if you want something to believe in, start with yourself.
to je zgodba o dekletu, ki je kljub težkim razmeram verjela vase in uspela - ki ve, kaj je trud in kaj lahko dobiš v zameno zanj. njeno otroštvo je nekoliko meglen spomin, sestavljen bolj ali manj iz maminega objokanega obraza in noči, prebedenih zaradi prepolnih misli. njeno neodobravanje šibkih in krhkih ljudi verjetno izvira prav iz večmesečnega poslušanja jamranja in stokanja njene mame. na začetku je bilo seveda pričakovano in povsem normalno, tudi njej sami je včasih ušla kakšna solza, toda ko se tudi po več tednih in mesecih ni končalo, se je yasmin začela umikati iz hiše. ni prenesla pogleda na zanemarjeno žensko, za katero je povsem očitno, da se ne bo več pobrala. do neke mere jo je razumela, gotovo je grozno če ti moža ubijejo dobesedno za vogalom lastne hiše, toda takšna drama je bila odveč. yasmin je očetova smrt tudi pretresla, toda iz njej neznanih razlogov je bil večino časa odsoten; posledično ga je premalo poznala in se ni uspela toliko navezati nanj, da bi ji ta izguba drastično spremenila življenje. že takrat je bila močna in ni se bala narediti koraka naprej, kajti zavedala se je, da je to še kako potrebno če želi iz sebe narediti nekaj dobrega. če želi uspeti. kmalu se je spoprijela s problemom zaslužka, in pristala je na ulici - gibčna, suhljata deklica se je lahko neslišno prebila marsikam. bila je primorana v številne majhne kraje, čeprav je sicer zagovarjala poštenost (desperate times call for desperate measures ali kako že rečejo). nekaj časa ji je to zadostovalo, toda dobro je vedela, da se bo morala prej ali slej podati tudi v kaj večjega - seveda je bila prva stvar, ki ji je padla na pamet, prostitucija. lahko bi si izbrala najbližji zatohel klub, kjer te enkrat ošinejo s pogledom in si že sprejet. bilo bi otročje lahko, in zaslužek verjetno ne bi bil spet tako zelo slab. toda hrepenela je po tem, da bi dokazala, da je nekaj več od plehkih pocestnic ki v življenju nimajo ničesar razen bedne službe. začela je zahajati v knjižnico in se izobraževati o vsem, kar je lahko našla. srečo je imela, da je (verjetno od očeta) podedovala vedoželjnost in bistrost, zaradi katerih se je v kratkem času lahko naučila veliko. to je pomenilo, da je bila v dveh letih sprejeta v elitno agencijo, kjer so od deklet poleg dobrega telesa zahtevali tudi nekaj izobrazbe - ki je je yasmin imela več kot dovolj. in izkazala se je za odlično, njen zaslužek je bil precej velik, cilj pa je bil vse bližje. že ko je prvič stopila v knjižnico in vzela v roke knjigo o zda, ji je v oči padla slika filadelfije, ki je kasneje romala v žep njenih kavbojk. tista stran ji je vsak dan znova dajala spodbudo, da lahko s trdim delom v prihodnosti pobegne tja. kot bi jo mesto čakalo, jo je čez tri leta hvaležno sprejelo na svoje prometne ulice, čisto nasprotje revnega dela sao paula, kjer je živela prej. niti enekrat samkrat ji ni bilo žal, da se je tako potrudila in uspela zbrati dovolj denarja, da je spakirala tistih nekaj stvari in prispela tja. potrebovala je točno to, nov začetek, ki bo končal grobo življenje v preteklosti. še dodatno je nadgradila svoj karakter, ter se v želji po plačilu za vse ilegalne stvari, pridružila policiji. njena vztrajnost in samozavest veliko pripomoreta k njenemu konstantno uspešnemu lovu na kriminalce, ter jo hkrati naredita nevarno pretkano. da, veliko se že govori o privlačni temnopolti policistki, ki kot za šalo pospravlja lokalne nepridiprave.