sidewalk

Naslov sporočila: Re: sidewalk Ned Sep 22, 2013 5:39 pm

this is for jake! ;3

niti pričakovala ni srečnega konca. ljudje so kot duhovi hodili mimo nje, za sabo vlekli vedno daljše sence; popoldan se je počasi prevešal v večer. sonce ji kmalu ne bo več nudilo svoje svetlobe in zato je pohitela z branjem knjige, ki jo je pred kakšno urico izmaknila iz police ližnje knjigarne. lilly ni pogosto brala; za to ni imela ne potrpljenja ne časa. a v tej knjigi so bile zapisane kratke zgodbe, ki naj ne bi obsegale več kot nekaj strani - v knjigarni je skoraj sama od sebe zdrsnila v njene dolge, lepljive prste in tako pristala na obsežnem seznamu pogrešanih stvari ki si jih je sedaj lastila svetlolaska. zadnji stavek zgodbe je razkril smrt glavne junakinje. niti pričakovala ni srečnega konca.

zadnji sončni žarki so jo oplazili po licih, a ona je še vedno strmela v tistih nekaj skupaj spetih papirjev pred sabo, ki so jih ljudje imenovali knjiga. ni brala, le opazovala je črke ki so kot mravlje mrgolele pred njo. zakaj? na sebi je začutila pogled, in ta občutek je ni nikoli varal. najbrž ji je za vrat zopet prišel dihat kakšen nadležen policist ki meni da ima dovolj dokazov za to da jo lahko zašije, ali pa... privzdignila je pogled in se kar se da neopazno ozrla okoli sebe. ob ulični svetilki nasproti nje je slonel privlačen moški, ki jo pogled z nje umaknil trenutku, ko je ona svojega pomaknila nanj. zakaj za vraga se ji je zdel tako zelo znan? ni bilo potrebno dolgo da je v njem prepoznala jakea freemana.

knjigo je zaprla z glasnim tleskom ter jo prav s tako neprevidnostjo odložila na klopco poleg sebe. prekrižala noge, brez kakršnekoli želje po tem da bi se temnolascu približala. "poglej poglej, kdo se je zopet prikazal v philadelphii," je rekla dovolj naglas da jo je lahko slišal. "s čim smo si zaslužili ta cenjeni obisk - je gospodič pozabil streti srce kateremu od naših deklet? bi bila pa res katastrofa če bi pozabil na kakšno od svojih nedolžnih žrtev." zavihani kotički njenih ustnic so mu dajali edeti da si z njim ne želi skočiti v lase, a sarkazma preprosto ni mogla izbrisati iz svojega glasu.

Naslov sporočila: Re: sidewalk Pon Sep 23, 2013 6:16 pm

TAGGED: LILLY! smitten3

Že kdo ve koliko časa je bil v takšnem položaju – naslonjen na ulično svetilko in zbrano motril svetlolasko, ki je sedela na bližnji klopci in brala neko knjigo. Bilo je očitno, da jo opazuje, a ni se potrudil niti toliko, da bi zakril svoje strmenje, ki je znalo biti nadležno in v očeh mimodiočih tudi precej nenavadno. Ni je opazoval na način, da bi jo požiral z očmi, kot bi vsi ostali moški, če bi zagledali postavno dekle kot je bila Lilly, temveč je vanjo bolščal z nadvse ocenjujočim pogledom. V njegovih očeh ni bilo niti sence koketiranja, zgolj zamišljenost, ki se je razblinila, ko se je zdelo, da ga je opazila. Njene besede so bile kakor klic v sedanjost in odlepil se je od svetlike, na obrazu mu je nenadoma zaigral nasmešek, ki bi ga z lahkoto zamenjal za muzanje. Še sam ni bil prepričan, kako naj se vede poleg nje – vedel pa je, da mora biti previden. »Zopet?« je zaklical, potem pa svoje telo končno prislil v pogon. Približal se ji je v počasni hoji, kakor da se mu ni nikamor mudilo. Saj se mu tudi zares ni. »Enako bi lahko rekel zate.« Kotički ustnic so mu zdaj skočili v nasmešek, ki ni deloval preveč iskreno in nazadnje se niti ni več trudil z lažnim smehljanjem. Vzel si je čas, da jo je premeril od glave do pet in prišel do spoznanja, da se ni dosti spremenila. Bila je ista Lilly, kot jo je imel v spominu iz časa, ko se je še družil z njo in zdaj, ko se je po vseh teh letih znova zazrl v njene oči, ni pozabil niti tega, da nanj nikoli ni imela nekega dobrega vpliva. Prej nasprotno. »Vidim, da se nisi prav nič spremenila,« je njene sarkastične besede, za katere se je odločil, da si jih ne bo vzel k srcu, pospremil z nameškom, ki se ni dotaknil njegovih oči. Na ustnicah mu je čepel zgolj iz vljudnosti, po eni strani pa ji je tudi hotel pokazati, da ga ne bo kar tako zlahka pripravila do tega, da se bo pričel gristi zaradi morebitne krivde. »Človek bi mislil, da je dekle kot si ti, že davno pozabilo na strto srce.« Ni bilo potrebe po nesramnosti, a preveč ga je zanimal njen odziv, da bi se ugriznil v jezik in tako je samo skomignil z rameni, ne da bi odmaknil pogleda iz njenega obraza. Kot bi se odločil, da jo bo od zdaj naprej imel vedno na očeh. »Kaj sploh počneš tukaj, Lilly?« Ošinil je knjigo, ki jo je držala v rokah in nekaj časa jo je sumničavo opazoval, ko se preprosto ni skladalo s sliko, ki jo je imel v glavi. Kolikor je vedel, njegova bivša kolegica, ni gojila ravno pozitivnih čustev do branja. »Znaš brati?« je privzdignil obrvi, ko je iz njega samodejno izbruhnila nova provokacija in vsaj enkrat se ni zmenil za to, da bi moral biti prijazen. Zakaj bi bil? Zajebala ga je, že tolikokrat. A po svoje je bilo še vedno nekaj na njej, da je vztrajal v tem pogovoru.

513 words | notes: oprosti, malo je nesramen haha XD|

Naslov sporočila: Re: sidewalk Sre Sep 25, 2013 5:20 pm

this is for jake! ;3

odlepil se je od svetilke na katero je bil očitno precej navezan ter se proti svetlolaski odpravil na enak način, kot se zver spravlja na svoj plen. počasi, drzno, pa vendar previdno - previdno? mogoče je imel vendarle razloge za to, lilly se mu v preteklosti ni predstavila ravno kot krotko bitje. pravzaprav je bila ona vedno tista ki se nikoli ni ničesar bala, ki se je vedno lotila najbolj drznih - in pogosto tudi najbolj neumnih - podvigov. "ljubček, saj veš da ne bi nikoli zapustila tega sončnega mesteca senc," je poetično zamrmrala in sedaj proste roke sklenila pred sabo, medtem ko je z glavo pomignila proti prostemu prostoru na klopci poleg sebe. "čeprav moram priznati da me vedenje da si tudi ti tukaj spodbuja storiti ravno to."

"to bom vzela kot kompliment," ga je mirno in popolnoma hladnokrvno obvestila o svoji odločitvi. "in tudi ti izgledaš kot isti jake ki sem ga poznala." za trenutek je pomišljala, nato pa mu vrnila pogled ter mu podarila komaj opazen nasmeh - ali pa je bil to le slabo prikrit posmeh? "mimogrede, trgovinica z alkoholom na koncu ulice čaka da iz nje suneva par steklenic starega vina. da z njim nazdraviva na stare čase, bi lahko rekla." tih poziv da zopet skupaj zabredeta v težave se je vsaj njej zdel precej mikaven, še posebej zato ker se je ona v vseh teh letih naučila bežati on pa je najbrž ostal na isti stopnji kot takrat, ko sta se zadnjič srečala. predati ga v roke policiji bi bil zanjo le aperitiv sladkega maščevanja, ki bi ga z veseljem postregla freemanu, ki si jo je drznil prizadeti - pa naj je bilo to še toliko let nazaj.

niti malo se ni potrudila prikriti svojega smeha, ki se je v nekaj hehljajih izvil iz nje. mnenja ljudi o njej ji nikoli niso prišla do živega ali pa tega vsaj ni pokazala, predvsem zato ker so bila po navadi popolnoma napačna. pa vendar so bili njegovi dvomi popolnoma na mestu. "rada se pohvalim z odličnih spominom, freeman. in očitno najin incident tudi tebi še ni popolnoma ušel iz glave." vedela je da mu ni dala odgovora ki ga je želel ali pričakoval, a kaj ni to pravzaprav bilo v njeni navadi? on bi že moral vedeti. "si človek res ne sme privoščiti urice ali dve sprostite brez da bi ga nekdo zasul s kopico vprašanji o tem? in enako vprašanje bi lahko postavila tebi." skoraj je citirala njegove besede ter svoj pogled zapičila v ulično svetilko, na kateri je še malo prej slonel njen sogovornik. "presenetljivo, kajne? za razliko od nekaterih imam veliko skritih talentov." je zasikala nazaj.

Naslov sporočila: Re: sidewalk Sre Sep 25, 2013 6:33 pm

TAGGED: LILLY! smitten3

»Že davno nisem več tvoj ljubček,« jo je obvestil, njegove ustnice, ki so se uvihale navzgor v muzanju, so ga izdale, da ga situacija prej ko ne zabava. Ni si mogel pomagati, da je ne bi dražil – toda to je počel na drugačen način kot včasih. V zbadanju ni niti drobtinice prijateljskega odnosa, ki se je tako ali končal že davno tega. Naj bi bil krivec on, ko jo je pustil za seboj in ji domnevno zlomil srce, za kar je še vedno dvomil, da ga je res. Lilly nikoli ni bila oseba, ki bi si stvari vzemala k srcu in težko bi verjel, da ga je kdaj sploh ljubila. Nujna zveza je bila tako zgolj skupek večkratnih sprehodov v posteljo, dlje od tega pa nikoli nista zares prišla. »Ves čas si bila tu? Smešno, kajti nikjer te bilo opaziti. Zdi se, da še vedno precej dobro prijateljuješ s sencami,« je uporabil njeno prispodobo za izrazitev svojih misli. Bilo je očitno, na kaj je meril. Podzemlje je gotovo še vedno veljalo za njen prvi dom in tudi to je imel v mislih, ko ji je rekel, da se ni povsem nič spremenila. Tudi z vizualnega vidika sicer ni bilo opaziti kakšnih večjih sprememb, le to, da je morda zdaj delovala še bolj privlačno kot včasih. K vragu še s tem.

»Res? Potem pa napačno ocenjuješ,« se je tudi na njegovemu obrazu zarisala sled posmeha, ki je bil skoraj identičen njenemu. Kot zrcalna slika. »Namreč nisem več isti Jake kot nekoč.« Zanimalo ga je, ali mu bo verjela na besedo – če bo prepoznala, da se je zares spremenil, tako osebnostno kot na ravni interesov. Zdaj je bil prepričan, da nista imela kaj dosti skupnih interesnih točk, kot morda včasih, ko sta bila še partnerja v raznovrstnih ukanah. Te so se mu zdaj, ko je gledal nazaj, zdele silno trapaste in skoraj se je sramoval, da je kdajkoli pristal na njene neumne ideje. Te so ga zgolj spravljale v težave, od njih je večinoma imel več škode kot koristi. »Kaj res?« se je zdaj zares iz srca nasmejal, ko ga je presenetila z idejo, ki seveda ni bila izvedljiva. »Kar pojdi. Z veseljem bom opazoval, ko te bodo ujeli.« Niti sanjalo se ji ni, kajne? Niti sanjalo se ji ni, da je zdaj vodil federalce, drugače si njenih besed tudi ni znal razložiti. Sicer pa je vedel, da ga samo izziva – jasno, kot včasih. Prav zares se ni spremenila. »Oprosti, ampak precej očitno je, da bi ti prej ali slej kdo zastavil podobno vprašanje. Ne deluješ ravno prepričljivo, s knjigo v roki in vsem tem.« Svoj pogled je za kratek hip odmaknil od nje, ko je vnovič ošinil knjigo na njenih kolenih. Umiral je od radovednosti, kaj je brala, a po drugi strani je bila to zadnja stvar, s katero bi se moral zdaj baviti. »Naj ugibam. Ljubezenski roman? Gotovo mora biti kaj takega. Saj veš, da si malce popraviš grenki okus po najinem nesrečnem koncu.« Porogljivo je zavzdihnil, kot bi ga to neizmerno žalostilo. Ponavadi se ni tako obnašal - očitno je res znala iz njega vleči najslabše.

516 words | notes: woah, this is fun! i love them already <3 |

Naslov sporočila: Re: sidewalk Čet Sep 26, 2013 6:17 pm

this is for jake! ;3

enkrat za spremembo so bili njeni občutki očitno enaki. najbrž je bilo za to krivo vzdušje, ki je vsaj lilly dajalo vedeti da sta si na skoraj popolnoma enakopravnem položaju. in očitno sta oba dva uživala v slabo prikritem poniževanju drug drugega, v besednih igrah, ki jim lahko ne bi bilo konca. skomignila je z rameni in svoj pogled umaknila z njegovega. njegova reakcija je bila tako zelo predvidljiva, da jo je skoraj zabolelo. "no, no, ne spomnim se da bi včasih takole jezikal. očitno so se tvoje jezične sposobnosti izboljšale," je poudarila svoj dvoumen stavek brez dvoma o tem, če ga bo razumel ali ne. njegova inteligenca nikoli ni bila vprašanje. "ne samo prijateljujem, dragi moj," je z nasmehom na ustnicah zopet uporabila ljubkovalno poimenovanje zanj, "eno sem z njimi. medtem ko so tebe očitno prestrašile, ali pač? zdelo se mi je kot da si se udrl v zemljo. ne bi bila presenečena če bi se teh nekaj let skrival med podganami - pravzaprav tam, kamor sodiš."

to je bilo to: enaka sta si bila. mogoče sta bila drug drugemu bolj podobna kot sta si kdajkoli drznila misliti, mogoče sta si bila v sojih bistvih v resnici popolnoma različna. pa vendar so se njune besede in njuna obraza tako zelo dopolnjevali, da jo je v trenutku ko je to opazila presenetlio bolj, kot bi se na to sploh lahko pripravila. "kaj res? le zakaj jaz te drastične spremembe ne opazim..." se je zopet ozrla k njemu, kot da bi se želela prepričati da je videla vse na njem. "jake, v preteklosti se je že izkazalo da te jaz lahko spremenim. spomniš se kajne? kot glina si, čeprav se tega ne zavedaš. ljudje te zlahka gnetemo med svojimi prsti," je zamrmrala ter ga pomenljivo pogledala. vedela je da njene besede niso bile popolnoma resnične - pravzaprav ni vedela koliko resnice je dandanes sploh še bilo v njih.

kakorkoli že, njun smisel za humor očitno ni bil enak. le kaj je bilo tako zelo zabavnega v njeni neresni ponudbi? ne, ni ga več poznala. definitivno ni vedela vsega o njem. "očitno si postal tudi dolgočasen, čemu taka zategnjenost? še dobro da nisi izgubil svojega videza." zavila je z očmi, vedoč da ji ga ne bo uspelo prepričati v kakršnokoli prepovedano zadevico. "ne izgledam prepričljivo? ni bil moj namen zavajati kogarkoli. in knjiga? tragične ljubezenske zgodbe, da. napisala jih je očitna feministka, in kakšno naključje da se vse končajo z zmagoslavjem ženske. mogoče bi ti koristilo če bi jih prebral," je prvič izustila stavek, v katerem ga ni imela namena kakorkoli užaliti - ali pač?

note: awh awh awh! i'm falling in love with this, srsly. in še z moje strani, oprosti za mičkeno nesramnosti ;3

Naslov sporočila: Re: sidewalk Pet Sep 27, 2013 1:00 pm

TAGGED: LILLY! smitten3

»Očitno nisem edini, ki mu je zrasel jezik,« je pribil, ko mu je očitala jezikavost. To pravzaprav pri njemu ni bilo nič novega – vedno je povedal, kar si je mislil, brez nepotrebne dlake na jeziku. Morda samo ni bila dovolj pozorna, da bi to opazila. Zmajal je z glavo, ko je proti njemu znova navrgla enega izmed tistih ljubkovalnih vzdevkov in ni se mogel odločiti, ali ga motijo ali mu je povsem vseeno. Vedel je samo eno – ta pogovor ni peljal nikamor, kajti vse kar sta počela, je bilo samo to, da sta drug drugega poskusila spraviti iz ravnovesja, ob tem pa jima več kot očitno ni zmanjkovalo žaljivih besed. »Si prepričana, da ne govoriš o sebi?« kljub temu, da je že prišel do spoznanja, da je bila smer, v katero se je odvil pogovor, ena sama nesmiselnost, ni mogel kar tako odnehati. »Jaz nisem tisti, ki ima na kupe umazanih 'prijateljev', ki jih na koncu prav vsakič zajebe.« Prikrita zamera je zdaj počasi prihajala na dan, še preden bi se lahko ustavil. Zdaj je jasno izrazil svoje nezadovoljstvo, pomešano z odkritim obžalovanjem, da se je kdajkoli sploh družil z njo. Če ne drugega, je nanj zdelo slabo vplivala s svojim vedenjem.

»Nisem ti kriv, če si slepa,« ji je zabrusil in potem obmolknil za trenutek, ko se je nenadoma zavedal, da to res ni bil on. Po svoje je imela prav, ko je rekla, da se ni spremenil – ob njej je bil prav takšen kot nekoč in spremembe pač zares niso bile vidne. Zdelo se je, da se nesramnost, ki zdaj že dolgo ni bila na spisku njegovih lastnosti, ob njej ponovno prebuja. Je bilo vredno? Je bilo vredno izgubiti sebe v tem ničvrednem pogovoru? »Vidim, da se še vedno tako rada hraniš z neresnico. Pojma nimaš, kdo sem,« je prhnil ob njenih naslednjih besedah in se odločil, da si nič od pravkar izrečenega, ne bo jemal k srcu. Ker konec koncev ga zares ni poznala in verjetno je bilo vse samo del njenega načrta, da ga povleče nazaj v stare vode. Toda bil je pametnejši od tega, da bi se ji kar tako prepustil. Bil je dovolj pri sebi, da se je na tej točki odločil odnehati. Kajti pametnejši odnehajo, kajne? Ni bilo vredno.

»Je to vse, kar zmoreš?« je zdaj s privzdignjenimi obrvmi zavrtal v njene oči, njegov glas je odplul v mirnejše vode in čeprav so besede morda nazazovale na nov napad, tega ni imel namena storiti. Kar se nesramnosti tiče, je opravil. »Hodiš okoli in spreminjaš ljudi v to, kar si? Žal mi je, Lilly, a sam sem se že davno odločil, da ne bom več tvoja žrtev. Veš, imam nekaj, za kar nisem prepričan, če ti imaš. Imam to.« Z desnico se je potrepljal po levi strani svojega prstnega koša, prav tam, kjer je imel srce. »Imam srce,« je še pojasnil, za vsak slučaj, če ni dojela njegove geste. »To je tisto, v čemer se ti in jaz razlikujeva.« Namenil ji je dolg, ocenjujoč pogled. V resnici ni verjel, da je bila tak slabič, za katerega se je izdajala. Bil je prepričan, da je bilo tudi v njej nekaj dobrote, le da je po vsej verjetnosti to tretirala za njeno šibkost. Po svoje mu je bilo žal za to. »Lahko nekaj poskusim?« je celo samega sebe presenetil z nenadnim predlogom in še preden bi se sploh lahko odzvala, ji je bil že preveč blizu, da bi ga lahko odgnala. In potem jo je preprosto poljubil, kot bi bil to edini način, s katerim bi se dalo stopiti led okoli njene duše. Morda to ni bila najboljša poteza in morda ne bo delovalo – a nekaj mu je pravilo, da je bilo prav to tisto, kar je potrebovala. Potrebno jo je bilo spomniti, da ljubezen obstaja, v čisto vsakem pomenu besede.

635 words | notes: oh, don't you worry, it's awesome! <3|

Naslov sporočila: Re: sidewalk Pet Sep 27, 2013 6:30 pm

this is for jake! ;3

preprosto ni si mogla pomagati: zasmejala se je ter zavila z očmi. svojih dejanj se ni niti trudila prikriti, in čeprav jo je v tistem trenutku resnično prijelo da bi odšla stran in jakea za vedno pustila v svoji preteklosti jo je nekaj zadrževalo tukaj. so bile to tiste velike rjave oči ali že na videz mehke ustnice? prekleto, lil. "sedaj sem pa jaz tista, ki ljudi samo izkoristi in potem odvrže, kot da so smeti? bil si eden izmed nas, jake, in nisem bila jaz tista ki sem odšla," je rekla na sobni jakosti, pa vendar je tudi brez kričanja zvenela skoraj več kot razburjeno. da, drug iz drugega sta vlekla najslabše v njima in če bi ji dal priložnost, bi mogoče opazil da le ni v celoti taka samozadovoljna prasica, za katero se bolj kot ne uspešno izdaja.

"še sem res tako zelo nevedna, me pa razsvetli. rad se igraš igrice, kajne? torej imam zate pripravljen kviz: kdo je v resnici jake freeman? povej - ker preprosto ne verjamem, da si se tako jebeno spremenil odkar sem te zadnjič videla. ali pa je ta tvoja temna stran rezervirana le zame?" ne, ni se mogla zadržati: vedela je da ji bo enkrat v tem pogovoru počil film, a ni pričakovala pravega velikega poka. stresla je z glavo kot da bi se želela nekako osvoboditi same sebe, njeni svetli lasje so se posuli po njene obrazu. odlično. a velika nevihta njunega pogovora je bila očitno končala; jake se je umiril prej kot ona kar je bilo tudi pričakovano. njena narava ji ni dovoljevala da bi se odmaknila od česarkoli, pa naj bo še tako neumno in nesmiselno - in ta njun pogovor je definitivno bil oboje.

in ravno ko je zopet želela oporekati njegovim ostrim besedam jo je poljubil. z nobeno žaljivko, zmerljivko ali očitanjem je ne bi mogel presenetiti bolj kot jo je s tem fizičnim kontaktom. vrnila mu je poljub, svojo roko zapletla v njegove lase in čeprav bi ga v teoriji morala sovražiti zaradi tega njegovega dejanja, ni imela nič proti temu. a le zakaj bi to storil? da bi ji dokazal da lahko tudi on vrti njo okoli prsta prav tako kot je ona njega? "zakaj, jake?" je zašepetala ko se je odmaknila od njega. "brezsrčna da sem, ha? in ti naj bi bil popoln moški. zakaj je bilo torej potrebno tole? in potem sem jaz tista, ki razjebava življenja." svojo knjigo je nervozno začela tlačiti svojo torbico v očitni nameri, da odide stran. objemi me, še enkrat me poljubi, vzemi si me... domila je, da bo prezrl očitno željo po njem, ki je kar žarela iz nje.

note: ohmy honeyboo, we just took this party upstairs Wink

ohmy, she has fallen for him yay.

Naslov sporočila: Re: sidewalk Sob Sep 28, 2013 6:44 pm

TAGGED: LILLY! smitten3

Bilo je menda prvič, ko se je res moral strinjati z njo. Imela je prav. Res je bil on tisti, ki je pobegnil od nje in medtem ko je reševal svojo kožo, niti ni pomislil, da je s tem morda lahko tudi koga prizadel. Ampak mogel je stran – njena družba in nasploh samo podzemlje ga je dušilo in ravno, ko se je odločil, da ne bo več del tega, so ga obtožili umora. In pristal je v zaporu, povsem nedolžen in nikomur ni bilo več mar zanj. Vsaj tako se je zdelo in morda je bilo to tisto, kar ji je čisto malce zameril. Da je povsem pozabila nanj. Ampak to zdaj ni bilo več važno, kajne? Bila sta popolnoma drugi osebi in dvomil je, da bo lahko bil še kdaj njen zaveznik. Obdobje, ko sta sodelovala v raznoraznih trapastih idejah, je minilo in tega se je zdaj zavedal bolj kot kdorkoli.

»Kdo je Jake Freeman? Dajam ti čast, da to sama ugotoviš,« ji je zdaj ponudil diplomatski odgovor, s katerim zagotovo ni zadovoljil njena pričakovanja, a bi moral zadostovati. Zares ji ni imel namena razlagati, kaj ga je tako spremenilo in skozi kaj je vse moral iti, da je postal tisto, kar je bil danes. Po svoje se je splačalo, presedeti toliko časa v zaporu – res ni bilo pravično, a če ne drugega, ga je vsaj srečala pamet. Po tistem, je morala v njegovem besednjaku dobila čisto novo definicijo in z leti so se oblikovala določena načela, ki se jih je zdaj držal. Če ga je tako želela spoznati, bo pač morala še nekaj časa preživeti v njegovi družbi in takoj ji bo jasno, kakšen je zdaj njegovi pravi jaz.

Ko mu je vrnila poljub, mu je bilo jasno vse. To je na nek način tudi pričakoval od nje, dokler je verjel, da se pod to fasado ledene kraljice skriva nekaj, kar je bilo vredno rešiti. Njeno srce. Toplina, ki jo je drugače odganjala, a je v tem njegovem malem eksperimentu prišla do izraza. Na ustnicah mu je za kratek hip zaigral nasmešek samozadovoljstva, ki pa tam ni ostal dolgo – izginil je v trenutku, ko mu je postavila nadvse priskrutno vprašanje. Zdelo se je preprosto, a bilo mu je jasno, da je zdaj od njega zahtevala vprašanja, ki so pričakovala zahtevnejše odgovore. »Ne vem,« je šepnil nazaj. Na karkoli se je že nanašal ta 'zakaj', je bilo težko pojasniti. Ni se dalo z eno besedo razložiti, zakaj je tistega dneva kar tako odšel, niti zakaj jo je zdaj poljubil. 'Ne vem' morda ni bil zadovoljiv odgovor, a kaj pametnejšega se v tistem trenutku ni mogel domisliti. »Ne odhajaj.« Nežen glas, ki se je izvil iz njegovega grla, je presenetil še njega. Zares ni pričakoval, da bo kdajkoli poskušal ustaviti Lilly Jones, da bo odkorakala od njega. Vedno si je želel, da bi preprosto že odšla – a zdaj, ko se je to dogajalo, mu ni bilo najbolj všeč. »Poglej.« Njegovi prsti so se zdaj previdno oklenili njene brade, ko jo je zdaj skoraj prisilil, da mu je pogledala naravnost v oči. »Kar sem storil, morda res ni bilo ravno lepo od mene. Toda moral sem oditi.. moral sem se rešiti. Življenje, polno goljufij, ni bilo zame.« Se ji je pravkar opravičeval za svoj nekdanji odhod? »In mislim.. mislim, da tudi ti potrebuješ to. Potrebuješ nekoga, da te bo rešil. In mislim, da bom to tudi storil. Ali vsaj.. poskušal bom.« Počasi se je nasmehnil, preden se ji je znova približal. »Naj začnem tukaj,« je zamrmral v njene ustnice, preden jih je znova poljubil, tokrat bolj strastno kot prvič.

598 words | notes: i love this, i love everything! smitten3

|

Naslov sporočila: Re: sidewalk Pon Sep 30, 2013 5:09 pm

this is for jake! ;3

sovražila ga je. da, to kar je čutila do njega je bilo samo čisto sovraštvo (ali pa si je to samo želela na vsak način dopovedati - vsekakor so bile to besede ki so jih je znova in znova ponavljala v svoji glavi). ne, ni si mogla dopustiti da bi do njega občutila karkoli drugega kot to močno negativno čustvo, pa naj bi bilo to samo močna privlačnost. ne. počutila se je kot da ravnokar sama sebi postavlja meje, ki jih pač ne bo smela prestopiti. ne. pa vendar je s svojimi nežnimi besedami jake podrl še zadnjo opeko njenega skrbno zgrajenega čustvenega zidu in jo dobesedno prisilil da se je obrnila proti njemu in ga pogledala v oči. prekleto.

"jake, niti približno ne razumeš," je rekla ko so se njegovi prsti dotaknili njene brade. v njenem glasu ni bilo noč zaznati žalosti, bila je ena sama slaba ciničnost. "celo moje življenje je goljufija; samo ena velika prevara. in tudi če bi želela mu ne bi mogla pobegniti." komaj opazno je skomignila z rameni in mu namenila nasmeh ne-skrbi-zame, ker ji je nekaj pravilo da ga je potreben. "očitno ti je torej odhod od mene omogočil boljše življenje - prav. ampak oba dva veva da ti ni iskreno do tega, da bi bil moj svet boljši, zato odvleci svojo naduto rit nekam drugam in me nehaj mučiti s svojo prisotnostjo." do sedaj je najbrž že ugotovil da je bila lilly jones alergična na vse, na kar je bila nekoč čustveno navezana. in njen strah da se bodo ti občutki povrnili se je izkazal za utemeljenega.

čeprav mu je jasno dajala vedeti da ga noče ob sebi je on znake dojel v napačnem smislu - ali pa so mu njene ustnice ki so zopet željno sprejele njegove odgovarjale na bolj trden način? očitno se je odločil poslušati njeno telo. "močna punca sem, freeman. znam sama poskrbeti zase," je zamrmrala ko je po poljubu za sekundo ali dve prišla do sape; preden je zopet stopila na prste ter izničila razdaljo med njima. pogrešala je te strastne poljube, vsak je bil tako zelo vznesen kot da bi bil njun zadnji. "očitno se mi res ne moreš upreti, ha?"

note: SORRY oh god i had a buissy weekend, hope i didnt piss you off too much ;3 končava tukaj in nadaljujeva nekje bolj na private place?