apartment D3 (ileana & kellan)

Naslov sporočila: Re: apartment D3 (ileana & kellan) Sob Mar 09, 2013 6:14 pm

kellan srcek

574 words for you - let's keep it skort kkay? awh i already adore them smitten3

vitka postava, oblečena v nič več kot nebeško modro čipkasto perilo, je odsotno zrla skozi okno in se podzavestno smehljala. jutranje sonce je osvetljevalo obraz z romunskimi potezami in čudovito polnimi ustnicami, čokoladno rjave oči pa so izžarevale moč. prizor je bil podoben sanjam, ki bi moškim nedvomno pustile sledi na pižami in hrepenenje v očeh, toda učinek je bil kmalu prekinjen. ileana se je, nadvse zadovoljna z modrim nebom in skoraj nadnaravno svetlobo, obrnila na peti in se usedla za mizo nekaj metrov proč od okna. temen mahagonijev les je bil do potankosti zloščen in na površini je kraljevala ena sama velika skodelica močne kave. dolgi prsti so se natančno prilegali odprtini v ročaju in so z lahkoto dvignili dragocen modro-beli porcelan k romunkinim ustnicam. temna tekočina, na videz tako nedolžna, ki ti lahko dan podaljša tudi za več ur. kofein je učinkoval skoraj takoj, ji zbistril misli in pregnal tanko meglico, ki je do sedaj motila njen pogled. oh, kaj bi bilo njeno življenje brez kave? to jutranje stanje, ki človeku preprečuje trezno razmišljanje je bilo uvrščeno med prvih deset najbolj zoprnih stvari v njenem vsakdanu. nič čudnega pravzaprav, glede na njeno potrebo po nenehnem nadzoru dogajanja in aktivni rabi možganov. kava je bila po njenem mnenju ena boljših pogruntavščin človeštva, poleg miniaturnih denarnic, ki si jih lahko skril praktično kamorkoli. mogoče je še kaj upanja za sprevrženi svet, katerega del je bila tudi sama - čeprav je vedela, da nima prav svetle.prihodnosti. dokler bo kava, bodo tudi ljudje. namuznila se je ob znani babičini izjavi, ki je bila za mnoge nesmiselna. toda ileana jo je razumela, ker je bila prav takšna ljubiteljica te dovoljene droge kot ona.

prazno porcelanasto skodelico s tanko plastjo usedline na dnu je odnesla na pult ter se ležerno odpravila do svetlo modrega kavča. s pogledom je mimogrede ujela svoj odsev v velikem, uokvirjenem ogledalu na steni. ponosno je gledala vanj, zavedajoč se, da je neizpolnjena želja marsikaterega pripadnika nasprotnega spola. toda to dejstvo je že davno ni več presnečalo. moški so padali na tuje lepotice in ileana ni bila pri tem nobena izjema. po eni strani ji je ugajalo, po drugi pa se ji je gnusila ta obupna plehkost. veliko (preveč) je bilo takih, ki so videli le zunanjo podobo in seksualno privlačnost, ne da bi se docela zavedali, kako jim to pravzaprav škodi. morda bi lahko našli svojo pravo srečo z normalno žensko, ki nima popolne kože in povsem ploskega trebuha... toda saj večina teh idiotov tako ali tako sploh ne išče miru temveč predvsem izzive in zadovoljitev. nenazadnje je bil to tudi njen vir zaslužka, nad katerim se definitivno ni mogla pritoževati. ob misli na visoko številko, ki jo je vedno znova videvala na svojem bančnem računu so se ji ustnice raztegnile v zadovoljen nasmeh, ki je razkril košček beline njenih zob.
tišino, ki je napolnjevala romunkino svetlo stanovanje, je pretrgalo nestrpno trkanje. le kdo bi me prišel obiskat ob tako zgodnji uri? vprašanje je bilo na mestu, kajti skoraj vsi obiskovalci so prihajali zvečer oziroma ponoči, ne pa ob devetih zjutraj. tako je radovedno odklenila vrata in jih počasi odprla. prizor je bil... božanski. na podboj se je naslanjal kellan, temnolasec z nizozemsko-danskim poreklom, prava poslastica. "poglej poglej, pa sem bila prepričana, da nisi ravno jutranji tip. si si morda zaželel zgodnjega razvajanja?" vprašujoče je dvignila obrvi in mu namenila pogled, ki je nedvoumno govoril, da je to ne bi prav nič motilo.

Naslov sporočila: Re: apartment D3 (ileana & kellan) Ned Mar 10, 2013 9:22 am

:3

imel je navado hoditi v posteljo pozno in vstajati zgodaj. z nekaj stresnimi leti se je privadil funkcioniranja na podlagi nekaj ur spanja in zadnje čase so bile že tri do štiri ure več kot dovolj, da je nabral potrebno energijo, se zjutraj spravil v telovadnico in nato naprej po sestankih, poslovnih kosilih in podobno. vsekakor pa je vsak dan minil drugače in dolgčas ni imel priložnosti, da bi se naselil v njegovo rutino. če bi bil samo poslovnež, bi bilo vse skupaj nadvse suhoparno. tako pa je bil v ozadju še nekdo, ki mu ob razkrinkanju grozi dosmrtna zoprna kazen. kar je nekako odpihnilo vso sivino nekam vstran in naredilo njegovo življenje nadvse pestro in razburljivo. predvsem pa tvegano. parkiral je porscheja na neurejenem parkirišču v bližini stanovanjskega kompleksa in si v mislih napravil opomnik, naj ji omeni kakšno selitev. v boljšo sosesko. ni dvomil, da je imela dovolj denarja, da bi si lahko privoščila čeden penthouse in še bi ji ostal poln bančni račun. zaklenil je avtomobil za seboj in v recepciji pozdravil stražarja, ki ga je takoj spustil navzgor v stavbo – se ga je že moral navaditi, ko je bil tukaj vsaj enkrat tedensko. prehodil je nekaj stopnišč, dokler ni prišel do njenega nadstropja in se ustavil pred poznanimi vrati. vztrajno je trkal, trk za trkom, in budno poslušal za koraki na drugi strani. ''dobro jutro tudi tebi,'' se je široko nasmehnil v pozdrav, ko so se pred njim naposled odprla vhodna vrata romunkinega stanovanja in ga je počastila z nadvse zanemarljivo modro čipkasto opravo. ''in očitno me tudi zdaj ne poznaš še povsem dobro. moj dan se vedno začne ob petih zjutraj,'' je nadaljeval v lahkotnem tonu in stopil mimo nje v notranjost, ne da bi čakal na jasno povabilo.

sčasoma sta postala vse preveč doma drug okrog drugega. tudi ona bi se zlahka pojavila na njegovih vratih, a običajno sta se držala dogovora, da je on prihajal k njej. ko se mu je zahotelo. v večih pogledih je bil enak vsem njenim strankam, z eno malo izjemo – za seks ni plačeval. ''sicer pa nisem tukaj zaradi 'razvajanja', čeprav zdaj ko si omenila...'' se je obrnil naokrog nazaj k njej in s pogledom pomenljivo zdrsnil prek vse bogate gole kože, katere olivnat lesk je vsekakor privabil številčne poglede. ''hm, kaj sem že govoril? ah, da. poslovno sem tukaj,'' so se njegove oči počasi in vztrajno vrnile nazaj na par mandljasto rjavih oči, ko je hitro našel prejšnjo rdečo nit svojih misli. ''včeraj si bila z allegrijem, kajne? italijanom? franco allegri, 42 let, videl že boljše čase?'' je na kratko opisal eno od njenih strank. moški, ki mu je dolgoval določeno vsoto denarja in se je prikladno v mestu prikazal ravno tiste dni, ko je bil kellan nekje v predmestju. ali drugače zadržan. ''skratka... naredila bi mi neverjetno uslugo, če bi me poklicala naslednjič, ko bo v mestu. z bednikom se morava nekaj pomeniti,'' je napravil korak naprej proti njej in eno močno dlan položil vrh njenega ramena, kjer se je nahajala drobcena modra naramnica. ki je zdaj lepo zdrsnila po nadlahti navzdol do pregiba komolca in razkrila nove zaplate gole kože.

Naslov sporočila: Re: apartment D3 (ileana & kellan) Ned Mar 10, 2013 11:10 am

kellan srcek

571 words for you

desno roko je naslonila na steno kremaste barve poleg sebe in se zazrla v prišleka. če je prav pomislila je bilo presnetlo logično, da se je zbujal že ob petih. tudi če bi bil samo poslovnež bi bilo to del njegovega vsakdana, njegova dvojna identiteta pa je vse skupaj le še zakomplicirala. "vsekakor ti ne zavidam - jaz imam ob petih zjutraj svoj lepotni spanec, saj veš... podočnjaki pač niso privlačni," se je zahihitala in zelo očitno analizirala okolico njegovih oči, ki je bila brezhibna, tako kot vedno. "ampak saj vsi vemo da si ti tisti kreten, h kateremu se steka vsa sreča tega mesta." zavila je z očmi in se odpravila za njim v notranjost stanovanja. imel je grdo navado, da se je h njej povabil kar sam - toda ni mogla zanikati, da ji je to ugajalo. konec koncev je bil pri njej že tolikokrat, da so bili takšni vdori samoumevni. tako kot tudi seks, ki jim je vedno sledil in oh da, kellan je bil enostavno fantastičen.

zopet je dvignila obrvi in nekoliko zmanjšala razdaljo med njunimi telesi, njeno svetlečo olivno poltjo in njegovo belo srajco, ki je pokrivala izklesane trebušne mišice. "mar res ne?" ga je nagajivo vprašala in z roko zdrsnila od njegovega vratu do začetka hlač. "s čim sem si potem zaslužila čast tvojega obiska?" nekoliko je zožila rjave oči in zavrtala v njegove. poslovno? nikoli ni še prišel k njej domov zaradi poslov. očitno je bilo nekaj precej pomembnega. navajena je bila, da sta vse stvari v zvezi s službo opravila v njegovi pisarni v notoriusu, ki je bila prijetno odmaknjena in varna pred radovednimi ušesi. "oh, tisti brazgotinar? izgleda kot bi preživel najmanj eno svetovno vojno," se je namrdnila in se spomnila njegovih upadlih udov... vseh. na žalost je morala v tem poslu prenašati vse vrste moških, in za zajeten kupček denarja se je splačalo potrpeti. toda... "hej, kako pa pravzaprav veš s kom sem bila včeraj? kolikor vem teh podatkov načeloma ne dobivaš," je nejeverno povrtala vanj. saj ni mogoče, da bi ji gledal pod prste, mar ne? toliko ji pa že zaupa, prekleto. verjetno je slučajno slišal od koga - v njegovem klubu se najdejo tudi presneto opravljivi tepci. splošno znano je bilo, da so zanesljivi in so njihovi podatki v devetih od desetih primerov resnični, kar jim je štela v dobro. če že čutijo potrebo po razglašanju najrazličnejših pripetljajev ljudi na višjih položajih naj si vsaj ne izmišljujejo. "a, tako. ampak saj si izvedel za včeraj, zakaj se ne bi preprosto pozanimal s kom sem in bi enkrat že naletel nanj?" v njenem tonu je bil močan prizvok sarkazma, ki je izražal njeno nejevoljo. vohljanja res ne prenese, čeprav je za kellana to vsakdanjik. morda bi mu mogla prav zaradi tega vse skupaj spregledati... dotik njegove roke jo je streznil in zajela jo je tista prijetna toplota, vedno prisotna ob njegovem dotiku. svetlo modra naramnica je zdrsnila po njeni gladki koži in kljub rahli jezi se je poželjivo zazrla vanj. bil je za glavo višji od nje, zato ga je za ovratnik grobo potegnila k sebi in mu, z ustnicami skoraj na njegovih, zašepetala: "z mano se ni pametno igrati, tako kot praviš tudi zase. dobro veš, česa ne prenesem." ustnice je raztegnila v pomenljiv nasmešek, nato pa pritisnila dolg, vitek kazalec na njegove. prekleto, kako težko se mu je bilo upirati. toda morala mu je pokazati, da ni zadovoljna.

Naslov sporočila: apartment D3 (ileana & kellan) Ned Mar 10, 2013 4:52 pm

''dvomim, da bi bili podočnjaki dovolj, da bi te napravili neprivlačno,'' se je nasmehnil, ko je zmajal z glavo ob njeni odvrnitvi. redki so bili trenutki, ko ji je izrekel odkrite komplimente in ji pihljal na dušo. menil je, da to tako ali tako počnejo vsi ostali in res ni bilo potrebe, da bi samo še napihoval njen ego. izgledala je dobro, več kot dobro. njene vzhodnjaške poteze so bile skrajno donosne in v svojem poslu je bila ena najboljših. vendar se je rad sprenevedal, da pravzaprav ne ve, kakšna je ko se gre za posel. včasih se je preprosto rad igral z mislijo, da je bila med njima samo kemija in čisto nič poslovnega. ''sreča? ne. samo denar in ženske. sreča je pač razred zase, rezervirana samo za najbolj priviligirane,'' je zamahnil z dlanjo ob nadvse boleči resnici. sreča, tista prava, je bila občutek rezerviran za redke. in bolj kot je razmišljal, bolje je bil prepričan, da je nihče od vodilnih figur filadelfije ni poznal. ne on, ne saoirse, ne freeman in ne kdo drug. vsi so samo igrali težko igro in bili preveč zaposleni s taktiziranjem, da bi se lahko ustavili in iskali nekaj tako čarobnega kot je sreča. ustavil se je nekje sredi dnevne sobe in obstal, ko je počakal še na lastnico stanovanja. ''posel,'' je ponovil in lahko bi preklel tudi samega sebe zaradi nadvse dolgočasne teme. nedvomno bi veliko raje v kot vrgel modro spalno srajčko in z enim samim pogledom zauil njeo telo v celoti. neverjetna, beseda, ki jo je opisala najbolje.

''brazgotinast? ne bi vedel. nisem šel z njim tako daleč kot ti,'' ji je namenil zaigran nedolžen nasmešek. ''morala bi bolje izbirati svoje stranke. vsekakor jih imaš dovolj, da bi to lahko počela. ne bi ti bilo treba spati s starimi petdesetletniki, ki potrebujejo viagro,'' je pripomnil. res bi si lahko postlala še bolje. in vedel je, da bi ji prav on lahko priskrbel ta luksuz – izbiro strank, kjer bi vsaka plačala ogromno vsoto za eno samo noč z romunko. ''načeloma vem vse, kar se dogaja v mestu. ampak gre se zate, vem za tvoj celoten urnik. za vsako stranko. ampak... to ni pomembno,'' je zamahnil z dlanjo, da bi nerodno temo čimprej odpihnil nekam daleč stran in ne bi zagnala celega cirkusa okrog problema diskretnost. denar je segel na vsa mesta in njen vsakdan je poznal bolje, kot si je sploh drznila pomisliti. ''ni mi všeč, da spiš z njemu podobnimi ljudmi,'' je skomignil z rameni, ko je opazoval tenek kos blaga, ki je polzel po koži. stopil je korak naprej in poljubil tisti delček kože, ki se je z njegovo gesto razgalil. ''ne igram se,'' je zamrmral ob prst, ki ga je potisnila prek njegovih ustnic, in ga rahlo poljubil. ''morda je krivo ljubosumje, kaj pa vem,'' se je rahlo nasmehnil in se lotil druge naramnice, da je skupaj z drugo padla navzdol. modrega blaga ni zmoglo nič več držati pokonci in boleče počasi je polzelo navzdol prek razgaljenega nedrja, vse do tal. ''hočem, da delaš zame,'' je končno spregovoril, ko je pred njim stala povsem gola. ''nobenih allegrijev več. jaz izbiram stranke. in lahko obljubim, da bo plača še enkrat večja. moški dvakrat mlajši,'' je pristavil nekaj dodatnih argumentov, ko je z dlanjo privzdignil njeno brado zgolj toliko, da je z ustnicami lahko igrivo zdrsel prek njenih. ''reči da.''