niti spomnila se ni več katerič že je njene ustnice zapustila glasna kletvica. zaradi administracijske napake je za partnerko dobila summer, s katero se milo rečeno res nista preveč dobro razumeli - ali sploh ne. zaradi notranjih nesoglasij bi lahko povzročile prekleto veliko škode in mesec dni zbiranja podatkov bi šlo rakom žvižgat, njiju bi pa zagtovo degradirali na najnižji možni položaj. dana naloga bi lahko bila odskočna deska, če bi jo dobro opravila in kenzi je pošteno skrbelo, da se ne bi vse skupaj spremenilo v popolno polomijo. navajena je bila delati sama, sedaj pa se je zato bilo še težje uskladiti z nekom drugim in to z nekom, ki ga ni prenašala in kateri ni prenašal njo. "prekleto sranje!" se je razhudila nad lepilnim trakom, ki na njeni koži ni hotel držati majhnega mikrofona in pripadajočega tankega črnega kabla na njenih prsih in se je vsakič znova odlepil. našpičeno je odtrgala še en trak, končno uspela pritrditi kabel in mikrofon, malo snemalno napravo pa zataknila za pas jeans hlač, preden je dovolj široko majico za prikritev mikrofona, potegnila nazaj na svoje mesto. doma je imela sicer precej bolj napredne napravice za snemanje pogovorov in majhne vohunske kamere, katere je sama uporabljala za lastne podvige o katerih njeni nadrejeni na postaji niso nič vedeli. prav zato jih ni smela ali mogla uporabiti in se zadovoljiti s to zastarelo tehnologijo, kar pa njenega razpoloženja res ni izboljšalo. "summer dobro veš, da sem bolj izkušena v delu pod krinko in bi bilo bolje, če jaz prevzamem vlogo preprodajalca..." je spet poskusila jo premakniti vsaj za ped, ko sta naposled zapustili avtomobil in se precej po polnoči napotili do opuščenega otroškega igrišča, kjer so se zbirali preprodajalci. nocoj sta jih morali zašiti in zbrati čim več informacij o veliki pošiljki heroina, ki naj bi prispela naslednjega večera. in več kot odlično bi bilo, če bi jima uspelo pridobiti ustrezne informacije, hkrati pa še zašiti preprodajalce. vendar obet zaenkrat ni bil najboljši, kajti s summer še vedno nista našli skupnega jezika in vse njene besede so bile kot bob ob steno. vraga, res je bila trmasta. "sicer si res mlajša, ampak predvidevala bi, da nisi tako zelo trmasto otročja," ji ni bilo težko uporabiti še ene žaljivke med godrnjanjem nad svetlolasko, z zavedanjem globoko v sebi, da sama ni nič boljša ali manj otročja. svoj glas je že zdavnaj znižala do jeznega šepeta, ni bilo potrebno da ves svet ve za njuno nalogo in ju razkrinkajo še preden sploh zdrsneta v svoji vlogi in se zlijeta z okoljem.
otroško igrišče v tem nočnem času ni bilo povsem zapuščeno, ni bilo otrok in njihovega smeha ob guganju zelo visoko, opaziti pa je bilo temne postave. naslanjali so se na igrala in čakali svoje redne stranke. čisto v bližini je bilo precej razraščeno grmovje za katerega ni nihče skrbel in na srečo se v njem ni nihče skrival ali obležal zaradi prevelike doze. počepnila je k tlem in ven iz listja potegnila manjšo črno torbo, kamor jo je skrila že popoldne in v kateri je imela fotografski aparat. "prav, ne mislim se več pričkati. bodi ti preprodajalka vixen," se je vdala v usodo in pomahala z belo zastavico. "bom jaz razvajena smrklja. najboljše, če se spraviš tja in kasneje se ti pridružim. recimo čez kakšno uro ali nekaj takega?" je dodala, saj nista mogli skupaj vstopiti na igrišče, njun prihod bi vzbudil preveč pozornosti in nihče ne bi verjel, da ne delujeta skupaj. "imaš vse potebno?"

note: and here we go; for summer :3

s summer se dalje ni pregovarjala, niti se ni odzivala na njene besede, le kje je bil smisel? včasih si moral požreti svoj ponos in kenzi ga je bila pripravljena požreti za voljo uspešnosti naloge. interesa sedeti pri šefinji policije in poslušati pridigo, zares ni imela niti najmanjšega. preverila pa je tisti gumb, ki ga je svetlolaska omenjala, če je tam kjer mora biti in ji med hojo od avta do grmovja slučajno ni kam odpadel - potem nevidni klici na pomoč ne bi bili mogoči in morala bi se odkriti, kar pa tudi ne bi bilo dobro ne zanjo, ne za njeno partnerico. če se bo le dalo, bosta morali ohraniti svojo krinko. ujeti je bilo potrebno večjo ribo in ne teh nekaj preprodajalcev, ki so se zbirali tukaj. potrebno je bilo v roke dobiti glavnega in jih zašiti med prejemom tiste 'velike' pošiljke o kateri se je že nekaj dni govorilo.
"krasno, se vidiva." ji je še pokimala in opazovala skozi gosto listje njen odhod. od čepenja v grmovju je počasi dobila čisto mravljinčaste noge, medtem ko je uspela posneti dovolj obremenilnih fotografij preostalih članov na igrišču. v tisti dobri uri se je zvrstilo kar nekaj strank, ki so prišle po tisto ali ono, zato ji predaj raznih zavojčkov ni bilo težko ovekovečiti. fotografije so bile kljub slabi osvetljenosti precej dobre in njihovi tehniki jih bodo gotovo lahko uspeli še malo bolj izostriti. spominsko kartico je skrbno pospravila na varno v notranji žep jakne, kajti nič ne bi pomagalo, če bi kdo našel fotografsko opremo in jo ukradel skupaj s fotografijami. s čim manj hrupa je torbo porinila čim globlje v grmovje ter se na hitro podrgnila po otrplih nogah, navsezadnje ni mogla ravno šepati, kajne? zavihala je rokave na jakni in na ogled postavila svojo zlato uro, kateri se je že na daleč videlo, da naj bi bila vredna pravo premoženje, čez ramo pa obesila torbico priznanega oblikovalca. oboje skupaj pa ni bilo vredno več kot nekaj fičnikov, bila sta le precej odlična ponaredka in sta dopolnjevala njeno vlogo razvajene smrklje. preverila je, če ima vse na svojem mestu in se še zadnji hip spomnila, da je vključila mikrofon, nato pa naposled zapustila košato grmovje.
na sceni se je pojavila precej nonšalantno in vsem dajala jasno in glasno vedeti, da ima dovolj denarja za karkoli. brez težave se je prelevila v seksi razvajenko z veliko denarja, ki ima v življenju zagotovo vsega preveč in dobi prav vse kar zmisli, njen očka pa ji to kupi. za razgledovanje po zatemnjenih igralih si je vzela nekaj minut, nato pa z lahkotnim korakom pristopila do svoje kolegice. "si ti vixen? sonny pravi, da imaš dobro robo," je rekla skoraj odbijajoče, dovolj tiho in dovolj glasno, da jo je lahko vsak slišal, s tem pa začela njuno nalogo. vsak je lahko takoj ugotovil, da je še 'devica' kar se je tičalo nakupa nekaj travce za svojo zabavo. bila je preglasna in preveč očitna - to pa je bil tudi njen namen. morala si je pridobiti pozornost čim večih. navsezadnje je morala drogo dobiti od čim več ljudi. "kako za vraga misliš, da je ravno posebej zame nimaš?" je kenzi povzdignila svoj glas, z rokami postavljenimi v bok in brez težav zaigrala razdraženko, navajena dobiti vse. pravzaprav so nesoglasja med njo in summer pomagala še k večji avtentičnosti njunih nocojšnjih vlog. "preveč mlečna? preveč mlečna!?" je zgroženo v tihem kriku zajela sapo, pripravljena da se svetlolaski požene naravnost v obraz in ji spraska tisti samovšečni nasmešek dol iz obraza. na kratko je dovolj neopazno pomežiknila svetlolaski, da njune medsebojne povezave ni nihče opazil in odmaknila se je ritensko stran od nje. "tudi prav, tudi prav," je hkrati užaljeno ponavljala, z visoko dvignjeno bradico in medtem iz torbice potegnila ven v rolo zvit pok denarja. "torej... kdo mi bo sedaj dal, tisto kar bi rada?" je pomahala z denarjem v roki nad glavo in se z očmi ustavila na vsakem izmed njih. "mogoče bi tale razdražena mačkica najprej potrebovala malo valjanja v grmovju," so jo tuje moške roke od zadaj objele okrog pasu in na ušesu je začutila vročo sapo. zavihala je nos, se z desnico sklenjeno v pest obrnila okoli osi in ga mahnila naravnost v obraz, da se je zložil na tla kot pokošen. "prasica, zlomila si mi nos!" je tisti, ki mu je bilo Little Mickey zatulil nekje iz tal in si brisal kri, ki mu je lila z nosa. "oprosti srček, ampak za valjanje v grmovju si poišči kakšno drugo. tako, ki ne bo izven tvoje lige," je prezirljivo prhnila, ga elegantno prestopila in spet odprla usta, da bi začela s svojo mantro in tečnarjenjem, a nekdo jo je iz strani zagrabil za ramo in preden bi lahko mahnila še njega, jo je v pričakovanju po udarcu še pravi čas ujel za roko. "umiri se že enkrat in nehaj zganjati hrup ter se obnašati kot majhen cepatajoč otrok," je zaslišala globok moški glas in se spogledala z očmi visokega črnca. prej ga ni bilo še tukaj. "prenehala bom, ko dobim po tisto po kar sem prišla - malo vzpodbude za moje goste na rojstnodnevni zabavi," je reseda omilila ton, a še vedno je iritiral in z njim spravljal vse navzoče ob živce. "nisem vedela, da se upirate dobremu zaslužku," je za nameček dodala in v črnca neustrašno upirala svoj pogled. "dajte ji že enkrat kar bi rada, dovolj imam tega da odganja vse stranke!" je zabentil, istočasno pa se še sklonil k njenemu ušesu in ji zabrusil vanj: "ti pa si mi čim prej poberi izpred oči, preden me mine potrpljenje!" samozadovoljno, da bo končno dobila kar je hotela, se mu je le bleščeče nasmehnila. "prav," se je strinjala in se nato zarotniško spogledala s summer. upala je, da ji med njenim delanjem scene uspelo nabrati še kaj dodatnih informacij, saj je videla da se je ves čas z enim ali drugim tiho pomenkovala.

vsekakor je bila zadovoljna, da jima je šla zadana naloga bolj ali manj kot po maslu ter se z večjimi težavami nista imeli za ukvarjati. obema je njuna vloga bila pisana na kožo in priznati je morala, četudi nerada, da se je svetlolaska kot preprodajalka dobro znašla in se je prenehala ukvarjati z mislijo, da bi jo ona bržkone še vedno občutno bolje opravila. eventualno bi jo morda res, nujno pa ni tudi ni bilo. za neuspeh ali uspeh je bila vsaj polovica možnosti in v razne filozofske sfere se ni nameravala spuščati. ni bilo ne času, še manj pa kraju in situaciji primerno. s summer nista bili še ven iz vode in dovolj prisebna je bila, da zmage ni slavila že pred koncem, marsikaj bi še znalo iti narobe in njiju obe spraviti v težave.
pridno je dalje igrala svojo vlogo. nekajkrat je neopazno poblisnila z očmi k summer, ki se je umaknila proč od nje in male družbice, ki se je nabrala okoli nje. videla je moškega, ki se je pojavil za hrbtom kolegice, in skroaj avtomatsko se je njeno telo napelo v pričakovanju, da skoči in steče kot puščica, če bo potrebno in se bo svetlolaska znašla v škripcih. od daleč je lahko videla, da je brez težav opravila z njim in že sta si skoraj prijateljsko podajala cigareto, medtem ko je sama zganjala še malo sranja in parala živce drugim. "ne zafrkavaj me, dragec. za pet teh bi rad imel 700?" se je posmehnila, z rokami prekrižanih na prsih in strmela v enega, ki naj bi se imenoval lex. "to so posebne tabletke, imenujejo se vertigo in so nekaj najbolj popularnega na sceni," ji je z deklamiral celo hvalnico, da ga je še malo bolj sumničavo pogledala. "morda sem za vse vas mlečna, nisem pa neumna. dam ti 700 in še tri mi daš zraven," je bila trd pogajalec in ja, stiskaška. takšni kot so bogataši bili, imeli bajne denarce za svoje kaprice, vseeno pa povsod radi malo stiskali. ena uboga tabletka se je njej osebno vseeno zdela čisto pretirano draga in osebno ne bi plačala niti polovice zanje. "zmenjeno!" je trenutek ali dva premleval temnolasec njeno ponudbo, z dobrim vedenjem, da boljše ponudbe od nje ne bo dobil. potisnila mu je v dlan sedem sto dolarskih bankovcev in v zameno dobila čisto majhno plastično vrečko z osmimi belimi tabletkami, katero je s čim manj prijemanja spustila v svojo torbico. na enak način je tako prišla še do paketkov s travo in kokainom. pri zadnjem je najmanj gledala na denar in brez pretiranega upiranja visokemu črncu, ki je prej s svojim posredovanjem naredil mir, na roke odštela zahtevano vsoto denarja. "z J.D.-jem se res nimaš kaj za špetirati," se je nekje od strani oglasila ženska za katero je vedela, da je liza. oh, seveda je vedela kdo je in o njem so krožile marsikatere zgodbice, po večini kar resnične. "ohoo, ti si torej znani J.D.," je zažvižgala skoraj občudujoče in si hkrati dala opraviti s pospravljanjem "nakupljenih" stvari v svojo mego drago torbico, preostanek denarja pa pobasala v žepe njene jakne. hkrati pa je ves čas pazila s kotičkom očesa na summer in da se ji nihče ni preblizu postavil k njemu hrbtu. lahko bi opazil njeno pištolo in bila bi odkrita. ampak sedaj, ko se je med njimi gibala sama vodja mamilaškega kartela z vezami, ki so segale daleč in precej globoko, si nihče ni upal biti pretirano pogumen. "kako pa ti lahko veš zame, taka očkova punčkica?" se je ponorčeval, da mu je namenila samo malo užaljen pogled, ob čemer se ji je še zakrohotal. "tudi očkove punčkice znamo vprašati prave ljudi in marsikaj zraven še zvemo," je s sladkim nasmeškom izzivalno dodala. najbrž bi izzivanje še dalje nadaljevala, če se ne bi tisti, ki ga je kresnila po nosu, začel sedaj na veliko oglašati. "tale sploh ni nobena mala mlečna punčara! en navadn kifeljc je in spomnim se je, da me je že enkrat sterala v tisto njihovo luknjo na treznjenje!" je vzkliknil in v očeh se mu je svetilo maščevanje. prekleto sranje! niti slučajno se ona ni spomnila, če ga je res zaprla za eno noč, da se je streznil. bilo jih je že veliko in vsak obraz ji ni ostal v spominu. seveda, pa je ob besedi 'kifeljc' med vsemi nastal cel kraval, ki bi se lahko spremenil v pošteno štalo. "jaz pa kifeljc? očitno ti je preveč uživanje koke skurilo možgane." je obrambno prekrižala roke na prsih in neustrašno zrla v vsakega posebehj, medtem pa se vseeno dotaknila tistega gumba na jakni za klic na pomoč. zadeva bi se lahko spustila še dlje in bi jo res odkrili - takrat ji ne bi bilo pomoči. "ti se samo podlo maščuješ, ker ti nisem dala," je prst sovražno uperila vanj, iskreno jezna da jo je spravil v ta presneti neumen položaj. seveda so začele deževati razne pripombe in opazke, toda na srečo je pri njih ostajalo ter ji nihče ni skočil za vrat, z namenom prerezati ga ali ji v prsi poslal kroglo. verjetno bi bila ta hitra smrt še najboljša v družbi z J.D., ki jo je sedaj sumničavo opazoval, a se ni premaknil z mesta, niti ni nikomur dajal nobenih znakov za ukrepanje.
summer se je na srečo kmalu pojavila in ob njenem 'strokovnem' mnenju so se očitno vsi strinjali. "vixen ima prav. sploh pa je little mickey samo besen, ker ga je na desni kroše," se je strinjal s svetlolasko tisti od kogar je nabavila tabletke vertigo. seveda pa nič ni bilo odvisno od njegovega mnenja, vse je bilo odvisno od črnca, ki se ji je sedaj le zazdel nekoliko grozeč, četudi strahu navzven ni kazala. pravzaprav je bila videti zdolgočasena, kakor da niti ne ve kakšna obsodba jo lahko čaka. a na srečo v njej ni videl grožnje policistke pod krinko in skupaj z drugimi se je prav po hitrem postopku pobrala iz otroškega igrišča.
enkrat vmes je zaostala, kot da se skupaj z njimi ni hotela več družiti, kajti navsezadnje je imela vse kar je hotela. vseeno pa je divje bitje srca še vedno čutila v grlu, kar je precej odlično prikrivala pred vsemi. samo en napačen pogled bi ji ušel in konec bi bilo z njo. za nekaj pa se je tisto njeno delo pod krinko za katerega nihče ni vedel, le obrestovalo. ni bila po neumnem ena boljših na svojem področju, znala je svoje občutke spraviti globoko vase in navzven kazati hladno masko.
zdavnaj je bila že pri avtu, na zadnje sedeže odvrgla torbico polno robe in si izklopila mikrofon, kjer je bilo posneto vse potrebno. tudi informacija, ki jo je slučajno ujela, kako bo jutri zvečer prišla pošiljka kokaina v eno izmed zapuščenih stavb, kjer je nekoč obratovala tovarna. v avtu je že nekaj časa sedela, ali pa si je čas le pretirano vlekel. nekako se ji zdelo, da summer že dolgo ni in ravno se je obrnila proti sopotnikovi strani, ko jo je zagledala pri odpiranju vrat in se je svetlolasa postava spustila na sedež. "hej! malo me je že skrbelo kje se obiraš in da te niso še kaj ustavili" je priznala na glas in ji namenila malo zaskrbljen pogled, nato pa se počasi le olajšano nasmehnila, da sta ju obe odnesli s celo kožo. "uf, uspelo nama je!" je njen nasmešek postal bolj zmagoslaven in z rokami se je oprijela volana pred sabo. "mislim, da nama je kar dobro uspela cela akcija," je nato z malo premlevanja dodala, ko je še enkrat šla čez vse dogodke. "in hvala, da si prišla. malo se mi je že dozdevalo, da me bodo živo linčali," se je namrščila, ko se je spomnila njihovih pogledov, ki so ji jih namenili vsi po vrsti. res je imela precej sreče - da ji je sumemr krila hrbet in da se je on odločil za njo in ne proti njej. predvsem pa je ugotovila, da delo s osovraženo svetlolasko le ni bilo povsem napačno.