Čudno, kako te lahko ena pot, napelje na drugo in nato na tretjo. Življenje mi je v tem trenutku preveč kompleksno, da bi sploh lahko pomislila na to, kaj me še sploh čaka, srečna bi bila da bi lahko samo dojela bistvo tega enega trenutka, v katerem sem že nekaj mesecev. Ime mi je Florence Marie Winther, a večina me pozna le pod Marie, namreč sem ena izmed bivših prostitutk tega mračnega mesta. Sploh ne vem kako se je ta odločitev sploh sprejela, enkrat sem hodila še v šolo, bila ena izmed najboljših učenk, in ima vse možnosti odprte, kljub temu da nisem imela finančne podpore svojega očeta, ki je umrl ko sem jaz bila le majhna punca, naslednjič sem že vedela da se prodajam za tistih par gramov ki sem jih rabila za naslednjo petkovo zabavo. Začuda se nikoli nisem precej gnusila sama sebi, kakor so to prakticirale ostale punce, ki sem jih poznala in s katerimi sem delala. Bila sem kraljica večera, bila sem tisto hrepenenje in poželenje vsakega moškega ki je vstopil. Morala ni veljala v hiši, kjer smo bivale, in hitro si lahko videl kako je bilo vse pozabljeno ob tistih urah ko si ga mogel vleči poročenemu možu, ki je bil ah tako utrujen od svoje službe. Včasih sem si zamišljala kako bi bilo, da bi vse fotografirala in naknadno pokazala njihovim ženam, samo tako, za zabavo, a to ne bi veljalo z našo politiko ki je tam veljala – namreč, ne povej naprej, in tako tudi ti ne boš zašla v težave. A nekega dne je bilo že v zraku nekaj drugačnega. Do mene je prišel nek zelenec, ki je potreboval neke papirje za neko grupo, ki je tavala po Filadelfiji. Poznala sem jo že od najstniških let, nenazadnje je bil eden mojih prvih fantov tam, ampak nikoli nisem zares spraševala kaj se sploh dogaja za tistimi zidovi. Dejstvo je bilo da smo bili vsi v umazanih poslih, in včasih sem imela tiste sanje da bi svojo moralo enkrat za vselej očistila teh umazanij sodobnega sveta, a kaj ko je bilo veliko lažje delati pod krinko in ne igrati po pravilih, glede na to da smo bili tako vsi rdeči pod kožo in vsi smo za sabo imeli en velik greh, katerega smo nekateri sprejeli, drugi pač ne. Kakorkoli, prišel je Wesley, ki je bil tako očarljivih oči, in lahko bi rekla da sem vanj videla neko upanje in neko čistočo, ki je nisem videla že nekaj časa ne v očeh mojih strank. Seveda, kot se spodobi, sem ga sama pospremila do našega očeta, dokler ni padla nora ideja, da pa bi me on lahko predstavil njihovemu možu. In tako se je tudi dogodilo, in v roku enega tedna sem lahko zapustila bordel in pravzaprav sama začela se igračkati z ženskami kakor so se oni z mano. Moralno je bilo to še bolj podlo, kot pa moja bivša služba, glede na to da sem točno vedela kako se počutijo tiste ženske, a nenazadnje sem vedela da se bodo enkrat vse rešile iz tega posla, slej kot prej. Večina jih je tako čakala na tistega čudovitega bogatega moža, ki jih bo rešil muk kakor pri Pretty Woman, a sama sem bila že od nekdaj bolj objektivna kar se tiče določenih stvari in sem vedela da takšna usoda mene pač ne čaka. Nisem slab človek, delam le slabe stvari. Zaupam težko komu, a lahko sva prijatelja če si boš prižgal joint in pričakoval od mene malce bolj intelektualen pogovor kot pa o tem kakšno vreme je bilo včerajšnji dan. Mogoče je ravno ta vez med ljudmi ki jih imam – intelektualci seveda – popeljala do tega da se raje izogibam zakonu. Z njimi lahko sanjarim o lepšem in boljšem svetu, kjer ne bo krivice. Nismo vsi zastonj tu, in dejstvo je da nas je nekaj moglo popeljati skupaj in nas spraviti v to situacijo v kateri smo. In če smo kaj dosti pametni, se bomo tudi na bolj eleganten način spravili tukaj ven, ter en dan začeli živeti življenje kakor bi mogli že od nekdaj, le da nam na začetku to ni bilo dano.