safe

Naslov sporočila: Re: safe Pon Apr 08, 2013 1:42 am

tag, kellan and sandrine smitten

note: kay, so i guess i'm going first. :3

pojma ni imela, kaj je v njenih mislih povzročil močan naval adrenalina, ki ga je srce pumpalo po vsem telesu. zdelo se ji je, da je dobra stara georgia popolnoma zapustila to majhno in šibko telesce, in da ga je prav verjetno obsedel sam satan; kajti tako hladnokrvna in istočasno tako spretna.. ni bila še nikoli. prekleto, počutila se je kot kak zlobni veleum, ko je preko prostora pogumno zabrisala prvo kroglo. vedela je, da tipa ni v trenutku umorila, toda istočasno je vedela tudi, da je poškodbam že podlegel, če ga še ni dobila pomoč v roke. kar pa je izrecno dvomila; čudoviti kaos, ki je zavladal v nekaj minutkah, je še zdaj razgrajal po pritličju tega velikanskega poslopja; toda kellan in ona sama sta burno dogajanje že zdavnaj pustila za sabo. namesto tega ju je tukaj, pred vrati velikega sefa, pričakala skoraj oglušujoča tišina. popolno.

za nekaj trenutkov se je odmaknila, da bi ujela sapo; kellan je bil tisti, ki je imel veliko več pojma o tem, kako je pravzaprav potrebno hitro in čimmanj boleče kam vdreti; sama je bila tukaj prej za oporo. sicer pa so ji misli v glavi tako ali tako divjale tako intenzivno, da se je za trenutek morala oprijeti stene ob sebi. njena šibka roka je komaj držala težo njenega telesa, ki se je naslanjalo nanjo, ko je še vedno skušala normalno zadihati. zadnje minute so bile najbolj nerealne; počutila se je kot v kakšnem jebenem akcijskem filmu, prekleto, bila je james bond ali angelina jebena jolie ali kaj podobno.. totalno nesmiselnega. zdelo se ji je, da je lahko v zraku videla metke, ki so frčali v vse smeri, med tem ko svojih ni zares nadzorovala. pod njenim revolverjem je moralo pasti vsaj pet popolnih neznancev, ki so blokirali pot do glavne nagrade. toliko je vedela.

vzravnala se je in že se je hotela pozanimati, kako mu gre - in ali bo potrebna kakšna pomoč, že je odprla usta, zajela sapo.. potem pa je zaslišala nekaj. previdne, pa istočasno anksiozne korake, ki so se prekleto hitro bližali. še preden bi utegnila premisliti - še preden bi se utegnila posvetovati - je znova naredila nekaj, kar je lahko izgovarjala samo kot adrenalinsko norost. kellana je zagrabila za lase, ob njegovo čelo je prislonila svojo pištolo.. in s skorajda psihotičnim nasmeškom pričakala neznano rjavolasko. policistka. kdo bi vedel, koliko jih prihaja za njenimi petami. "odloži pištolo," je zasikala, med tem pa se nekje v ozadju misli spraševala, od kod takšen igralski talent. ne, tega ni bila sposobna, takšne pristne zlobe, takšne vrhunske hladnokrvnosti.. to ni bila ona. "sicer bom temule bogatunu razjebala glavo, me razumeš?" povzdignila je obrvi in se ob tem skorajda porogljivo nasmehnila. eno je bilo namreč jasno; kellan ni smel biti del tega. z razlogom se je prireditve udeležil, oblečen v fantastično obleko - takšen je moral tudi oditi. če se je morala žrtvovati za ekipo.. se je bila za njihovo tolpo vsekakor pripravljena.

Naslov sporočila: Re: safe Pet Apr 12, 2013 1:52 pm

note; sem že tu. (:

tokrat ni voji desni roki, dylanu, prepustil izbire glavnih akterjev za njihov mali roparski podvig in je bil raje sam zadolžen za prav vse. vsak od prisotnih članov tolpe je imel nadvse specifično nalogo in vse bi se moralo iziti kot po maslu, če le ne bo kdo napravil pačnega koraka. pri tako velikih podvigih je bil načrt precej podoben dominam. ko se je podrla ena, je pristala na naslednji, prevrnila le to, ki je nato prevrnila naslednjo. preden si se zavedel, so bile domine sesute na tleh in popolnega načrta ni bilo več. prislužil si je nekaj presenečenih pogledov, ko je usodo tolpe položil naravnost v roke drobne rjavolaske, ki je med sestankom v skladišču pritegnila njegovo pozornost. nihče ne bo pričakoval prvega strela. ne, če bo pištolo zaupal nekomu, ki je deloval na prvi pogled čisto preveč nedolžno za nekaj takega. alternativa bi bila najti drugo dekle podobnega videza, ki bi imelo več izkušenj, a v ospredje ni nameraal spet postavljati sare, ki je bila na hladnem od njene zadnje misije. in tako je čast pripadla georgii riverton, ki je sedaj hitro hodila za njim skozi splet hodnikov, ki so vodili naravnost do zavarovanega sefa. dvorana je bila polna policistov v civilu in verjetno se je vmes našel tudi kakšen FBI agent. vendar nihče ni stražil samega sefa, ko so bili vsi tako zaposleni s samo dvorano. sploh zdaj ko so za njunimi petami odmevali streli in je vladal čudovit kaos v celotni zgradbi. za naslednjim vogalom so se nahajala ogromna vrata sefa. skoznja se je vstopilo v prostor, kjer so prihranke hranili zgolj najbogatejši. to je vedel, ker se je tam nekje nahajalo tudi njegovo premoženje.

ustavil se je ob ogromni tipkovnici, ki je zahtevala geslo, katerega so menjavali vsakih šest ur. sestavljeno je bilo iz naključnih črk in številk. sedaj bi vse lahko šlo narobe, v primeru da jim je njihov vir znotraj banke podal napačno šifro. sprožil bi se alarm in onadva bi morala po hitrem postopku steči nazaj v dvorano ter se pomešati med ljudi. pazil je, da je obraz ohranjal usmerjen proti tlem in ga kamera ni mogla prepoznati. čisto tako iz varnostnih razlogov je nato dvignil roko s pištolo in ustrelil naravnost v vsevidno zrklo. ''veliko bolje,'' je zamrmral, ko so njegovi prsti hiteli po tipkovnici in vpisovali memorizirano geslo. nekje za njegovim hrbtem se je rjavolaska pričela tiho premikati, čemur so sledili še oddaljeni koraki. bili so bližje z vsakim vdihom in preden se je temnolasa postava prikazala izza vogala, ga je drobna georgia že potegnila predse in svojo pištolo pritisnila na njegovo glavo. skorajda bi zavil z očmi. kako daleč so prišli. igranje dvojnih vlog je bilo tako zamudno in naporno početje, a bilo je tisto, po čemer je bilo treba seči, ko je vse ostalo splavalo po vodi. kakor sedaj. dvignil je roke v zrak, medtem ko so se vrata sefa za njunim hrbtom počasi avtomatsko odpirala ob pravilno vnešeni kodi. ''sandrine barrero. lepo te je spet videti,'' je zamrmral proti dekletu v civilu, za katero je dobro vedel, da je policistka in ne samo zaradi orožja v njenih rokah. ''vem, da izgleda drobna. ampak mislim, da je na njej nekaj več. in res bi rad odšel od tukaj v enem kosu. tako da... sandrine. poslušaj in ubogaj me ter odidi. dal ji bom samo vsebino mojega predalčka, prav?'' je s pogledom od strani ošinil georgio, ki je ostala hladna kot špricer. ''pojdi po okrepitve in pridite nazaj čez deset minut... mislim, da ne bo ustrelila nobenega od naju, če bo dobila kar hoče,'' je bil njegov predlog naravnost beden in dvomil je, da ga bo italijanka poslušala. za njeno dobro bi bilo, če bi odšla. osebno bi mu bilo najljubše, če bi obe ostali nedotaknjeni.