country bar

Naslov sporočila: Re: country bar Ned Feb 24, 2013 3:05 pm

tagged is a girl on fire with name ava bradstreet and has around 600 words yay

morda bi se moral že zdavnaj navaditi na rjavolasko, ki je povsem nepričakovano vstopila v njegovo življenje in se tam dodobra ugnezdila, ne da bi sploh prosila za dovoljenje. še bolj nepričakovano pa je bilo to, da mu jo bo v življenje prinesla njegova nesposobnost in lenobnost pranja perila. ni se spomnil točno kateri dan je bil, ko se je z goro perila v vrečki odpravil v pralnico in sedel nasproti svojega pralnega stroja, katerega mu je prej pomagala pravilno nastaviti ena izmed delavk, potem pa se je poleg njega narisala podoba rjavolaske in da bi zapečatil dolgčas je stopil do nje in ni se mogel zavedati, da bo njena podoba postala veliko bolj stalna in da ji bo pomagal pridobiti neko solidno delo s katerim bo poskušala samo sebe prebiti skozi kruto realnost življenja imenovano stroški. tudi sam je bil tam in tudi sam je večinoma garal za tisto bedno plačo, ki pa mu je kljub vsemu prišla čisto prav v življenju in je s pomočjo nje odplačal večino stroškov, ki jo je imel pa četudi je to pomenilo, da ni mogel hoditi ven kadar se mu je ljubilo in ostalim puščati ogromne napitnine in si višati svoj že tako povečan ego. vseeno pa je bilo precej nenavadno imeti njo v bližini sebe, čeprav si tega dodobra ni znal definirati, ker je imel občutek kot da je bila neprebrana knjiga. knjiga katero je hotel prebrati pa je zaradi določenih okoliščin ni mogel, a vseeno jo je hvalil in verjel vsakomur da je vsebina odlična.

v izkoristku prostega dne, se je tako peljal proti podeželju, kjer je bil zmenjen z dotično rjavolasko o kateri je med samo vožnjo razmišljal. mogoče sta se morala po vsem sranju dobro nacejati in nato upati, da bosta živa in zdrava prišla do solidnega ležišča. takšen scenarij ga je mogoče res malce preveč spominjal na dejanja pred osmimi leti ali še več leti, ko je bil mlad in neumen in ne na dejanja, ki bi jih morda moral početi pri skoraj da tridesetih. mnogi so že pestovali prvega otroka sam pa še neke solidne zveze ni našel ter za samotarsko življenje niti ni iskal posebnih razlogov. nikoli ni preveč razmišljal o življenju in na kateri točki je sedaj, ampak se je le predajal trenutkov in z delom lahka zapolnil svoje misli pred natrpanostjo in skorajšnjim norenjem. bilo je lažje pa četudi je lahko spominjalo na bežanje pred resnico. zavil je proti makadamski cesti stran od glavne in bil zgolj še nekaj minut ločen od bara na katerega je naletel pred časom in za katerega je bil prepričan, da četudi bosta lomila stole ne bo posebne drame in patrulje varnostnikov okoli vratu. res si je želel miren večer in tega mu neka mestna prenatrpana diskoteka ni mogla nuditi in se jim je iz podobnih razlogov tudi izogibal. življenje v tolpi te je preprosto lahko zlahka naučilo kam zahajati, če si hotel življenje a hkrati se zliti z okoljem in imeti čim manj težav. sam je mislil da podobni nauki veljajo le za območje new yorka ampak se je motil- z malo iznajdljivosti in logičnega prirejanja so lahko veljali tudi za filadelfijo. zapeljal je proti znani stari koči, ki je v sebi skrivala bar in izstopil iz svojega komaj kupljenega avtomobila.

še preden pa bi lahko vstopil je zapeljal še njen prevoz in sekundo za tem se je njegov pogled soočil z njenim. » točna kot švicarska ura, « je dejal v pozdrav in se nasmehnil, ko ji je namignil naj stopi z njim in ji elegantno odprl vrata ob katerih je zacingljal zvonec in ji pustil da je sama našla pot do šanka medtem ko je sam stopal za njo. » kaj bova za začetek ? viski, tekilo ali vodko ? « jo je povprašal in sedel na enega izmed visokih stolov poleg nje in ji ponudil lastno izbiro.

Naslov sporočila: Re: country bar Pon Feb 25, 2013 9:20 pm

tag; phillip
country bar Tumblrmi9z1xzdez1rshr5to

glavo je naslonila na hladno steklo okna ob njenem avtobusnem sedežu. za priložnost si je spela lase in jih spravila skupaj v tesen visok konjski rep. našla je celo neko kolikor toliko čedno obleko, ki ni razgaljala ne preveč ne premalo. njen pogled je odsotno strmel ven na mestno obrobje, skozi katerega je vozil avtobus. pravega podeželja tukaj ni bilo. čeprav bi se ji prileglo. nek izlet daleč stran v neznano, kjer ne bi bila zaprta med štiri stene majhnega stanovanja in kjer ji ne bi bilo treba večer za večerom garati v baru, medtem ko ji je kratka uniformica komajda zakrivala rit. včasih jo je celo skrbelo, da bo katero od strank mahnila po glavi, ko so dlani zlezle previsoko in predaleč. a navadno jo je pred tem rešil prav nocojšnji spremljevalec, ki se je ob takšnih pripetljajih postavil v vlogo varnostnika lokala in je nadležne stranke zvlekel ven na cesto. rada bi trdila, da se je ob njem počutila varno in mu je brezpogojno zaupala. a ni bilo povsem tako. končno je prišla dovolj k pameti, da je napravila vsaj nekaj razmišljanja, preden se je odločala. in četudi ji phillip nikoli ni dal razlogov za nezaupanje, je skušala biti previdna. pomagal ji je najti delo, tam ji vedno stal ob strani in enkrat na začetku se je celo povsem sesula pred njim v skladišču lokala. po tistem dogodku se je morala popraviti in pazila je, da je od temnolasca ohranjala določeno distanco. nekaj, kar je splavalo po vodi, ko je pristala na ta večer.

počasi je vstala in se odpravila proti izhodnim vratom, ko se je avtobus začel približevati njeni končni postaji. pritisnila je na gumb za stop in počakala, da se je vozilo z rahlim cviljenjem ustavilo. vrata so se razprla pred njo in stopila je ven na nočni zrak. z globokim vdihom se je ozrla naokrog in hitro našla izobešen napis bara, ki ga je phillip izbral za njuno srečanje. ni prav dobro vedela, kaj naj pričakuje. vajena je bila biti okrog njega v delovnem okolju, kjer se je lahko zaposlila z brisanjem kozarcev in prenašanjem pladnjev naokrog. nekaj povsem drugega je bilo sproščeno vzdušje v tujem lokalu, kjer bo morala napraviti nekaj truda. premostila je tistih sto metrov, ki jo je ločevalo od lokala, in šele tedaj opazila visoko postavo, ki je čakala nanjo. ''hej,'' je obotavljivo pozdravila in se nasmehnila ob njegovih besedah. njen pogled se je hitro povesil v tla, ko je stopila za njim v notranjost bara in se kar sama odpravila proti šanku, vedoč, da je tik za njo. ''nekaj močnega in nekaj, kar bo delovalo hitro. nisem ravno... rabim nekaj močnega,'' se je kanček trudila z besedami in zlezla na enega od stolčkov. ''tako da izbiro prepuščam kar tebi. kaj me bo zanesljivo spravilo v nebesa?''

Gost

TAGGED: IVALYN (814)

Sovražila je poletje. Z vsem srcem je sovražila poletje. Sovražila je mokre hrbte, konstantno žejo, potna stopala, razkazovanje nog na vsakem vogalu in vroča mesta, ki človeka dušijo. Sovražila je vročino. Poleg tega se ji je zdelo, da jo poletje utesnjuje. Poletne temperature so jo dušile in kadar je mogla je pobegnila iz peklensko vročega mesta, ki ni ponujalo ničesar drugega kot milijon ljudi, ki razkazujejo noge, medtem ko vsi prepoteni tekajo iz enega konca mesta na drugega. Hotela je stran od mokrih ljudi, stran od mestnega smrada, vrveža, hotela je v neokrnjeno naravo, ampak ni mogla. Ni imela svojega prevoznega sredstva in ni imela dovolj denarja, da bi ga lahko zapravljala za drage železniške vozovnice. Prisiljena je bila ostati v mestu ali vsaj v njegovi umazani bližini. Vzela je razmajano kolo, ki je bilo na njeno srečo še v voznem stanju in se popolnoma brez zadržkov odpeljala kamor jo je pot peljala. Vseeno ji je bilo, hotela je samo čimbolj stran iz mestnega okolja, hotela je pobegniti ven, v naravo, na svež zrak. Medtem ko je kolo škripalo, ko jo je bolela rit zaradi premajhnega stola in ko ji je veter razpihoval lase na vse strani, je opazovala okolico. Opazovala je ljudi, različnost med njimi. Vsak obraz ji je bil tuj, vsak obraz skrivnosten vsak drugačen. Ljudje so ji vedno predstavljali uganko, eden je lahko izgledal tako prijazno in miroljubno, kar je bilo v popolnem nasprotju z njegovo ognjeno zlonamerno notranjostjo. Ljudje so jo begali, bili so nepristni in izumetničeni, težko je začela gojiti čustva do kateregakoli človeškega bitja. Pretežko je bilo, enostavno nobenemu ni morala preveč zaupati, ker ljudje dajejo napačne vtise. Ljudje ubijajo. Ni hotel več gledati, ni hotela opazovati ljudi, ki se sprehajajo po dolgočasnih ulicah, ki niso poznale druge barve kot sive. Hotela je zeleno naravo, hotela se je počutiti svobodno med drevesi, hotela se je počutiti neverjetno. Nadaljevala je s poganjanjem pedal v neskončnost, hotela je ven. Siva betonska pokrajina je počasi izginjala in menjavati se je začela z bolj zeleno, prijetnejšo pokrajino. Sicer ni prišla v nikakršen gozd ali prelepo neokrnjeno naravo, ampak za mestno dekle, je bil že redek nasad dreves v redu. Nikoli še ni šla tako severozahodno od Philadelphie s kolesom, nikoli od dveh tednov, ki jih je do sedaj preživela v tem mestu, še ni zapustila mesta. Bližala se je Pennypack Creeks, vsaj zdelo se ji je, da se je bližala temu predelu. Ni še bila tu, ampak je po pripovedih njene sodelavke v baru Penypack Creeks poznala kot prijetno pokrajino samo kakšen kilometer stran iz Philadelphie. Od vožnje s kolesom je bila utrujena, prvič v življenju je sedela na kolesu več kot eno uro, zato je stopila s kolesa in kolo odvrgla v grmovje. Za kolo ji je bilo vseeno, ni se ji ga ljubilo voziti več ali prenašati okrog, poleg tega je bilo še zelo razmajano in skoraj neuporabno. Sprijaznila se je, da bo pač nekje morala dobiti novega, če ga bo sploh potrebovala, nazaj bo pa najverjetneje kar štopala, saj je bilo to pač nekaj čisto navadnega za njo. Začela se je sprehajati po pločniku ob bolj podeželski cesti in opazovala naravo. Drevesa so ji bila všeč, še posebej poleti. Bila so mogočna in neverjetna, bila so trdna, močna in težko ranljiva, poleg vsega pa so še nudila senco, ki je bila v poletnih mesecih še tako dobrodošla. Presenetilo jo je, kako zelo malo ljudi se sprehaja po teh malomestnih poteh. Mislila je, da bo tu srečala veliko ljudi, ki so hoteli pobegniti iz mesta in se vsaj malo prepustiti naravi. Takih ljudi, ki so videli lepo popoldne v mestu, ni razumela. Kaj je normalnega v tem, da hočeš sončno popoldne preživeti v vročem kotlu, med milijon prepotenimi ljudmi, sredi betonske džungle? Njo je pogled na zelenje pomirjal in poleg tega se je v takšnem manjšem kraju počutila mnogo varneje kot v centru mesta. Hotela se je še sprehajati in raziskovati njej neznane dele, ampak majhni bar ali nekakšen country club na drugi strani ceste je pritegnil njeno pozornost. Odločila se je, da stopi noter in si naroči pijačo. Potem bo mogoče lahko nadaljevala s sprehajanjem ali se pač vrnila v mesto, vseeno ji je bilo. Podeželski bar je izgledal prijetno, leseno opremljen, z gromozanskimi vrati, ki jih je Jenna tako težko potegnila navzven. Usedla se je kar za šank, ker se je tam počutila bolj domače in naročila viskikolo, malce nenavadno za peto uro popoldne, ampak želela si je viski in vseeno ji je bilo, kako bo natakarica z začudenjem in pomisleki sprejela njeno naročilo. Nekaj časa je sedela na tistem majhnem visokem lesenem stolu, klepetala z natakarjem in ostalimi, ki so prihajali in odhajali iz bara. Zunaj se je začelo temniti, bar pa se je začel polniti. Kmalu je zraven nje prisedla simpatična rjavolaska. »Hej, pozdravljena. Si za eno rundo?« je rekla proti očarljivemu dekletu in se nasmehnila.

Naslov sporočila: Re: country bar Sre Feb 27, 2013 9:08 pm

JENNA&IVALYN

sedaj pa je res imela vsega čez glavo! njen šef ji je očitno namerno grenil življenje in sedaj se ji je še na vrat nakopala njena partnerka, ki jo iz neznanega razloga želi uničiti še preden začneta sploh delati skupaj. preprosto je sovražila vse in vročina dneva ji je vse še samo oteževala. tako se je kar sredi šihta vstala, slekla svojo uniformo, jo vrgla na stol in preprosto rekla šefu da se ji ne da več. bila je tako polna adrenalina da ji je bilo vseeno za službo, vseeno za kariero... za vse.
no, sedaj ko hodi po filadelfijskih ulicah in ni več pod tistim vplivom adrenalina, so se ji v glavi začela pojavljati majhna, še pred nekaj minutami nepomembna vprašanja, kot naprimer, kje in kako bo živela, če ne bo mogla plačevati najemnine? trudi se pregnati misli, toda ji ne uspeva najbolj. iz minute v minuto postaja bolj zaskrbljena in vmes jo je kar prijelo da bi stekla nazaj in po kolenih prosila da je ne odpusti, ter mu obljubljala vse in še več. toda odločila se je, da s tem ne bo nič kaj prida dosegla. in no, če je že enkrat naredila tako veliko neumnost, naj jo vsaj neumno, kot se spodobi izpelje do konca.
tako je namesto da bi se šla boriti za svojo prihodnost zavila v nek country bar. no, pravzaprav, zaradi nje bi lahko bil tudi bar za geje ali kaj takšnega, samo da bi prodajali vodko.
takoj ko je prisedla v bar in bila na tem da naroči svojo dozo, jo je nagovorila rjavolaska z izrazitimi modrimi očmi. "hej. itak," je rekla skoraj hvaležno, ker je to vprašala in se zasmejala. "jaz sem ivalyn mimogrede. me veseli da sva se spoznali," je rekla, presenečena sama nad seboj, da tako hitro vzpostavlja stik z dekletom, ki ga pravzaprav niti ne pozna. toda, zakaj pa ne? očitno je bil danes dan ko pridne punčke postanejo malce bolj poredne. poleg tega, pa ji je dekle častilo rundo, torej...
med svojim razmišljanjem si je podrobno ogledala dekle poleg sebe. bila je nekoliko višja, bolj suha in mlajša od ivalyn. barvo las sta imeli skoraj da identično. toda nekaj na njej je bilo tako posebnega... za ivalyn skoraj privlačnega.
ob tej misli se je ivalyn zdrznila. za njo je ponavadi veljalo, da če bi bila bolj heteroseksualka, bi bila najbolj heteroseksualka. nikoli v življenju še ni poljubila punce ali imela kakršno koli drugačno razmerje z osebami istega spola. toda, ko je gledala tole dečvo pred sabo... no ja, čutila je nekaj. morda ne tisto nekaj ko čutiš ob fantu, ki ti je všeč - vse tiste metuljčke v trebuhu in te stvari. čutila je neko telesno privlačnost, katere še do sedaj - vsaj ob nobeni ženski - ni čutila. skomignila je z rameni, ter se prepustila toku večera, ki bo očitno obetal še marsikaj.

note: okej, that's extremely short and lame. and it's fucked up end, but i had no more ideas, so... however, i hope you still could make it. and oh, btw; jenna & ivalyn are just so awesome, i think i kinda fell in love with them, hihi. smitten

Nazadnje urejal/a ivalyn mccormack Sob Mar 02, 2013 8:46 am; skupaj popravljeno 1 krat

Naslov sporočila: Re: country bar Sre Feb 27, 2013 9:22 pm

tagged is a girl on fire with name ava bradstreet and has around 600 words written for you

za spodbudo njenemu razpoloženju si je na obraz narisal simpatičen nasmešek, ko je tako gledal proti njej in v glavi predvideval različne scenarije, ki so spodbudile malce nejevoljno voljo ob tem večeru,a niti en ni mogel biti zares trden in poznala ga je ona medtem ko pa ni hotel biti preveč radoveden in se takoj prilepiti nanjo s tisočimi vprašanji na katere mogoče niti ne bi znala povedati odgovora. a vseeno si ni znal pomagati zato se je takoj rahlo posmehnil in previdno navrgel v njeno smer: » se je mogoče princ spremenil v žabo, da smo tako slabo razpoloženi ? « glede na njen ton pa se je zavedal, da je res bilo bolje med vsemi pijačami poiskati nekaj močnih pijač in z razlogom je govoril v množini. namreč tudi njemu ne bi škodilo, če bi malce sprostil svoj sistem in s pomočjo alkohola mu je to lahko bolje uspelo, kot bi mu sicer samemu. » gospodična bi torej rada nebesa, « je zamrmral, ko se je obrnil v smer pijač na polici pred njima in vsako pri sebi tiho premleval, ko je v sekundi uspel videti kaj vse jima je ponujeno in nad nekaterimi izbirami je bil bolj navdušen in nad nekaterimi manj. » potem ti predlagam mešanico viskija in dobrega seksa, « ji je ponudil svoje mnenje in s prstom dvignjenim v zrak namignil točaju, da ga čaka še eno naročilo več, kot je bil tega tudi sam vajen pri svojem delu, ki se niti malo ni razlikovalo od mladeničevega. smešno kako ga je njegova usoda pripeljala prav do tega položaja v katerem je bil, ko je še pred časom obetalo toliko. toda potem je samo zapustil rodni kraj in odšel po svetu, kar pa se je brez denarja in pravih vez izkazalo za precej kaotično in, če ne bi uspel priti it tople bi mogoče bil še v precej slabšem položaju kot je bil in se zato ne glede na vse ni posebno pritoževal. saj je skrbel samo zase in ni bilo kot da bi se prebijal skozi tantalove muke, ko bi se z natakarjevo plačo poskušal prebiti čez otroške stroške in romantične večerje za ženo. v danem trenutku je bilo tako najbolje, če pa mu bo v bližnji prihodnosti namenjeno kakšno višanje ali pa prepis lokala nanj, ter bi ga njegovo sposobno vodenje pripeljalo do večjih količin, potem bo lahko razmislil tudi o zakonskem stanu in o otrocih. » steklenico jacka in rezerviraj še tisto vodko tam, « je prekinil tišino, ki je za trenutek legla, ko se je pred njima prikazal pričakovani točaj in mu je naložil svoje naročilo in takoj ko je ta izginil po iskanje zahtevanih steklenic se je sam spet posvetil svoji simpatični družbi večera. » zdaj pa se takole zmeniva, « je začel s pogledom obrnjenim proti njej poln nekega navdušenja, da mu ni potrebno ždeti doma in premikati kanale gor in dol po televizijskem sprejemniku. sproščeno se je nasmehnil in po sekundi premora takoj nadaljeval : » nasmehnila se boš, izkazala neomajno veselje da ne posedaš brez veze doma in potem bova izpraznila te steklenice…« in namignil proti naročilu, ki je sedaj prispel že do njiju ter kmalu spet nadaljeval : » preostanek večera pa bo ostal zamegljen v pijanih dejanjih. « po drugi strani pa je bil pripravljen poslušati tudi kakšno sranje je preživela tekom dneva,če ji je to pomagalo. ni razumel zakaj je imel nenadoma take misli in mu je dejansko bilo mar, a mogoče je bilo preprosto to, da mu je na nek način predstavljala tudi njega, ko je taval po new yorku in iskal kakšno primerno mesto, da bi se ustalil potem pa je zapadel v tolpo in namrščen izraz na obrazu je postal njegov vsakdanjih in, ko je prišel sem…zagotovo se niti malo ni veselil čiščenja stranišč za tisti začetek, ker ni želel preveč izrabljati ponujeni denar in na srečo je nato pridobil kakšno boljše delo in tega se je še dandanes oklepal. na drugi strani pa je bil trdno prepričan da dekle kot je ona potrebuje nasmešek na obrazu, da je samo poudarila svojo simpatičnost in lepo, samo tega sam ni bil pripravljen zares priznati- vsaj ne za zdaj.

Gost

TAGGED: IVALYN (657)

Presenetil jo je hiter odgovor na njeno ponudbo. Tega ni pričakovala. Ljudje so je prevečkrat ignorirali in čeprav je hotela biti sama čimbolj odprta do vseh, je večkrat naletela na ignoriranje ali zavrnitev. Čudno je bilo le, da ji ni bilo vseeno, če bo dekle odgovorilo in, ko je je začutila prijeten občutek in zdelo se ji je, kot da jo čaka zanimiv večer. »Torej nekaj čimbolj močnega?« je dejala, se nasmehnila in pogled uprla globoko v rjave oči čisto nove znanke. Rada je gledala ljudi direktno v oči, zdelo se ji je kot da potem nekako vidi v človeka. Oči so njej izdajale vse, vsa čustva je bilo mogoče prebrati le iz oči in zato je vedno svojega sogovornika gledala v oči, čeprav je bilo to zanj lahko malce moteče. »Jenna, ne bom rekla, da me veseli, da sva se spoznali, ker še nisem prepričana v to,« je odgovorila na njeno predstavitev, takoj v naslednjem trenutku pa se je zavedla, kako grdo in osorno ji je odgovorila. Res ljudem je težko zaupala in nikoli ni rekla nič, preden se o tem ni prepričala. Razen, če ji bila pijana. Ampak zdelo se ji je, da je vseeno zvenela preveč grobo, bolje bi bilo, da bi molčala. Kar je rekla, je pač rekla, zato je hitro navrgla opravičilo: »Oprosti, ampak ne vem, ljudem težko hitro zaupam in nočem se prehitro zagovoriti s takimi, sicer zelo vljudnimi, frazami. Mogoče bom na jutri zgodaj zjutraj le lahko rekla, da te je bilo lepo spoznati.« Dekle se ji je sicer zdelo precej ljubko in prisrčno, nič ne bi imela proti, če bi z njo imela kaj intenzivnejšega. Brez čustev, vedno brez čustev. Edina oseba, ki jo je zares imela rasa, jo je zapustila pri desetih letih in od takrat do ljudi ni mogla gojiti resnih čustev, ker se je bala, da jo bodo prej ali slej zapustili. V ljubezen ni verjela in prepričana je bila, da je noben na svetu nima zares rad in tako tudi sama ni mogla ljubiti drugih. Razmišljanja je potisnila v stran in pogled je spet uprla v svojo sogovorko. Njen zunanji videz je bil popoln, kot dekleta s plakatov, resno. Sicer ni imela neke višine ali pretirano suhljatega telesa, ampak njen obraz; bil je poseben, drugačen, nekakšna mešanica Južne Amerike in Afrike. Mogoče jo je malce privlačila, ampak samo fizično. Večkrat je že imela kratka razmerja ali afere z dekleti, ker je zelo rada eksperimentirala in precej vseeno ji je bilo, kaj si drugi mislijo. Delala je, kar je sama želela. Včasih so jo dekleta privlačila bolj kot fantje, kar se ji ni zdelo prav nič narobe. Ivalyn se ji je zdela kot primerna kandidatka za nekaj več, ampak potisnila je misel na karkoli seksualnega na stran, sedela je namreč zraven navadnega dekleta, ki ni zgledalo kot da v country baru išče nove homoseksualne avanture. Najbrž ji karkoli takega niti na misel ni prišlo. »Kaj ko bi vzeli steklenico viskija? Izpile do konca skupaj in se prepustile tem smešnim zabavnim tonom country glasbe ob tistem starem škripajočem juke boxu?« je vprašala privlačno Ivalyn in pokazala s prstom na lesen juke box v kotu bara. Hotela se je napiti, mogoče je hotela tudi njo malo napiti. Hotela se je prepustiti glasbi in dogajanju. Hotela je zanimiv večer in prepričana je bila, da lahko s steklenico viskija in tako čednim dekletom kot je Ivalyn preživi prav zabaven country obarvan večer. Ni bila prepričana, kaj točno je želela. Mogoče je hotela na koncu večera biti v wc-ju z njo, mogoče je hotela videti njeno telo, občutiti njene ustnice, mogoče pa ni hotela nič. Niti sama ni vedela, kot vedno je bila zmedena. Vse prepire njenih misli je skušala potisniti na stran in le uživati v poteku dogajanj. Vedela je, da ji bo po pol steklenice viskija tako ali tako vseeno, kaj bo delala, s kom bo to delala in kje bo to delala. Hotela je le zabavo, dobro zabavo.

note: tudi moj ni najbolj dolg, ker res nisem več vedla o čem naj pišem.. joj tudi meni se zdi, da bo to še zanimivo Razz

Naslov sporočila: Re: country bar Sob Mar 02, 2013 4:07 pm

tag; phillip
country bar Tumblrmi9z1xzdez1rshr5to

vedela je, da bi na njenem obrazu po vseh pravilih moral kraljevati ogromen bedast nasmešek. bila je zunaj v lokalu z dobrim prijateljem, privlačnim kolegom in... vse je bilo popolno. znal jo je spravljati v smeh, to je morala priznati. a poznala je samo sebe. če bi si dovolila za eno sekundo pomisliti, da bi med njima lahko bilo mnogo več – da bi se večera veselila iz drugih razlogov kakor zgolj zaradi dobre družbe. potem bi hitro to razvijala naprej. naenkrat bi ji bil phillip všeč, nato bi iskala razloge, da bi bila poleg njega. iskala priložnosti, da v službi bežno oplazi njegovo dlan. potem bi verjetno napravila korak naprej ali celo dva. in potem bi tekla proti njemu, skočila z njim v posteljo. nekaj tednov bi bilo vse fantastično – seks, druženje, smeh. kmalu bi ugotovil, da mu ne zaupa, kljub temu da mu vsak dan znova podarja svoje telo. začel bi ugotavljati, da ima ogromno napak. dokler ji ne bi dal ultimata, naj mu zaupa in se mu preda v celoti ali pa odide. seveda bi odšla, ker je lažje oditi. veliko lažje je oditi, kakor ostati. to je vedela iz prve roke. ''oprosti, potrudila se bom po svojih najboljših močeh. nočem ti uničiti večera,'' je hitro prikimala in si na obraz priklicala vzpodbuden nasmešek namenjen njej sami. nič ne bo narobe, če samo poskusi uživati ta en večer in pozabiti na preteklost, na jaka, na temnolasca, ki se je predstavil kot njen brat. ''nebesa da. bo to prevelik izziv zate ali mi boš lahko kos?'' se je namuznila in poskušala zdrsniti v nek namišljen kraj brezskrbnosti. breztežnosti. ''viski in seks, kaj? abstiniram. nobenega viskija torej,'' je nadaljevala in se s podlahtmi naslonila naprej na točilni pult ter si tudi sama ogledala vse steklenice, da bi našla nekaj za svoj okus.

''jack in vodko? zdaj se mi zdi, da me skušaš spraviti v grob. že po nekaj kozarcih jacka bom najverjetneje ležala pred tvojimi nogami,'' je zamrmrala proti njemu, a naročila vendarle ni preklicala ali ga popravila. spila bo tisti viski in imela se bo noro dobro. s prsti je rahlo pobobnala po pultu, ko je čakala na njuno naročilo in se nato zasukala proti phillipu, ko je pričel govoriti nek svoj predlog. z zanimanjem je privzdignila obrvi in nekajkrat pokimala. ''evo, nasmiham se, neomajhno sem vesela, ker ne posedam doma in natoči mi že to prekleto pijačo!'' je proti njemu potisnila kozarec, da se je odvrtel vse do njegove roke in tam končal svojo pot, za zdaj še nenapolnjen. ''zamegljen v pijanih dejanjih...'' se je njena pozornost obesila na specifičen del njegovih besed, ko je k sebi potegnila kozarec z viskijem in srknila kratek požirek. prav tega se je bala. da se bo zgodilo kaj, kar se ne bi smelo. da se tega naslednji dan ne bo spomnila. da bo ugotovil, kako zelo je zapravljal čas, ko se je družil z njo. ''definiraj ta dejanja, phillip. moram biti namreč pripravljena na vse. nameravava piti in plesati po šanku? nameravava piti in komirati v prvem jarku? mi nameravaš dokazati, da se lahko sprostim in ti zaupam? me nameravaš nenormalno dobro pofukati? ali kaj drugega?'' je na koncu resnobnega monologa zaigrala širok navidez nedolžen nasmešek in s kozarcem trknila ob njegovega. v dveh sekundah ga je izpraznila v celoti.

Naslov sporočila: Re: country bar Sre Mar 06, 2013 6:56 pm

JENNA&IVALYN

"oh ja prosim. po takšnem dnevu bi rabila nekaj ultra močnega," je rekla in se prav po dekliško zahihitala. kaj je boljšega kot po zavozenem dnevu vzeti flašo močne pijače, jo vliti vase, končati v postelji z neznancem in verjetno do konca življenja obžalovati ta dan? pomislila je, da človek pravzaprav živi za takšne dneve - ne glede na to kako neumno se v bistvu to sliši. dan danes ljudje garamo da bi postali nekaj in se pretvarjamo, da bomo takrat ko bomo dosegli svoje ter prišli na položaj o katerem "sanjamo", bomo končno srečni... v resnici pa vsi živimo le za dni in trenutke ki so zabavni. to so trenutki katere se bomo kot starci nekoliko sramovali, po drugi strani pa se zavedali da so najboljše kar se nam je zgodilo.
že v naslednjem trenutku je ivalyn otrpnila saj ji je rjavolaska postregla z mrzlim tušem. pravzaprav, ni rekla nič kaj nesposobnega, nič kaj kar ne bi bilo res... toda, kljub temu, je malce streznila ivalyn. kaj za vraga si je mislila, ko je kar začela brezglavo zaupati punci?
že v naslednjem trenutku ji je jenna navrgla opravičilo in ivalyn je spoznala, da imata s to dečvo veliko skupnega.
"ne, ne.. saj si imela čisto prav. koga pa še dan danes zares veseli, da spozna nekoga? to je samo bedna vljudnostna fraza - kakor si rekla. morali bi reči nekaj takšnega kot: "če si serijski morilec ali pa nimaš smisla za humor, odleti 1000 km vstran od mene". no ja, vsaj bolj se bi približali temu kar si zares mislimo, ko spoznamo nekoga novega" je rekla in skomignila z rameni.
zazrla se je v rjavolaskine oči in se nasmehnila. "tudi jaz ljudem ponavadi ne zaupam zlahka. - no, če pomislim, tudi s težka ne. pravzaprav nobenem ne zaupam ali se pogovarjam tako ali drugače..." je začela in potem raje vtihnila, ko je sprevidela kako nesmiselno in neumno se vse skupaj sliši "ne vem kaj mi je danes. že celi dan divjam in počnem neumne stvari..." zmajala je z glavo in se zasmejala. "očitno tudi tihi in odgovorni ljudje potrebujemo včasih malce neumnosti v življenju."
ko je jenna predlagala viski je ivalyn le na kratko odkimala, ter dejala natakarju: "hm.. raje vodka."
z viskijem pravzaprav nikoli ni imela dobrih izkušenj. prvič ko ga je poskusila ji je bilo - kaj pa vem, 14 let? no, končalo se je precej tragično, a precej tipično: v bolnici, na črpanju, s vrtoglavimi čeki doma in policijo na vsakem koraku. naslednja izkušnja z viskijem, se je končala v postelji s 50 let starim vaškim pijančkom. in ob naslednji je prav tako končala v bolnici s presekano glavo. pravzaprav je vedela, da je za vse to neumno kriviti viski - bolj bi morala kriviti sebe in svojo neumno bučo, da se ga gre takole napiti. toda bilo je enostavno lažje, če je zato krivila viski - sploh zato, ker po druženju z vodko ni imela nikoli kakšnih takšnih izkušenj. tako je živela v prepričanju, da jima usoda z viskijem ni naklonjena - kar niti ni bilo tako slabo, glede na vse škodljivosti alkohola nasploh.
pogledala je proti juke boxu in potem jenno. "če si res želiš preživeti preostanek večera v moji družbi, moraš vedeti dvoje stvari o meni: prva je, da ljubim country. mislim roy acuff, red foley, johnny cash, willie nelson, dolly parton, taylor swift... - BOGOVI.
naslednja stvar pa je, da sem še vedno mnenja na nobeni ishiti, radiji, mp playerji in ostalo sranje ne more nadomestiti jukeboxa. mislim, kaj pa je boljšega kot metati kovance v škatlo in tako prisiliti ljudi da poslušajo kar si ti želiš?" se je zasmejala. vse kar je dejala je bilo res in komaj je čakala na začetek večera. pograbila je vodko, ter si dovolila prijeti jenno za roko ter jo odpeljala do jukeboxa. ko jo je držala za roko se je počutila.. no ja, del nje je želel da bi jo ta njena roka prijemala kje drugje. opomnila je da je noč še mlada in da bo ta večer prinesel še mnogo.
ko sta prišle do škatle se je ivalyn naslonila z bokom ob njo in iz svojega nedrčka potegnila nekaj kovancev. "prva pesem je po tvoji želji," je rekla in se nasmehnila.
ko se je glasba začela predvajati je ivalyn z pogledom sledila gibom jenne. stresla je z glavo, nato pa naredila nekaj požirkov ter nagajivo pomislila, da bo še noč zares zares dolga.

Naslov sporočila: Re: country bar Sre Mar 06, 2013 8:17 pm

tagged is a girl on fire with name ava bradstreet and has around 700 words written for you and sorry for a bit late. i had no phillip inspiration.

bila je čudovita…kljub tistemu malce zlomljenemu nasmešku, so njene velike oči izžarevale neko posebno energijo in hkrati skrivnostnost, do katere se ni mogel dokopati. potem je tu bil še njen nasmešek, ki je včasih bil iskren in je njenemu obrazu dodal pikico radosti, včasih pa je znal biti bolj slabo naravnane narave, a bilo je kot da tudi ta ne more izničiti tistega njenega obraza. velikokrat se je znašel sredi takih mislih in nato vztrajno stresal z glavo, kajti že misel na to da je mislil nekaj takega je bila naravnost absurdna in se je dobro zavedal da sta le kolega, ki sta se srečala sredi pralnice in sta sedaj posedala v baru in iskala razloge zakaj se morata čim bolj napiti. vseeno pa je bil tudi moški, ki je rad priznal, da ne glede na vse- ava je bila čudovita. samo življenje ji očitno ni bilo usojeno in tukaj jo je lahko razumel ne glede na to kako zelo različni sta njuni preteklosti in poti. » ne bodi trapasta, « je dejal, ob tem dejanju pa zamahnil z roko, ter jo precej osorno pogledal v želji, da česa podobnega ne reče : » ne moreš mi pokvariti večera pa četudi bi bila večino časa navadna kislica. « navsezadnje je imel pijačo in natakarja kateri se ne bi branil pogovora z kakšnim njegove vrste medtem ko bi se mlada dama kujala in zagotovo bi nekje v nadaljevanju večera ta postal veliko bolj zanimiv in krivda za uničen večer ne bi bila na njenih plečih- zakaj ? ker bi bil navzkriž vsemu precej dober; boljši od njegovega vsakdana definitivno. » imel sem že hujše v življenju. ta, predstavlja malo malico, « se je dovolil poseči po malo samozavesti v svojem glasu, čeprav to mogoče niti ni bila ravno najboljša beseda in bi lahko kmalu raje segal po reku, da se zarečenega kruha največ poje. » res si zanimivo bitje. ti je kdo to kdaj rekel ? « se je nasmehnil in stresel z glavo. in ona je trdila, da bi mu lahko pokvarila večer- kako malo je vedela.

» bodo pa preostali kozarci zame in bom tudi sam kmalu zatem ležal pod tvojimi nogami, da si bova potem lahko bot « ji je zamrmral nazaj in se ji sladko nasmehnil, ko njegovega naročila ni preklicala ali spremenila in je očitno sprejela njegovo drzno potezo od katere se je lahko večer končal precej klavrno. kaj pa je smisel vsega, če nista vsaj malo tvegala ? navsezadnje sta bila oba dovolj odrasla, da sta poznala svoje meje in jih nista prekoračila. » poglej jo…mala ava dejansko zmore. moram priznati, da sem te malce podcenjeval in si mi pokazala vraga, « je odreagiral precej navdušeno nad njene besede in se niti malo ni oziral na njeno ukazovalno žensko voljo na koncu, ter ji je raje samo elegantno moško ugodil in ji nalil prvi kozarec in ponovil potezo kasneje še pri sebi. zavrtel je pokrovček steklenice medtem ko je v prosti roki držal svoj kozarec in ob njenem mrmranju naredil prvi požirek in se ob naslednjem navalu besed raje rešil kozarca v svojih rokah, ampak z izrednim zanimanjem sklenil svoje dlani na pultu in se zgolj z zgornjim delom telesa rahlo obrnil proti njej. » pa poglejva, « je začel in za trenutek pomislil, nato pa na svoj način nadaljeval : » da. mogoče- trudil se bom nekako izogniti nepotrebnemu bruhanju in možnosti pristanka na izpiranju želodca- vendar nikoli ne veš. pri tretjem vprašanju bi rad dodal na veliko napisan, odebeljen, ter na panoju razstavljen- da. kar se tiče fuka…hotela si nebesa in glede na okolico imaš na voljo bolj kot ne polomijo sredi pekla, torej me to naredi edino izbiro, ki pa je več kot odlična, torej ne izgubiš ničesar in samo pridobiš. in ne, drugega nimam dodati, zadela si v terno z vsem. « po izčrpnem odgovoru pa se je samo brez sramu in očarljivo nasmehnil in z desnico segel po svojem kozarčku, ki je kmalu pristal med njegovimi ustnicami, ter je znana tekočina praskala njegovo grlo. » pravzaprav imam nekaj za dodati. ta dejanja bodo dejanja, ki si jih boš ti želela, ter jih bom jaz izpolnil in se boš v jutru zbudila zavedajoč se, da mi res lahko zaupaš in ni nič narobe, če se malce sprostiš in na svoj obrazek narišeš prikupen nasmešek. veliko bolj se ti poda kot kislica. «

Naslov sporočila: country bar Ned Mar 10, 2013 3:41 pm

tag; phillip
note; this is shitty, sry.

country bar Tumblrmi9z1xzdez1rshr5to

''malce preveč zaupanja polagaš vame,'' mu je pomežiknila, ko ji je zatrdil, da pod nobenim pogojem, ne bi mogla uničiti te noči. ''če bi hotela biti prava prasica, bi ti zlahka pokvarila večer,'' je še zatrdila, vendar je bila sedaj že odločena, da tega ne stori. ni imelo smisla. ni se izplačalo iskati vedno novih razlogov za odlašanje, za obotavljanje. postala je tako neverjetno previdna in pazljiva, da je nekje vmes pozabila, kaj je resnična sprostitev. kaj so tiste brezskrbne urice zabave, ko ti je preprosto vseeno za cel svet in se lahko osredotočiš samo nase in morda na osebo nasproti tebe. ''vendar imaš prav – nič me ne stane, če za en večer spustim vse zavore in se samo zabavam. resda imam občutek, da se tole ne bo dobro končalo, ampak zaenkrat sem pripravljena tvegati,'' se je odkrito nasmehnila ob svoji obljubi. bila se je pripravljena potruditi, da oba preživita lep večer. zato je morala vase čimprej spraviti nekaj kozarčkov alkohola. na srečo je bila ena tistih ljudi, ki so pod vplivom žganja postali prav prijetno razposajeni in celo nekoliko navihani. tako ni obstajala nevarnost, da bi se njena slaba volja s pijačo samo stopnjevala in jo pogreznila globje v svoj oprijem. ''zanimivo bitje?'' je ponovila za njem ob svojevrstnem komplimentu in obstala na svojem sedežu. ''ne, nihče. hvala,'' je njen nasmešek sedaj postal skorajda sramežljiv, ko se je nagnila proti njemu in njegovo dlan za kratek hip prekrila s svojo. komplimentov na svoj račun ni poslušala ravno pogosto, če sploh kdaj.

''se pravi bova oba ležala na tleh in se utapljala v alkoholu? tudi prav,'' je skomignila z rameni, ko je sprejela tudi to različico večera. verjetno bo najpametneje da se ustavita na tisti točki, ko bosta še dovolj pri sebi, da si priskrbita taksi nazaj do mesta. ni hotela obtičati na podeželju in čepeti ob cesti vse do jutranjih ur, ko bi se ju usmilil kakšen avtobus in bi bila oba v naravnost obupnem stanju. ''saj pravijo, da se strup skriva v majhnih stekleničkah,'' je planila v smeh, ko je rekel 'mala ava', in so se njena lica obarvala v rahel rožnat odtenek – ali od njegovih besed ali od alkohola, raje ni razmišljala in analizirala vseh podrobnosti. ''v redu, bruhanju se morda res lahko izogneva,'' je hitro prikimala v znak strinjanja in se tudi sama naslonila na šank, ko je z zanimanjem poslušala nadaljevanje. ''hm. ne bom spala s tabo, phillip,'' se je rahlo ugriznil v spodnjo ustnico in odkimala. ''ne smem,'' je še dodala s skrivnostnim tonom in k sebi potegnila kozarec, da bi napravila nov velik požirek, ki bi pregnal tudi zanje sledi nelagodja in slabe volje. ''phillip...'' je pričela ob njegovem zaključku in si lahko samo zaželela, da bi imela v sebi več alkohola. potem bi si drznila pristaviti še kaj več. zdrsnila je dol z barskega stolčka in obstala pred njim, ko je dlani položila na njegova ramena. hotela se je zahvaliti, reči skromen hvala, ker jo je zasipal s komplimenti, katerim je tako težko verjela. namesto besed je pritisnila ustnice na njegove, obstala in končno zašepetala: ''hvala.''