entrance

Naslov sporočila: Re: entrance Tor Sep 10, 2013 9:29 pm

tag, sara! smitten

Tretji dan življenja v Filadelfiji in že mu je bilo jasno, da vse vendarle ne bo šlo tako zelo njemu na roko, kot je bil tega vajen od doma. Tu je bila igra razširjena na celo malo množico posameznikov in tukaj je bilo potrebno skrbeti zase, tudi, ko je šlo za pospravljanje nereda, ki si ga zapustil. To mu nikoli ni šlo dobro od rok, bil je precej odvisen od svojega očeta. Se bo naučil nečesa novega v življenju, več kot očitno. Popoldansko sonce mu je skorajda nemudoma pričelo pripekati na ramena, ko se je uspel iz hladne notranjosti prebiti na svobodo, kjer si je nemudoma slekel suknjič in se namrščil navzgor, proti soncu. Moral bi vzeti sončna očala, prekleto. Še zmeraj precej čemeren je segel proti žepu zlikanih hlač – in se mimogrede znova opomnil, da več kot polovica ljudi tukaj niti slučajno ne razume, da obleka naredi človeka, in se raje naokrog sprehajajo v razcapanih, umazanih cunjah, kar mu vsekakor ni šlo v račun – in iz njega potegnil srebrno cigaretnico, iz nje pa eno od cigaret vtaknil med ustnice. Znova se je namrščil, ko je škatlico pospravil nazaj v žep in z drugo roko pred seboj pridržal vžigalnik, s katerim je ožgal konico bele cigarete. Naredil je globok vdih, zaprl oči, končno sprostil obraz in počasi izdihnil. Ko je znova odprl oči se je pred vhodom, le nekaj korakov stran od njega, že nahajalo rjavolaso tenko bitjece, ki ga še ni imel priložnosti spoznati. V rokah je mečkala cigareto. »Te prižgem?« je takoj načel pogovor, in ko je ujel njeno pozornost, je pomignil na cigareto in odprl dlan, v kateri je še zmerom držal vžigalnik.

Naslov sporočila: Re: entrance Tor Sep 10, 2013 9:47 pm

;tag oh sammy smitten

Ni zares rada prihajala na delo. Sploh takrat, ko je želela dan preživeti v samoti in tišini, skladišče pa je že od nekdaj pomenilo cel kup ljudi, ki so po naročilu njihove predrage šefice razlagali to in ono, enim je medtem kakšen izmed zavitkov padel naravnost v žep in če le ne bi bila tako zelo čemerna, bi prav z užitkom opazovala, po možnosti pa tudi sodelovala. Nenazadnje je iskreno potrebovala družbo, prijatelja če želite, potrebovala je nekoga, ki jo bo držal pokonci, ko ne bo videla druge rešitve, ki ji bo tu in tam dobrosrčno namenil brco v rit in jo opomnil, da vse le ni tako črno in pusto. Kaj bi rekel Kellan, če bi jo videl s cigareto v roki in še vedno deloma opito, v razvlečeni majici, raztrganih kavbojkah in čevljih, ki so skrivali nogavice z luknjami na prstih. Izredno privlačno in uglajeno … sploh ni razumela zakaj ji je kdorkoli sploh še namenil kak pogled, ko pa je izgledala kot zapuščena klošarka, katere pljuča se bodo počasi razletela na prafaktorje, o praznem želodcu, ki jo je vztrajno prosil za še kaj drugega kot alkohol, pa tako ali tako ni imelo smisla izgubljati besed.

"Kaj?" je ob temnolaščevi pripombi dvignila pogled, čeprav je lahko predvidevala kaj je dejansko nameraval izustiti. Bilo je prav tako, kot če bi pred leti poslušala sebe. Ko je s polomljeno angleščino skušala dobiti prvo službo, ko marsikoga preprosto ni razumela zaradi hudega pomanjkanja besedišča. Prav zabavno. "No, pa daj." Srce ji seveda ni dalo, da bi se norčevala, niti ni bila pri volji, dečko je nenazadnje izgledal precej uglajeno in zadnje kar je potrebovala, je bil slab odnos z nekom, ki bi se utegnil kmalu nahajati na precej visokem položaju.

Naslov sporočila: Re: entrance Tor Sep 10, 2013 10:00 pm

tag, sara! smitten

Nasmehnil se ji je, ob čemer je prav zvesto razkazal dve vrsti bleščeče belih zob, nato je stopil korak bliže, še enega, dokler ni stal dovolj blizu nje, da je z eno roko prižgan vžigalnik pridržal ob konici cigarete, z drugo je, med tem ko je držal svojo cigareto, spretno ustvaril tudi zavetrje za ogenj. Čim jima je uspelo cigareto prižgati, je znova stopil korak nazaj, znova ujel njen pogled, se znova nasmehnil. »Jaz sem Samuel Galante. Moji prijatelji me kličejo Sammy,« se je predstavil v tipičnem italijanskem taktu in pred seboj pridržal roko, da bi gospodična segla vanjo in da bi se lahko predstavila še sama, če ji to ne bi bilo odveč. »Ti me lahko kličeš Sammy, a,« ji je pomežiknil in se nasmejal še enkrat, kakor da bi pravkar izrekel nekaj izredno zabavnega. Samega sebe je doživljal tako; kot prijetno osebo, s katero je neizmerno zabavno zapravljati čas. Takšen vtis so mu dajali vsi po vrsti v rodnem Palermu, čeprav je bilo teh nekaj dni precej očitno, da se ni znal najbolje vklopiti v veliko počasnejši ritem ameriškega življenja. On je veliko gestikuliral z rokami in njegov ton govora je nihal s sleherno izpregovorjeno besedo in zaman je bilo sploh poudarjati, da ga je kar nekaj ljudi, s katerimi je imel do sedaj stik, videlo kot popolnega čudaka. »Izgledaš utrujeno,« je povsem brez pomislekov nadaljeval, ko mu je pogled zdrsnil preko podočnjakov na njenem obrazu. Ni hotel izzveneti hudobno, samo pogovarjati se je želel. Svojo cigareto je znova dvignil k ustnicam. »Veliko delaš tu, a?« se je pozanimal, še preden bi utegnila odgovoriti na njegovo neposredno opazko, nato pa se je znova nasmejal in potegnil dim.

Naslov sporočila: Re: entrance Sre Sep 11, 2013 9:06 am

;tag oh sammy smitten

Ob pogledu na človeka, ki je ob še tako zavzetem potegovanju cigaretnega dima vase, imam perfektno barvo zob in nenaravno mehke dlani, jo je lahko le spreletelo. Tipičen Američan bi se že zdavnaj zapustil, on pa je bil daleč, daleč od tega. Po naglasu je lahko sklepala, da je tukaj prvič in obenem seveda zelo kratek čas, in čeprav tudi sama ni dolgo delala za mafijo, je zanj morala priznati, da ga vidi prvič. Ta prodoren obraz in nenavaden glas, bi ji gotovo ostal v spominu, ne glede na to, da se je po prostorih mafije večino časa gibala kot gluhonema mumija. "Samuel Galante," je izredno tiho ponovila njegovo ime, ravno dovolj glasno, da jo je lahko slišal. Ni se predstavil pretirano uradno, čeprav je pričakovala za minimalno pet stavkov samohvale in formalnih nazivov, ni je gledal s tipičnim pomilovanjem v očeh in ponudil ji je dlan. Dlan, ki jo je rada sprejela, samo da bi preverila, če je zares tako zelo mehka kot izgleda.

"Sara. Jaz sem Sara," je zmedeno zblebetala, po tem ko je dobrih nekaj sekund stiskala njegovo dlan in nepremično strmela v njegove oči. Tišina, ki je za nekaj trenutkov zavladala med njima, je bila odličen izgovor, da si je lahko nekoliko počasneje in previdneje ogledala moškega, ki jo je v prvem momentu popolnoma prevzel, je pa morala ob njegovem nadaljnjem govorenju previdno prisluhniti. Ni ga bilo težko razumeti, ker ji je vendarle bil tako zelo podoben, pa vendar ji je na obraz švignil neroden nasmešek. "Ni … ni tako hudo. Sa-samo predolgo sem ... saj veste, včeraj, petek," se je domala opravičevala, čeprav ni natanko vedela zakaj vse to govori prav njemu.

Naslov sporočila: Re: entrance Sre Sep 11, 2013 12:55 pm

tag, sara! smitten

Prikimal je, ko je ponovila njegovo ime, nato pa jo je pogledal izpod čela in vseeno popravil: »Ampak Sammy, ja? Samuel.. nihče me ne kliče Samuel.« Bilo je res, njegova starša sta ga sicer – precej nenavadno – ravno kot otroka klicala po polnem imenu, vzdevek Sammy je dobil nekje okrog osemnajstega leta, ko se je pridružil poslom. Le malokoga v krogu svojega očeta je poznal, ki ne bi nosil kakšnega posebnega vzdevka in le malokateri med njimi je deloval odraslo. Vzdevek, namreč. Prikimal je, ko se mu je predstavila še sama, in stisnil njeno dlan, nato jo je iz druge strani objel še z drugo dlanjo, da jo je imel ujeto med svojima rokama, ko jo je pogledal v oči in izredno prijazno dejal: »Zelo lepo te je spoznati, Sara.« nato je njeno dlan izpustil in se primerno odmaknil, med tem ko je potegnil naslednji dim je na sebi čutil njen pogled in to mu je znova izzvalo nasmešek na obraz. Bila je ena tistih izgubljenih pup, toliko je lahko videl brez, da bi jo dalje analiziral. »Ah,« je prikimal, kakor da bi bilo zdaj njeno stanje popolnoma upravičeno, čeprav je iskreno videl več njej podobnih. Ne takšnih kot ona, na prvi pogled podobnih pa vsekakor in prav nobena med njimi ni živela najbolj enostavnega življenja. V istem hipu je sklenil, da bo za to dekle poskrbel, če bo potrebovala kakršnokoli pomoč. Nova partnerica v zločinu, zakaj pa ne. »Oh in ne vikaj me,« se je nenadoma spomnil in zmajal z glavo. Sammy, bil je Sammy, takšnih vljudnosti ni potreboval. »Nisi od tu,« je nato dejal in s pogledom zdrsnil preko njenega obraza. »Govoriš, kot da nisi od tu.« Njen naglas ni bil niti slučajno podoben njegovemu, in vendar je bil slišen. Tudi sama je bila daleč od doma.

Naslov sporočila: Re: entrance Sre Sep 11, 2013 3:39 pm

;tag oh sammy smitten

Temnolasec ji je dobesedno zbil tla pod nogama. S svojimi simpatičnimi pogledi izpod čela, vztrajnim zatrjevanjem, da naj ga vendarle kliče Sammy, podrsavanjem prstov ob brado … vse se je zdelo tako popolno in v neki harmoniji, ki je neumni Američani niso premogli. Kako lepo je bilo - izjemoma - spoznati skromnega Evropejca, ki je prav v njej videl nekoga, ki ga je bilo očitno vredno ogovoriti. "Ja, seveda, Sammy, ne bom pozabila," se je s kazalcem nežno podrgnila po sencah, kot da bi bilo nasprotno sploh mogoče. Če mu le ne bo Saoirse natvezila kakšne neumnosti o njeni šibkosti in nesposobnosti, lahko morda celo upa na še kakšno besedico z njegove strani.

Res? je njeno celotno telo dobesedno poskočilo, ko je izrekel tistih par besed o tem kako lepo jo je bilo spoznati, in počutila se je kot majhna punčka, ki prvič po par mesecih vidi svojo simpatijo. Čeprav se je še vedno trudila preboleti človeka, ki je imel nanjo podoben - le dosti bolj intenziven - učinek, je bila odločna, da da občutkom prosto pot. Nenazadnje res ni mogla še deset let objokovati tistega, kar ji očitno ni bilo usojeno. "O, velja, se bom potrudila … Sammy." Njegovo ime je na njenih ustnicah zvenelo tako znano, prijetno in prav presrečna je bila, ko pogovoru kar ni bilo konca. Spraševal jo je … stvari. Stvari, ki navadno niso zanimale nikogar. Toda njega so. "Prav imate … mislim … imaš. Iz Sao Paola sem. Ampak že vsaj pet let živim tu, si pa res ne morem pomagati, naglas se me še vedno drži," je potrdila njegova predvidevanja, obenem pa že razmišljala kam bi dala njega. Že na samem začetku je bilo jasno, da ni Američan - priča temu pa so bile tudi izrazite obrazne poteze.

Naslov sporočila: Re: entrance Čet Sep 12, 2013 11:31 am

tag, sara! smitten

Prikimal ji je in se za krajši čas posvetil svoji cigareti, ki je bila bolj ali manj v zadnjih izdihljajih. Naredil je še en dim, nato ga je odvrgel na tla in ga ugasil s konico svojega čevlja, med tem pa vsekakor ni niti za trenutek preslišal njene pripovedi. »Ja?« je z zanimanjem prikimal, ko je znova dvignil pogled k njej. »Jaz sem iz Palerma.« Nasmejal se je in iz žepa znova potegnil cigaretnico, da bi lahko skadil še enega; vedno je z veseljem izkoristil pavze in kadil je ekstremno rad. V pavzah vsekakor kot verižni kadilec. Znova ga je vtaknil med ustnice in med tem, ko je po žepu iskal vžigalnik, je nerazumljivo momljal dalje: »Moj papa, on ima velike posle po vsej Siciliji, včasih je sodeloval z gospodom O'Brienom.« Priimek je izzvenel precej smešno v njegovem naglasu, praviloma se je izgovarjanja takih imen preprosto ogibal, pa je bilo vse veliko lažje. Že tako ni bil dober govorec, kaj šele, ko je prišlo do stvari, ki niso izvirale iz televizijske angleščine ali predavanj iz srednje šole, od koder se je uspel naučiti nekaj malega. »Sao Paolo, pogrešaš svoj dom?« se je pozanimal, še preden pa bi mu utegnila odgovoriti, je nadaljeval sam: »Pri nas, pri nas ni tako kot tukaj. Čisto drugače se ljudje obnašajo. Več govorimo z rokami, a,« se je zarežal in zakrilil, kakor je bil vajen početi, čeprav se je tukaj trudil obnašati.. zelo ameriško.

Naslov sporočila: Re: entrance Čet Sep 12, 2013 12:17 pm

;tag oh sammy smitten

Palermo. Palermo. Italije ni prav dobro poznala, je pa vedela, da tisti del slovi po mafiji, česa drugega tako ali tako ni bilo za pričakovati, glede na to, da se je nahajal prav tu. Očitno pripravljen na sklenitev kakšnih nadvse 'shady' poslov s Saoirse. Kakopak. "O, kako lepo. Italija je krasna, a ne?" so se ji oči dobesedno zasvetile ob omembi države, ki je bila po eni strani tako zelo blizu njeni. Ljudje so si bili strašno podobno, Brazilci morda le še za odtenek bolj zažgani, sicer pa podobno zgovorni in energični. Najraje bi zaplesala, ko je končno dobila priložnost spoznati nekoga, ki ji bo kos, njej, njenemu navihanemu značaju, nekomu, ki se je zdel tako zelo podoben in prekleto potreben dobre družbe, ki je sama v Američanih žal še ni uspela najti. "Seveda. In sedaj ste tu vi … ti. Nadaljuješ očetove posle ali … ali ga samo nadomeščaš?" Predvsem jo je zanimalo, če je tu zgolj začasno ali si lahko obeta kaj več. Več druženja, več klepetanja s človekom, ki je prvič po Kellanu poskrbel za nežno drhtenje njenih dlani.

"Ja. Včasih. Tu in tam. Enkrat bi rada šla nazaj, ampak zdaj sem tu in … mislim, da nimam ravno izbire." Res je ni imela. Bila je globoko zakopana v napeto, tvegano življenje, ki ga ni želela niti pričakovala, in včasih je ob misli na dobro staro vas, kjer so se vsi med sabo poznali, v očeh začutila zametke solzic. "Tudi pri nas v Braziliji je tako. In dosti bolj prijazni, iskreni so … vsi. Mislim, da ti Filadelfija ne bo všeč in boš kmalu spokal kufre.".

Naslov sporočila: Re: entrance Čet Sep 12, 2013 2:38 pm

tag, sara! smitten

Pokimal je in ji nasmejano pomežiknil. »Moj papa ima pri obali hiško. Za vikend, razumeš,« je nadaljeval in ob tem veselo kazal svoje bele zobe. »Krasen prostor. Čudovito morje.« Kar odneslo ga je lahko nazaj k Caterini in otrokoma in morda ga je nekoliko zapekla vest, ker je vendarle sprejel to ponudbo in jih zapustil. Saj se bo vrnil – ali jih morda povabil sem, če se mu bo ta kraj priljubil.. ko bo čas za to. »Eh, moj papa nikoli ni hotel zapuščati Sicilije,« je zmajal z glavo. Kot mlad je njegov oče sicer potoval, po štiridesetem se ni več premaknil nikamor in zapustil vse nelokalne biznise svojim podrejenim. Tegale je zaupal Samuelu, ker so bili vložki previsoki in – kot je starec vedno trdil – ker je lahko zaupal izključno in le družini. »Zato sem tu jaz. Zdaj lahko vsak na enem kontinentu vodi zadevo.« Samozavestno se je nasmejal, kajti kljub neizkušenosti je verjel, da mu bodo posli šli tukaj odlično. Predvsem, da ne bo naletel na nikakršne težave in da se ne bodo mešali z organizacijo, ki se ji je pravkar pridružil. Bil je naiven, to vsekakor. Stopil je nekoliko bliže, kakor da bi šlo za nekaj izredno skrivnostnega, in dejal v pritajenem glasu: »Heroin, razumeš. Moj papa ja množično izvaža po vsej Italiji. Zdaj se mu je zdelo, da bi bilo dobro enako početi tukaj.« Odmaknil se je, na nasmejanem obrazu pa ohranil vprašujoč pogled, kakor da bi se spraševal, če je razumela, kako pomembna zadeva je bila to zanj in kako zelo bo zaradi tega napredoval in zaslužil. Krasna priložnost. »Kako ne?« je privzdignil obrvi. Vsak je imel izbiro. Večina ljudi je izbrala plavati s tokom, on nikoli ni bil takšen. On je rad kljuboval razmeram, v katerih se je znašel. »Če bi rada stran, veš,« je znova stišal glas, znova stopil korak bliže, jo pogledal izpod obrvi, se komaj opazno nasmejal, »ti lahko pomagam. Samo reci, ja?« cigareto je dvignil k ustnicam, ji pomežiknil še enkrat, nato je odkimal. »Jaz moram ostati. Slabo bi bilo za biznis, če bi odkorakal. Moj papa ne bi bil zadovoljen.«

Naslov sporočila: Re: entrance Čet Sep 12, 2013 10:41 pm

;tag oh sammy smitten

Za razliko od nje je imel Sammy verjetno polne žepe denarja. Že sam suknjič ga je moral stati približno toliko kot njena tedenska najemnina, in prav prekleto dobro ga je znal nositi. Če ne bi bila v velikanskem skladišču, kjer se je v neposredni bližini nahajalo še nekaj kolegov, bi ga verjetno že skušala s kakšnimi prijetnejšimi pogledi, tako pa je bolj kot to preprosto zardevala, pretežno poslušala in tu in tam odgovorila na kakšno posredno vprašanje. “Razumem, veliko denarja imate ...” je bolj kot njemu, potrdila sebi, in takoj za tem zardela. Daleč od tega, da bi ga želela spraviti v neprijeten položaj ali pa mu dati občutek, kot da je njegove besede vzela kot samohvalo. Verjetno se niti ni zavedal na kak način je govoril o sebi in ... o luštni počitniški hiški, ki površinsko verjetno meri vsaj desetkrat toliko kot njena garsonjera. “A tako, te je povabila Saoirse?” je dvignila obrvi in premerila njegov izraz ob omembi njenega imena. Sama nad njo ni bila pretirano navdušena, je pa predvidevala, da si morata biti dovolj blizu, da mu bo pustila zraven. Že tako ali tako ima strašanske probleme z Rusi, Italijani pa ... jah, potrebovali so jih na svoji strani.

“Nisem si vas ... mislim ... oprosti, tole mi res ne gre dobro. Nisem si te predstavljala kot ... preprodajalca heroina,” je skušala govoriti v enostavno zloženih stavkih in prav dobro ji je uspevalo. Pa ne zato, ker bi bila nalašč izredno pazljiva, pač pa zato, ker jo je s svojim konstantnim strmenjem in drgnenjem brade napravljal nervozno. Zmanjkovalo ji je zraka in bila je primorana delati nepotrebne pavze med besedami, tu in tam ga je še vedno vikala in ob vsaki najmanjši napakici zardela kot najbolj zrela paprika. “Čudno vplivaš name,” je nazadnje izpljunila in spustila pogled, pokajeno cigareto pa odvrgla na tla in jo pohodila. Prvič, drugič, tako dolgo, dokler ni na tleh ostalo zgolj še nekaj razcefranih delčkov. “Ah, ne, saj ni tako, res ni tko hudo. Mislim, včasih je. Če bi vedel, kaj vse me je že doletelo,” je prhnila skozi tesno stisnjeni ustnici in skomignila z rameni, potem pa se nadvse ležerno naslonila na steno, od koder je razgled na njegov levi profil bil še lepši. “Bo že. Kupce imamo vedno, gospod Galante bo prezadovoljen z našim trgom.”

Naslov sporočila: Re: entrance Čet Sep 12, 2013 11:00 pm

tag, sara! smitten

»Nisem želel zveneti..« V trenutku se je namrščil, zmanjkalo mu je besed – ne, ne samo to, ni znal najbolje izustiti tistega, kar je mislil reči. »Nisem se hotel hvaliti,« je resno zmajal z glavo. O, rad se je hvalil, samo nikdar si ni želel dajati sogovorniku občutka, kakor da je kaj manj vreden od njega. Tega vsekakor ne. Samuel je izredno spoštoval svoje sogovornike, na tole deklino pa je vsekakor želel napraviti vtis – pa ne takšnega vtisa, pri katerem bi si o njem mislila, da je napihnjen vasezagledan tepec. Morda je bil. Morda je prav zares bil, a nikoli ne bi hotel tega priznati. »Ne, ne,« je hitro odkimal. Svetlolaso voditeljico mafije v Filadelfiji je spoznal pred nekaj dnevi in njenega imena še zdaj ni znal izgovoriti. Daleč od tega, da bi bila.. kakršnakoli prijatelja. Povabila ga vsekakor ni. »Moj papa je sodeloval z njenim. Zdaj je hotel.. utrditi prijateljske vezi, ja?« Znova se je široko nasmehnil, kakor da bi bil nase ponosen, da je bil sposoben v angleščini ubesediti tako dobro besedno zvezo. »Pa je poslal mene. Ker nerad hodi zdoma.« Še enkrat je ponovil to, kar je bilo že povedano, da bi bolje pojasnil svoj namen tukaj. Prav zares, če bi bilo mogoče bi očetu z veseljem prepustil to možnost potovanja v daljno deželo, pa je bil gospod Galante preprosto preveč navezan na svojo vilo v Palermu. »Ja?« je navihano povzdignil obrvi in se nasmehnil. Morda prav zares ni dajal takšnega vtisa, vsekakor pa je bila prodaja heroina njegova močna točka. Šlo mu je dobro – ali, no ja, vsaj doma mu je šlo, tukaj pa bi se znalo prav kmalu zalomiti, navsezadnje je za vse njegove nerede zmeraj poskrbel njegov oče. Znova se je nasmejal, ko mu je priznala, da ima nanjo nekakšen vpliv, pogled mu je pobegnil po tleh in v skomigu je odkimal. Kaj pa naj bi storil? Ni razumel, kako bi bilo najbolje reagirati na takšno izjavo; verjetno je bilo prav zares najbolje, da ne reče ničesar. Nato je povzdignil obrvi in za nekaj trenutkov sta obvisela v tišini, preden je rekel nekaj, česar si verjetno kot američan ne bi smel dovoliti, njegovo italijansko poreklo pa si je preprosto dalo duška: »Nekdo te je poškodoval.« Ni šlo za vprašanje, šlo je za dejstvo. Nekdo je to ljubko dekle uničil. Ne zdaj, ne pred kratkim, pred časom. Vse je bilo mogoče opaziti, če si opazoval dovolj pozorno – in Samuel je to znal storiti. »Nekdo ti je storil nekaj grdega,« je nadaljeval, njegove oči so spremljale sleherno potezo na njenem obrazu. Vedel je, da ima prav. Kako tudi ne bi imel? Dekle pred njim ni bilo navadno dekle. Bilo je vse več kot to.

Naslov sporočila: Re: entrance Čet Sep 19, 2013 5:58 pm

;tag oh sammy smitten

Pravzaprav ga je razumela. Kot tujka je tudi sama včasih nepremišljeno govorila o tem in onem, pa jo je kdo razumel napak, zato se je na njegovo mrščenje odzvala z nasmeškom na obrazu. "Ah ne, saj vem, da ne. Pa tudi, če bi se, bi bilo verjetno upravičeno. Vse kar imate … vse ste si verjetno priborili sami." Spet ga je vikala, preprosto zato, ker se ni mogla pripraviti do tega, da bi se do moškega na tako visokem položaju vedla preveč prijateljsko. "Razumem, vezi so pomembne. Prepričana sem, da bo Saoirse vesela, da ste prišli." Gotovo so imeli v mislih kaj novega, vedno je želela storiti vse kar se je dalo, da bi njena mafija ostala edina neomajna, s prihodom Rusov na sceno, pa ji je nekaj časa iz ušes dobesedno pihal dim.

Ampak ni se želela pogovarjati o njej. Tudi mafijo je vedno raje postavila na stranski tir, če se je le dalo se je tudi izognila tistim nekoliko nevarnejšim nalogam. Vsekakor je še želela živeti nekaj let in ker za sabo tokrat ni imela človeka, ki ji je na vsak način želel zaščiti hrbet, je bila neprenehoma na robu preživetja. "Kaj?" je sicer sramežljiv pogled uprla vanj, čim je slišala izgovorjene besede. Kako jo je lahko tako hitro prebral? Kako je lahko predvideval, da je nekoč že šla skozi pekel, se nato za določen čas pobrala, potem pa ponovno pristala na tleh. "Kako veste? Mislim, kako … kako lahko predvidite kaj takšnega?" Še vedno je težko govorila o posilstvu, nenazadnje pa tudi o zvezi s Kellanom, ki je zaradi njene preklete trme in samozavesti šla k hudiču. "Vsakdo je imel v življenju kdaj nesrečo, ni vse lepo in sladko, vedno pride nekaj vmes, nekaj kar te vrže s tira."

Naslov sporočila: Re: entrance Pet Sep 27, 2013 11:59 am

tag, sara! smitten

Skomignil je z rameni; želel bi se strinjati, pa je vedel, da ni tako enostavno in navsezadnje je zmerom trdil, da mora biti za vse hvaležen svojemu očetu. Da je oče tisti, ki ga je naredil takega, kot je danes, da je oče tisti, ki ga je izklesal v moža. »Moj papa, on si je vse priboril sam. jaz imam samo srečo, da sem bil rojen v družino Galante,« se je znova zadovoljno nasmejal, kakor da bi bila sama misel na družino nekakšna tolažilna nagrada, lepi spomini, ki so mu greli srce, ko je bil na drugi strani širnega oceana. »Ne vem,« je skomignil z rameni in se nekoliko namrščil. »Ne poznava se, veš, od prej. Teh nekajkrat sem jo videl in to je to, ne vem ravno, če sem ji pretirano pri srcu.« Razumel je hierarhični sistem, ki je vladal tukaj, a njegov papa je zmerom vsakomur dajal občutek lažne ljubljenosti. Najbrž je bila ravno zato krogla v glavo toliko hujša kazen, ko si verjel, da vse počneš popolno. Njegov oče je bil prav zares odličen strateg in oboževal ga je bolj, kot je bil pripravljen priznati. Gospod Galante je bil njegov večni idol. Nekaj trenutkov je molčal in počutil se je, kakor da se stvari odvijajo v počasnem posnetku, kajti iskreno ni vedel, kaj naj bi rekel zdaj. Zdelo se mu je, da je preveč pritisnil na obolelo mesto in nenadoma mu je postalo povsem jasno, da se je do nje obnašal, kakor da sta stara znanca.. in ne na novo spoznana sodelavca. Potem je dokončno odgovorila in tiho ji je prikimal, vedno intenzivneje, dokler ni končno spregovoril: »Ja, ja, imaš prav, oprosti, to sploh ni moj biznis.« Znova je prikimal, kakor da bi hotel zagotoviti, da nosu ne bo več tiščal tja, kamor ne spada, in hitro je svojo cigareto še poslednjič vtaknil med ustnice. »Sploh pozabi, da sem kaj rekel, včasih kar govorim neumnosti..« Zmajal je, nato je cigareto odvrgel na tla in se končno znova srečal z njenimi očmi, ko se je pozanimal: »Greva nazaj noter?«

Naslov sporočila: Re: entrance Pet Sep 27, 2013 6:37 pm

;tag oh sammy smitten

Ni bil napačen človek. Pravzaprav je bil eden izmed prijetnejših, kar jih je spoznala v zadnjem času. Morda sta se ujela predvsem zaradi tujih nacionalnosti ali pa ji je bilo preprosto usojeno, da bo med mafijci končno našla nekoga, ki mu bo lahko zaupala, tako kot je lahko nekoč šefu tolpe. Krasno … res vse jo je spomnilo nanj. Karkoli je le lahko, je povezala z njim, če ni bilo direktne povezave, pa je po spominu brskala tako dolgo, da je nekaj na koncu le našla. In tako si je že nekaj časa škodila kar sama. Obremenjevala se je s preteklostjo, občutno bolj kot s sedanjostjo in to je na njej puščalo posledice. Posledice, ki jih je očitno opazil tudi Sammy.

"Ne, saj nisem mislila nič slabega … ampak … nisem pričakovala, res ne. Nisem mislila, da bo … da bi kdorkoli sploh lahko opazil. Tako dolgo je že tega." Res ni vedela o čem govori. Zares je zgodilo toliko reči, ki so jo zaznamovale, toliko ovir, ki jih je morala prestopiti, toliko situacij, s katerimi se je morala spopasti. In vse to jo je oblikovalo v osebo, na katero ni bila več najbolj ponosna. "Ne obremenjujte se zdaj s tem, niste vi krivi, da imam jaz očitno probleme sama s sabo," se je zahahljala in mu nazadnje sledila nazaj v skupne prostore. Očitno se bosta še videvala … in čisto iskreno rečeno, ne bi imela nič proti temu. Bil je … krasen in prinašal je svežino v njeno dolgočasno in kislo življenje. "Upam, da se še kdaj vidiva, Sammy."

- fin