdaj … lahko ti pomagam, saj veš, najti tisto, kar iščeš. Sicer pa, Jake," je nekoliko odločneje izgovorila njegovo ime in nato nadaljevala nežneje, z gotovo rdečico na licih, "moje oči … malo višje so."

S svojim premočenim videzom mu res ni delala usluge, je pa vseeno pričakovala, da bosta na hitro opravila s formalnostmi. Nekaj išče, zadevo bosta skupaj izbrskala in se poslovila. Ona bo prišla do zasluženega tuša, on pa … on pa bo verjetno šel svojo pot in ne bo ga več videla. Do naslednjič, ko se bo - po možnosti - zopet pritihotapil v kletne prostore. "Ti? FBI? Kako pa to?" je s precej očitnim dvomom v glasu vprašala, namreč pred časom ni dajal ravno … no, res ni dajal vtisa, kot da bi utegnil biti eden izmed zadrgnjenih agentov. "Nazadnje, ko sem te videla, ti tega res ne bi pripisala … no, pa saj tudi jaz nisem bila v najbolj uglednem položaju." Kot, da je, v napol prosojni majčki oblečena blondinka, sploh lahko razglabljala o ugledu in dostojanstvu - res gladko, Promise.

;tag: jake

Naslov sporočila: Re: training facility Sob Sep 28, 2013 5:30 pm

TAGGED: PROMISE! smitten3

»Pa res.« Res, kako neumno od njega, da je pričakoval, da bo premočeno majico preprosto odvrgla stran in se do nadaljnega ne zmenila več zanjo. Toda vse to so bile zgolj pobožne želje. Že davno se mu je posvetilo, da pred njim nima namena ostati razgaljena, tako kot nekoč. Upanje, da si bo premislila, pa kljub temu še ni ugasnilo. »Katera je tvoja omarica? Mogoče.. mogoče ti jih lahko priskrbim,« je hitro predlagal, da bi se zamotil – preveč dolgo je že strmel v njeno telesce s tistim poželjivim pogledom, ki ga je gotovo do zdaj že opazila. Kako hitro ga je znala vzburiti. »Če bo možno,« je zamomljal, ko ga je dohitelo dejstvo, da pravzaprav ni poznal njene kombinacije številk. Tudi dvomil je, da mu bo kaj takega zaupala, saj je to pomenilo nevarnost, da bi še kdaj stikal po njenih zasebnih stvareh. Morda v njeni omarici iskal kak kos njenega oblačila, recimo nederček ali morebitno seksi spodnje perilo. Seveda tega ne bi storil, odkar ni stikal po tujih stvareh. Bi pa z veseljem. »Pojdi, privošči si bom tuš. Jaz.. jaz bom tu. Nikamor se ne bom premaknil.« Laž. Kolikor se je poznal, bi ga prej ali slej vse skupaj premamilo in odkorakal bi naravnost proti tušem, v upanju, da bo lahko kako nahranil svojo lačno poželjenje. Zavzdihnil je. Vedel je, da ni deloval ravno prepričljivo.

»Zanimivo. Mislim.. zadnja oseba si, ki bi te pričakoval tukaj. Nisem si mislil, da.. no, pa saj ni važno.« Roko je potisnil skozi lase, ko mu je bilo še vedno dovolj nerodno, da bi lahko normalno komuniciral. Presneto, saj je vendarle videl že našteto pomankljivo oblečenih žensk – zakaj je bilo zdaj tako težko ohraniti koncentracijo? »Kaj?« se je zmedel, toda ni odmaknil pogleda od njenih prsi, v katere je po vsej verjetnosti še vedno strmel – vsaj moral je, glede na njene besede. »Aham.. ja.. ja, saj res.« Prisilil se je, da je zares dvignil pogled, čeprav mu zdajle res ni bilo lahko gledati naravnost v oči, potem ko ga je s svojim opozorilom še bolj spravila v zadrego. Stresel je z glavo, da bi se zbral. »Ni potrebno. Bom že sam poiskal. Nekje tam mora biti,« je z levico pomignil proti omaricam, ne da bi se sploh potrudil ozreti tja. Še vedno se je precej zanimal za njeno oprsje in ni si mogel pomagati. »Ja, FBI. Tako je pač naneslo,« je skomignil z rameni, kot da to ne bi bilo nič kaj presenetljivega. Pravzaprav, če je bil iskren, tudi sam nikoli ne bi niti pomislil, da bo kdaj na tem položaju. Sploh ne takrat, ko sta se še družila. »Kakorkoli že. Potrebuješ pomoč?« se je s pogledom, še vedno usmerjenim vsepovsod po njenem telesu, razen v njene oči, pozanimal, ne da bi sploh pomislil, da se je v bistvu slišalo precej narobe. Verjetno bo razumela, če ji pomaga sleči obleko, jo spraviti pod tuš ali karkoli podobnega. V resnici naj bi še vedno spraševal, če ji pomaga priskrbeti sveža oblačila, čeprav nenadoma tudi sam ni bil več prepričan, kaj je sploh zares mislil.

509 words

Naslov sporočila: Re: training facility Ned Sep 29, 2013 9:33 pm

"Poglej, Jake, to tu so ženske garderobe in ne glede na to, da si šef ali karkoli že," je z roko naredila kretnjo, ki je popolnoma razvrednotila pomen njegovega poklica v taistem trenutku, potem pa nadaljevale, "se ne spodobi ravno, saj veš, da se potikaš tu naokrog. Sploh pa ne medtem, ko si nekdo želi privoščiti tuš." Zdaj ga je že precej nujno potrebovala. Ne le zaradi prekleto aktivne telovadbe, pač pa zaradi njega, zaradi stalnega zardevanja, nepričakovanega in, o bog, kako zelo nezaželenega kuhanja. "Mislim, da lahko spomine obujava tudi kdaj drugič, čeprav verjamem, da ti zdajle možgančki delajo nenavadno aktivneje, kot drugače," se je morala zahihitati, po tem, ko ga je že spet zalotila med strmenjem v njene prsi. Zdaj se je s tem že sprijaznila; prosojna majčka gor ali dol, očitno ga je zanimalo, če je v teh letih pridobila še na čem ali zgolj na obsegu.

"Nisi si mislil kaj? Da boš nagico iz vaškega bara srečal v mestu? Ja, stvari se spreminjajo, ljudje tudi, sem mislila, da boš prav zaradi sebe in svoje preteklosti dosti bolj dojemljiv za kaj takega." Bog, morda je potrebovala le par minut, da ji je jezik stekel, čeprav je ob njegovih pogledih še vedno pridobivala na barvi ličk. Bil je … jah, bil je nekaj posebnega, pa naj se je še tako zelo trudila gledati proč. "Služila sem za akademijo. Zato sem delala tam, ne ker bi se tako zelo rada razkazovala," čeprav trenutna situacija njenih besed ne potrjuje ravno. "Kakšno pomoč? Ali na kaj namiguješ, Jake?" jo je nato ujel nepripravljeno, tako zelo, da se je nekje v skrajnem kotičku možgan že odvrtel filmček; njegove roke na njenem golem telesu, prav krasno bi lahko bilo, če le ne bi bila na delovnem mestu. V tistem je zakašljala, kot da bi se hotela zbuditi iz transa, v katerega jo je pahnilo naivno sanjarjenje; kaj za hudiča je počela. Res ne bi smela.

;tag: jake smitten