DNEVNIK: JERRY
2. september 1996mami in oči sta mi sporočila novico, da bomo dobili novega družinskega člana. imel bom sestrico in to že čez 5 mesecev. vesel sem.
15. februar 1997včeraj sem prvič videl svojo malo sestrico, tako krhka in majhna je. mami me sploh ni opazila, oči je imela samo zanjo. zavidam ji vso pozornost, ki ji je namenjena. oči pa mi je rekel, da bom moral skrbeti zanjo, ker sem starejši brat.
15. februar 1998sovražim jo. skoraj so pozabili na moj rojstni dan pred petimi dnevi, zanjo pa so kupili nešteto igrač, povabili za polno hišo sorodnikov. saj ona sploh ne ve kaj se dogaja okoli nje. vseeno pa jo sovražim. zadnjič me je oče pretepel, ker sem ji zanalašč vzel igračo, ona pa je glasno začela vreščati. še sedaj čutim bolečino in na hrbtu imam veliko modrico. je to normalno?
20. avgust 2001danes sem preštel vse podplutbe. osem. največ jih imam po hrbtu, nekaj celo po nogah. nikoli se ni nehalo. poleti jih imam sicer manj, saj ljudje bolj opazijo in zato pazi, da sem v vročih dnevih manj tepen. pozimi, ko pa lahko vse modrice skrijem za oblačili, mi ne prizanaša. ne vem zakaj se to dogaja, sestro sem pustil pri miru, niti ne pogovarjam se z njo. kaj je vzrok? boli me, ne zdržim več. enkrat mi bo prekipelo.
6. december 2003ne vem kako bi obrazložil nastalo situacijo, sram me je. moral sem se obraniti, nisem prenesel vseh teh udarcev. bolečina nikoli ne mine, vedno se vrača z dneva v dan. ni mi preostalo drugega, kot da dvignem roko, ga primem in udarim nazaj. in ni mi žal. povedal mi je, kaj je razlog za njegove izpade. očitno nisem njegov sin, temveč sin nekoga drugega. nekoga, ki ga ne poznam. in to mu je dajalo pravico, da položi roko name. da mi povzroči take bolečine. preziram ga. preziram vso družino. preziram njo, ki je pustila, da se to dogaja.
7. december 2003prišli so pome in me odpeljali v poboljševalni dom. kako zelo smešno, ko so vprašali od kod mi toliko modric. moj oče, no moj očim jim je brez slabe vesti odgovoril, da se ukvarjam z nevarnimi športi.
10. december 2003v meni se nabira toliko sovraštva, jeze do družine. po treh dneh v domu se počutim kot ptič na veji. sicer nisem tako svoboden, da bi lahko odšel, temveč sem osvobojen njih.
10. februar 2005danes sem dopolnil osemnajst let, kar pomeni, da me bodo spustili iz doma. tukaj sem si našel nekaj res dobrih prijateljev, ki smo stkali posebno vez. zmenili smo se, da ko pridemo ven, si skupaj poiščemo stanovanje. nisem še polnoleten, vendar sem dovolj star, da mi zakon dovoljuje samostojno življenje.
30. marec 2005našel sem si službo, sicer ni nič kaj posebnega. delam kot natakar v piceriji. zaslužim ravno toliko, da bom lahko plačeval najemnino in osnovne stvari. čez mesec dni pa pride prijatelj, ki ga bodo odpustili iz doma ter se bo preselil k meni.
23. maj 2005življenje teče ustaljeno, družine ne pogrešam, pridno delam in služim denar. s prijatelji se super razumemo, ob večerih popijemo kakšno pivo ali dve, pokadimo nekaj trave in osvajamo dekleta.
24. maj 2005nihče več me ne bo tepel. vpisal sem se na tečaj boksa.
7. junij 2005danes je drugi dan, ki ga preživljamo v rusiji. enkratno.
8. junij 2005spoznal sem dekle, s katero delim podobno izkušnjo. ne morem verjeti, da mi lahko nekdo tako zaupa. obljubil sem ji, da ji bom pomagal, ko bo prišla v ameriko. tu verjetno ni vredno živeti, s tako preteklostjo. naj ima boljšo prihodnost, tako kot jaz.
15. februar 2006poslal sem sporočilo mlajši sestrici. zgodilo se je nekaj, česar sem se najbolj bal. očim je zapadel v alkohol in se po dolgih letih, ko se ni mogel več spravljati name, spravil na mojo mamo. udarila je ob rob mize in nezavestna obležala. jutri grem k njej v bolnišnico. še vedno je moja mama. njega pa bom ubil. prisežem.
16. februar 2006pravijo da bo preživela, le da je imela manjši pretres možganov. sestrica je prestrašena in žalostna, ker se je to zgodilo na njen rojstni dan. smili se mi, da je morala živeti s to pošastjo. ubil ga bom.
18. februar 2006sestra živi pri meni, odstopil sem ji svojo posteljo, takoj ko bo čas pa bom kupil še eno. ne spustim je, da se zopet vrne nazaj k njemu. poleg tega pa smo podali ovadbo.
1. julij 2006 sprožili so preiskavo, mami se je opomogla in bo pričala proti njemu.
3. julij 2006danes sem bil prva priča. pred očmi so se mi odvijali prizori, ko sem ga prosil naj neha, on pa je neusmiljeno tepel s pasom po mojem hrbtu. počutil sem se kot mučenik. nisem pokazal nobenih čustev, saj mi jih je on že pred časom odvzel.
10. julij 2006dobil je eno letno zaporno kazen, saj se je izkazalo, da ni bil nedolžen niti do sestre. sedaj mi je žal, da mi tega ni povedala že prej. najprej bi ga pošteno premlatil, potem pa bi mu nož…
21. avgust 2006odločil sem se, da bom postal policist. da bom take barabe kot je bil moj očim spravljal za zapahe. sovražim take ljudi, ki drugim povzročajo bolečino.
3. januar 2007živim v majhni sobici doma in se šolam za policista. to bo moj cilj.
18. februar 2013preselil sem se v novo stanovanje, dobil službo policista pri bližnji policijski postaji, saj so me premestili. vendar le za nekaj kilometrov.