abandoned entrance room

Naslov sporočila: abandoned entrance room Sob Mar 09, 2013 8:51 pm

in a heartbeat

tagged: oliver lair
words: 497
notes: /

lucy ni bila več tako nervozna kot pred prvo nalogo. tokrat je približno vedela, kaj mora storiti. a danes, je bila naloga bolj pomembna. morala je stražiti pred vrati stavbe, v kateri so vodilni imeli sestanek. seveda, je imela partnerja. ni vedela kdo je, upala pa, da ni vase zagledan nadutež, ki misli da je nepremagljiv in da so punce manjvredne.
seveda ni bilo nič nenavadnega, da je bil vroč in naporen dan s preobilico sonca. navaden dan v filadelfiji. takšen dan, ki jih je lucy sovražila. bili so preveč sončni, preveč so te izčrpali, vodo si pil kot žolna, če nisi želel doživeti prijetnega izleta v bolnišnico zaradi dehidracije. perfektno. in kaj je lahko še boljše? opravljati po vsej verjetnosti telesno naporno nalogo na takšen dan. sicer ironijo vsega malce pokvari to, da se bo odvijala proti večeru, a lucy to ni vzelo 'optimizma'. že zgodaj zjutraj je veselo prepevala med tem ko se je pripravljala za jutranji tek. tega nikoli ga ni izpustila, še če bi imela obe nogi zlomljeni in bi bila priklenjena na posteljo, bi verjetno nekako uspela. nekateri bi temu rekli obsedenost. ona temu reče 'zdrav, prijeten in obvezen hobi'. iskreno povedano, ni velike razlike če sploh. vsak ima pač svoje kaprice. ko se je vrnila, je bila še vedno zelo dobre volje. veselo je pojedla jogurt in se malce sproščala. po kakšni urici ali dveh, se je vstala ter oblekla v bolj primerna oblačila za v mesto. nikoli namreč ni šla v mesto v trenirki. razen če je ravno tekla. drugače pa je bila vedno urejena, elegantna, samozavestna in popolna. vsaj kar se zunanjosti tiče. v notranjosti bi našli le ruševine. mentalno seveda. drugače se ni razlikovala od drugih, le morda je imela kakšno maščobno blazinico ali dve manj, malce več mišic od tega kar ji je še ostalo ter malce bolj izpostavljene kosti. torej .... precej normalno? sama se ni ubadala s tem vprašanjem. bolj se je osredotočala na vprašanje, ali je dovolj vitka. na to vprašanje, pa ni vedela odgovora.
z odločnim korakom se je napotila k lokaciji sestanka ter v njenem primeru izpolnitve naloge. zraven je kot je bilo tudi za pričakovati prinašala orožje, ki je bilo skrito za pasom njenih hlač in pa nabito z njenimi najljubšimi naboji. v tarči eksplodirajo ter je ne predrejo na obeh straneh. veliko manjša potrata in veliko večji učinek. tudi merjenje v tem primeru ni tako pomembno, saj če eksplodira noga ali roka je napadalec bolj onesposobljen kot s prestreljeno okončino.
v daljavi se je že kazal obris ogromne zapuščene stavbe. kot vedno, je prišla prva. ni želela zamujati, še posebej ne na pomembne stvari. ker je predvidevala, da ji bo dolgčas si je prinesla s sabo svoj računalnik s Wi - Fi povezavo v sprednjem žepu torbe. usedla se je na tla in prekrižala noge. naslonila se je na steno ter nežno pritiskala prste na tipkovnico, ko je pisala geslo za dostop. nekaj časa se je tako zabavala, potem pa zagledala osebo, ki se ji je približevala.

Naslov sporočila: Re: abandoned entrance room Ned Mar 17, 2013 6:21 pm

in a heartbeat

tagged: naloga
words: 971
notes: /

ni dvignila pogleda ko je oseba prišla. moški je zgledal, kot da bi tja sodil, zato mu ni namenjala pozornosti. še naprej jo je raje namenjala ekranu pred sabo. njeni tanki in bledi prsti so hitro drseli preko tipkovnice. pri njenem računalniku ji je bilo všeč, da je imel funkcijo tako imenovane hladne površine. vedno je imel temperaturo 25 stopinj in se ni segreval. ob količini časa, ki ga je ona porabila pred računalnikom, pa je bil to tehnološki čudež. verjetno, vas zanima kaj je počela? verjetno predvidevate kako strogo zaupno ilegalno stvar. no, zmotili ste se. lucy je namreč igrala igrice. tako kot je imela laptop poln aplikacij, so med njimi bile tudi igre. čeprav so bile malce otročje kot na primer Angry birds ali fruit ninja, je si z njimi vseeno kratila čas. iskreno povedano, se je dolgočasila. mislila je, da bo naloga veliko bolj zanimiva ali vsaj ne samo sedenje. njen partner se ni prikazal, kar je pomenilo, da si bo morala sama krajšati čas. Super. iz torbe je potegnila še slušalke in začela poslušati glasbo.
minilo je že precej časa. v bistvu kar štiri ure. in ona je še vedno sedela pred vhodom ter se še vedno na smrt dolgočasila. najraje bi odšla domov, si naredila vročo kopel in imela tako imenovani 'horror movie marathon'. zagotovo bi izbrala žago. brutalni filmi, ki so se večini ljudi gabili, so se njej zdeli zanimivi ter nadvse zabavni. drugi ljudje bi jo lahko zaradi označili za psihično moteno osebo, če bi želeli. a ne more si pomagati. včasih je zaigrano ali zmontirano tako amatersko, da ne more narediti nič drugega, kot se iz srca nasmejati. tudi prestrašiti jo je zelo težko, tako da je super družba za ogled grozljivke. če osebe ne motijo sarkastični komentarji in neprestano kritiziranje tega ali onega. med gledanjem filma, si bo privoščila še skodelico zelenega čaja, brez sladkorja seveda. tako je sanjarila še naprej in se sploh ni ozirala na okolico. zato pa jih je spregledala.
trije moški, verjetno kakšna konkurenca ali pa zagrizeni nasprotniki tolp, ki so se prav tako spuščali v nezakonite vode s pobijanjem le - teh čeprav so bili oni mnenja, da je to njihovo poslanstvo. in lucy je uspelo, da jih je spregledala. to si bo verjetno očitala še nekaj mesecev ali morda let, čisto odvisno od razpleta dogodkov, ki za enkrat niso bili najbolj rožnati. imela je pa je srečo, da je niso opazili prej, kot je ona njih. drugače bi verjetno bila mrtva. ko jih je prvič zagledala, so se ji zenice razširile in celo začutila je malce strahu. ne pred samo smrtjo, pred razočaranjem. vedela je, da mora biti tiha, hitra in neusmiljena. njena slabost pa je, da je precej nerodna. vedno ji uspe nekaj podreti ali se v kaj zaleteti, se spotakniti.... skratka ne preveč spodbudno. počasi in previdno se je stegnila po torbo in zaprla prenosni računalnik iz katerega je prej potegnila slušalke. vse skupaj je shranila v torbo, ki jo je skrila za nek steber. izza pasa je potegnila pištolo, preverila če je z njo vse v redu in si poiskala kritje. a preden bi ji to dokončno uspelo, jo je eden izmed zbranih opazil. tipično. skoraj ji že nekaj uspe, potem pa gre vse po zlu. četudi gre za njeno lastno kožo se ji bo zalomilo. niti v najbolj kritični situaciji ni bila zmožna izvesti pobega brezhibno. če pa gre za test ali nalogo, kar koli pisnega bo pa presegla vsa pričakovanja. a sreča nikoli ni bila na njeni strani in bilo bi neumno, če bi jo sedaj pričakovala. vživela se je v njihovo kožo. če bi bila na njihovem mestu bi se razkropila. to so tudi naredili, kot je kaj hitro izvedela. z kotičkom očesa je ujela podobo visokega moškega, oblečenega v temna oblačila ki je tekel proti stopnicam. malce se je obotavljala. ni želela prelivati krvi, a vedela je da če je ne bo, se lahko zgodi kaj veliko hujšega kot umor na njeni vesti. preverila je, kako daleč seže njeno kritje in ko se je enkrat prepričala da je varno, je pomerila. ni želela zapravljati krogel po ne potrebnem. pridržala je dih in stisnila sprožilec. odjeknil je strel in lucy si za razliko od drugih deklet ni z rokami pokrila oči in kričala temveč se je precej umirjeno in hladnokrvno obrnila. ni se imela časa prepričati, ali je bila tarča res mrtva. predvidevala je, da je saj je kmalu po strelu zaslišala tišji pok. krogla je v tarči eksplodirala. zdaj je šlo lažje. opazila je drugega, ki se ji je nevarno približeval in ustrelila. ni videla, če je kaj zadela saj je že tekla proti vratom. takrat pa jo je prešinila neopisljiva bolečina. nekdo ji je obstrelil njeno že tako majhno stegno. na enkrat je peklo, skelelo, bolelo, cukalo in na sploh bilo najhujša bolečina, kar jo je kdaj doživela. padla je in pristala na kolenih. obrnila se je in v očeh se ji je ne prvič tistega večera zrcalil strah. vedela je, da se more zbrati. okoli nje se je meglilo in komaj je lahko ustrelila še zadnjega v hrbet. ko je odpiral vrata, se je zgrudil na hodnik in tam obležal. lucy je zagrnila tema.
zbudila se je v bolnišnici in njeni pridni možgani so si takoj začeli izmišljevati zgodbo. ko je prišla medicinska sestra in jo vprašala, kaj se je zgodilo jim je povedala, da se je po naključju znašla tam in so se od nikoder pojavili ti moški, ki so se začeli obstreljevati in posledično ubili drug drugega. njena zgodba je bila verjetna. nihče ni podvomil vanjo. najbolj pa se je razveselila svoje torbe. potem pa se je zavedla. da sovraži bolnišnice, če je ona pacient. prekrasno.