število prispevkov : 19 cash : 30 street reputation : 7 tvoja starost : 27 starost lika : 23 group : police kraj rojstva : boston, us
Naslov sporočila: playground Pet Feb 22, 2013 7:04 pm
CALVIN&IVALYN
bil je še en petkov večer, ki ga je preživela povsem sama. od kar se je nehala drogirati, ni ob petkih nikamor več zahajala. pravzaprav, nikoli ni nikamor zahajala. le v službo in naravnost domov. pa včasih še mogoče na kakšno telovadbo ali tek ali kaj takšnega. tako je bilo tudi danes. po izčrpnem "šihtu" in pospravljanju doma po hiši, se je le oblekla in odšla ven. mesto se je pozibavalo v ritmih glasbe, ki je prihajala iz vseh lokalov in mladina je odhajala iz svojih stanovanj v klube, ter se dobivala prijatelji. malo starejši pa so odhajali na večerje s svojimi dragimi, ali pa s kaučki ter mislijo o napredovanju. pomislila je koliko dela bodo danes spet imeli na policiji. ob petkih zvečer se na ulico spustijo mafije in včasih mesto razjedajo in preplašijo tako, da si ne opomore do naslednjega četrtka. potem pa spet vse od začetka. pomislila je, kaj bi dala zato, da bi lahko spravila mafijo, droge, prevelike količine alkohola, cigarete in ostale stvari, ki uničujejo življenja mladih, pa tudi tistih malo starejših iz cest in lokalov. nevede so ji misli spet odplavale nazaj v čase, ko je bila ona mlada, ter tako je začela upati da se sedaj ne skriva nekje kakšno dekle, v hiši, skoraj priklenjena ob posteljo, ter se bori, da ne gre ven ter poišče preprodajalcev, ter se spet prepusti tistemu občutku, ki bi lahko ubil vso to bolečino, ki jo sedaj čuti. želela si je, da bi poznala ta dekleta, ter jim vsaj malo pomagala. ali pa vsaj da bi uničila te preprodajalce. ne samo da bi jih spravila v zapor - to je drek. ti ljudje imajo veze tudi v zaporu. "ubiti bi jih trebalo," je pomislila in se takoj potem zdrznila. jih je res tako zelo sovražila? definitivno. toda kaj to pove o njej? je konec koncev kaj boljša od njih, če jih vse pobije? zmajala je z glavo, da bi se znebila misli. želela si je nekam na samo, nekam kjer ne bi slišala glasbe, mladine, ničesar v glavnem. tako so jo noge ponesle na otroško igrišče. otroci so bili že doma, najverjetneje v svojih posteljicah, ali pa so gledali še zadnje risanke. usedla se je na klopco, zaprla oči in uživala v vetru ki ji je kuštral lase. nenadoma je za seboj zaslišala nekaj. obrnila se je in srce ji je zastalo. potrebovala je trenutek da je dojela kaj se dogaja. nagonsko je segla z roko proti pasu, kjer je nosila pištolo, toda ni zatipala ničesar. seveda, pištolo je pustila doma. kdo še pa nosi pištolo na večeren sprehod? vanjo je strmel par oči. par oči, v katerega je gledala s tistim čudnim občutkom v trebuhu že od srednje šole. par oči, ki ji je življenje spremenil v pekel. in par oči, ki ga je konec koncev - ne glede na to kako močno se je trudila - ljubila. kako jo je našel? iz bostona je šla zaradi njega. zapustila je priložnost, da bi bila morda prvič v življenju uspešna, le za to, da se ji ni bilo vsak dan potrebno soočati s njim. z krivdo. pred očmi se ji je priklical prizor, ko je namerila pištolo vanj, toda v naslednjem trenutku je na tleh ležal njegov brat. spomnila se je njegovega pogleda polnega solz, ko je končno premaknil pogled iz trupla v njene oči. v prsih jo je dušilo in hotela je vstran. toda bila je tako zamrznjena, tako... presenečena. spraševala se je, če je to trenutek, kjer bi si morala priznati, da jo bo spremljal kamorkoli bo šla - tukaj bo, kot opomin na vse njene padce in slabe stvari v življenju. strmela je v njegove oči, ter kljub jezi in strahu, ki ga je čutila, je spet bil tukaj ta znani občutek v trebuhu. obliznila si je ustnice, ki so zaradi zajemanja sape postale suhe in končno dahnila: "calvin".
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
Naslov sporočila: Re: playground Sre Feb 27, 2013 11:17 am
THE MISSION
niti spomnila se ni več katerič že je njene ustnice zapustila glasna kletvica. zaradi administracijske napake je za partnerko dobila summer, s katero se milo rečeno res nista preveč dobro razumeli - ali sploh ne. zaradi notranjih nesoglasij bi lahko povzročile prekleto veliko škode in mesec dni zbiranja podatkov bi šlo rakom žvižgat, njiju bi pa zagtovo degradirali na najnižji možni položaj. dana naloga bi lahko bila odskočna deska, če bi jo dobro opravila in kenzi je pošteno skrbelo, da se ne bi vse skupaj spremenilo v popolno polomijo. navajena je bila delati sama, sedaj pa se je zato bilo še težje uskladiti z nekom drugim in to z nekom, ki ga ni prenašala in kateri ni prenašal njo. "prekleto sranje!" se je razhudila nad lepilnim trakom, ki na njeni koži ni hotel držati majhnega mikrofona in pripadajočega tankega črnega kabla na njenih prsih in se je vsakič znova odlepil. našpičeno je odtrgala še en trak, končno uspela pritrditi kabel in mikrofon, malo snemalno napravo pa zataknila za pas jeans hlač, preden je dovolj široko majico za prikritev mikrofona, potegnila nazaj na svoje mesto. doma je imela sicer precej bolj napredne napravice za snemanje pogovorov in majhne vohunske kamere, katere je sama uporabljala za lastne podvige o katerih njeni nadrejeni na postaji niso nič vedeli. prav zato jih ni smela ali mogla uporabiti in se zadovoljiti s to zastarelo tehnologijo, kar pa njenega razpoloženja res ni izboljšalo. "summer dobro veš, da sem bolj izkušena v delu pod krinko in bi bilo bolje, če jaz prevzamem vlogo preprodajalca..." je spet poskusila jo premakniti vsaj za ped, ko sta naposled zapustili avtomobil in se precej po polnoči napotili do opuščenega otroškega igrišča, kjer so se zbirali preprodajalci. nocoj sta jih morali zašiti in zbrati čim več informacij o veliki pošiljki heroina, ki naj bi prispela naslednjega večera. in več kot odlično bi bilo, če bi jima uspelo pridobiti ustrezne informacije, hkrati pa še zašiti preprodajalce. vendar obet zaenkrat ni bil najboljši, kajti s summer še vedno nista našli skupnega jezika in vse njene besede so bile kot bob ob steno. vraga, res je bila trmasta. "sicer si res mlajša, ampak predvidevala bi, da nisi tako zelo trmasto otročja," ji ni bilo težko uporabiti še ene žaljivke med godrnjanjem nad svetlolasko, z zavedanjem globoko v sebi, da sama ni nič boljša ali manj otročja. svoj glas je že zdavnaj znižala do jeznega šepeta, ni bilo potrebno da ves svet ve za njuno nalogo in ju razkrinkajo še preden sploh zdrsneta v svoji vlogi in se zlijeta z okoljem. otroško igrišče v tem nočnem času ni bilo povsem zapuščeno, ni bilo otrok in njihovega smeha ob guganju zelo visoko, opaziti pa je bilo temne postave. naslanjali so se na igrala in čakali svoje redne stranke. čisto v bližini je bilo precej razraščeno grmovje za katerega ni nihče skrbel in na srečo se v njem ni nihče skrival ali obležal zaradi prevelike doze. počepnila je k tlem in ven iz listja potegnila manjšo črno torbo, kamor jo je skrila že popoldne in v kateri je imela fotografski aparat. "prav, ne mislim se več pričkati. bodi ti preprodajalka vixen," se je vdala v usodo in pomahala z belo zastavico. "bom jaz razvajena smrklja. najboljše, če se spraviš tja in kasneje se ti pridružim. recimo čez kakšno uro ali nekaj takega?" je dodala, saj nista mogli skupaj vstopiti na igrišče, njun prihod bi vzbudil preveč pozornosti in nihče ne bi verjel, da ne delujeta skupaj. "imaš vse potebno?"
note: and here we go; for summer :3
summer forbes
število prispevkov : 12 cash : 17 street reputation : 5 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: playground Sre Feb 27, 2013 7:53 pm
Po žilah ji je tekel adrenalin, vznemirjenje in strah. Končno so ji nadrejeni zaupali in ji dali primer in nalogo. In bila je določna, da ga bo rešila in se končno malo premaknila proti vrhu. Ne bo bila več začetnica, ki vsakemu tretjemu policistu nosi kavo in mu hodi v trgovino po krofe. In vse bi potekalo po najboljših planih. Z cimro Ivalyn, ki naj bi bila tudi njena partnerka sta imeli te velike načrte, kako izpeljati akcijo. Vse sta imeli naštudirano, le da sta nekaj dni pred samo akcijo izvedeli, da je bila neka administracijska napaka. Tako je Summer pristala z najbolj nadležno in otročjo osebo, ki jo je poznala. Kenzi. In to za stalno. Kljub prizadevanju za novega partnerja ji niso ugodili in tako je morala stisniti zobe in pristati na to, da zaupa Kenzi, da ji bo krila hrbet ob kaki nevarnosti. In na tej točki še ni bila. Še zdaleč ne. Ko je tako opazovala Kenzi, kako se trudi z mikrofonom in zraven je vsaka tretja beseda sranje je zavila z očmi in se posvetila načrtom. »Ne, bo kar tako ostalo. Te načrti so bili že dolgo tega sestavljeni in ne bojo se zdaj spremenili, ker tebe ego boli.« ji je nazaj odvrnila. Odkar se ji je pridružila pri nalogi jo je vsaj 5x dnevno skušala prepričati, da bi zamenjale vloge, a Summer se ni tako hitro vdala. Pravzaprav je vedela, kam pes taco moli, še pred je ponovno vprašala. Bila je polnoč in človek bi pričakoval, da je v takšnem času mir, ampak dejansko se takrat zabava šele začne. Na ulicah se trni prostitutk, preprodajalcev, drugih članov mafije in seveda tisti najbogatejši, ki čakajo v svojih luksuznih avtih na pošiljko. Z Kenzi sta se počasi napotili proti igrišču, a sta se na pol poti ustavili in se prepričali, da sta sami. Bilo bi precej neumno, da bi se pustili ujeti že v prvem poskusu. »Končno si prišla k pameti. Bodi točna. Jaz se bom medtem pomešala v družbo in skušala izvedeti čimveč. Ne pozabi na signal. Če si v težavah, se dotakni gumba na jakni in takoj bom pri tebi.« ji je rekla. Prvič po mnogih letih in trenutkih prepiranja je Summer videla v Kenzijevih očeh moč in odločnost in naenkrat je ni bilo več strah. Kljub vsem nesoglasjem med njima ji je popolnoma zaupala. Vedela je, da ji bo takoj priskočila na pomoč, če jo bo potrebovala. Morda sta osebi, ki se ne preneseta, a še vedno sta policistki, ki sta dali zaprisego in to je očitno štelo dovolj, da je lahko Summer malce zadihala in se sprostila. »Mikrofon imam nasajen, drogo imam v žepu, prav tako denar. Pištola je varno na pasu in nož v škornju. Vse je na redu, Gremo v akcijo. Rekla bi, vso srečo, a je ne potrebujeva. Zmogli bova.« ji je pokimala in odšla. Summer morda ni bila sanjsko dekle, a v ozkih kavbojkah, črni oprijeti majčki, usnjeni jakni in črnih škornjih je bila seksi in nevarna. In to je bilo čisto dovolj. Na začetku je niso opazili, ampak z vsakim korakom, ki ga je naredila in se približevala igrišču je čutila poglede na sebi. Počutila se je umazano, a je pogoltnila vse skrbi in se osredotočila. Sicer je to nekam skrenilo v trenutku, ko je začutila roko na svoji riti. Tako je globoko zavzdihnila, se obrnila, prijela roko in jo zavrtela okoli, da je nekaj glasno počilo. »Sorči dragec, ampak na napačno si se obrnil. Če hočeš katero, jo imaš preko ceste. Jaz sem tukaj samo za posel, ne pa užitek.« spustila je roko in ga opazovala, kako jo je zibal v svojem naročju, kakor kakšnega dojenčka. S tem je dala piko na i, saj se ni predstavila kot prostitutka ali nekakšna punčka, ki je zašla. Bila je nevarna in všeč ji je bil ta občutek. Da je imela prepričljivo zgodbo je imela v žepu droge, saj so ji na srečo na policijski postaji odobrili vzeti nekaj mamil iz zaseženega kupa. Tako ni nihče dvomil vanjo in sčasoma so vsi prihajali k njej izvedeti, kje se je naučila tega trika in katere stranke ima. Dala jim je dovolj informacij, da so bili zadovoljni in s tem prepričani, da ni vohun ali kakšna "podgana", ki potem vse izblebeta. In tako je z vsako minuto pogovora tudi sama dobile informacije, ki so bile več kot dovolj za aretacijo ali dve. Izvedela je, da Little Tommy goji travo v kleti hiše, da Mickey vsak ponedeljek gre na železniško postajo, kjer se dobi z Kitajcem Khao Tinom za izmenjavo dobave in kako Liza vsako stranko opehari, saj jih omami in med tem naredi tranzicijo iz bančnega računa stranke na svojega. A njo je zanimal samo en. Vedela je veliko o njem, a za nič ni imela dokazov. In po njih je prišla danes. Sicer pa, saj tako pravi pregovor- »Ne pošiljaj moškega, da opravi žensko delo.«
@tagged: kenzi @note: this is going to be fun! ^^
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
Naslov sporočila: Re: playground Ned Mar 03, 2013 8:43 am
THE MISSION
s summer se dalje ni pregovarjala, niti se ni odzivala na njene besede, le kje je bil smisel? včasih si moral požreti svoj ponos in kenzi ga je bila pripravljena požreti za voljo uspešnosti naloge. interesa sedeti pri šefinji policije in poslušati pridigo, zares ni imela niti najmanjšega. preverila pa je tisti gumb, ki ga je svetlolaska omenjala, če je tam kjer mora biti in ji med hojo od avta do grmovja slučajno ni kam odpadel - potem nevidni klici na pomoč ne bi bili mogoči in morala bi se odkriti, kar pa tudi ne bi bilo dobro ne zanjo, ne za njeno partnerico. če se bo le dalo, bosta morali ohraniti svojo krinko. ujeti je bilo potrebno večjo ribo in ne teh nekaj preprodajalcev, ki so se zbirali tukaj. potrebno je bilo v roke dobiti glavnega in jih zašiti med prejemom tiste 'velike' pošiljke o kateri se je že nekaj dni govorilo. "krasno, se vidiva." ji je še pokimala in opazovala skozi gosto listje njen odhod. od čepenja v grmovju je počasi dobila čisto mravljinčaste noge, medtem ko je uspela posneti dovolj obremenilnih fotografij preostalih članov na igrišču. v tisti dobri uri se je zvrstilo kar nekaj strank, ki so prišle po tisto ali ono, zato ji predaj raznih zavojčkov ni bilo težko ovekovečiti. fotografije so bile kljub slabi osvetljenosti precej dobre in njihovi tehniki jih bodo gotovo lahko uspeli še malo bolj izostriti. spominsko kartico je skrbno pospravila na varno v notranji žep jakne, kajti nič ne bi pomagalo, če bi kdo našel fotografsko opremo in jo ukradel skupaj s fotografijami. s čim manj hrupa je torbo porinila čim globlje v grmovje ter se na hitro podrgnila po otrplih nogah, navsezadnje ni mogla ravno šepati, kajne? zavihala je rokave na jakni in na ogled postavila svojo zlato uro, kateri se je že na daleč videlo, da naj bi bila vredna pravo premoženje, čez ramo pa obesila torbico priznanega oblikovalca. oboje skupaj pa ni bilo vredno več kot nekaj fičnikov, bila sta le precej odlična ponaredka in sta dopolnjevala njeno vlogo razvajene smrklje. preverila je, če ima vse na svojem mestu in se še zadnji hip spomnila, da je vključila mikrofon, nato pa naposled zapustila košato grmovje. na sceni se je pojavila precej nonšalantno in vsem dajala jasno in glasno vedeti, da ima dovolj denarja za karkoli. brez težave se je prelevila v seksi razvajenko z veliko denarja, ki ima v življenju zagotovo vsega preveč in dobi prav vse kar zmisli, njen očka pa ji to kupi. za razgledovanje po zatemnjenih igralih si je vzela nekaj minut, nato pa z lahkotnim korakom pristopila do svoje kolegice. "si ti vixen? sonny pravi, da imaš dobro robo," je rekla skoraj odbijajoče, dovolj tiho in dovolj glasno, da jo je lahko vsak slišal, s tem pa začela njuno nalogo. vsak je lahko takoj ugotovil, da je še 'devica' kar se je tičalo nakupa nekaj travce za svojo zabavo. bila je preglasna in preveč očitna - to pa je bil tudi njen namen. morala si je pridobiti pozornost čim večih. navsezadnje je morala drogo dobiti od čim več ljudi. "kako za vraga misliš, da je ravno posebej zame nimaš?" je kenzi povzdignila svoj glas, z rokami postavljenimi v bok in brez težav zaigrala razdraženko, navajena dobiti vse. pravzaprav so nesoglasja med njo in summer pomagala še k večji avtentičnosti njunih nocojšnjih vlog. "preveč mlečna? preveč mlečna!?" je zgroženo v tihem kriku zajela sapo, pripravljena da se svetlolaski požene naravnost v obraz in ji spraska tisti samovšečni nasmešek dol iz obraza. na kratko je dovolj neopazno pomežiknila svetlolaski, da njune medsebojne povezave ni nihče opazil in odmaknila se je ritensko stran od nje. "tudi prav, tudi prav," je hkrati užaljeno ponavljala, z visoko dvignjeno bradico in medtem iz torbice potegnila ven v rolo zvit pok denarja. "torej... kdo mi bo sedaj dal, tisto kar bi rada?" je pomahala z denarjem v roki nad glavo in se z očmi ustavila na vsakem izmed njih. "mogoče bi tale razdražena mačkica najprej potrebovala malo valjanja v grmovju," so jo tuje moške roke od zadaj objele okrog pasu in na ušesu je začutila vročo sapo. zavihala je nos, se z desnico sklenjeno v pest obrnila okoli osi in ga mahnila naravnost v obraz, da se je zložil na tla kot pokošen. "prasica, zlomila si mi nos!" je tisti, ki mu je bilo Little Mickey zatulil nekje iz tal in si brisal kri, ki mu je lila z nosa. "oprosti srček, ampak za valjanje v grmovju si poišči kakšno drugo. tako, ki ne bo izven tvoje lige," je prezirljivo prhnila, ga elegantno prestopila in spet odprla usta, da bi začela s svojo mantro in tečnarjenjem, a nekdo jo je iz strani zagrabil za ramo in preden bi lahko mahnila še njega, jo je v pričakovanju po udarcu še pravi čas ujel za roko. "umiri se že enkrat in nehaj zganjati hrup ter se obnašati kot majhen cepatajoč otrok," je zaslišala globok moški glas in se spogledala z očmi visokega črnca. prej ga ni bilo še tukaj. "prenehala bom, ko dobim po tisto po kar sem prišla - malo vzpodbude za moje goste na rojstnodnevni zabavi," je reseda omilila ton, a še vedno je iritiral in z njim spravljal vse navzoče ob živce. "nisem vedela, da se upirate dobremu zaslužku," je za nameček dodala in v črnca neustrašno upirala svoj pogled. "dajte ji že enkrat kar bi rada, dovolj imam tega da odganja vse stranke!" je zabentil, istočasno pa se še sklonil k njenemu ušesu in ji zabrusil vanj: "ti pa si mi čim prej poberi izpred oči, preden me mine potrpljenje!" samozadovoljno, da bo končno dobila kar je hotela, se mu je le bleščeče nasmehnila. "prav," se je strinjala in se nato zarotniško spogledala s summer. upala je, da ji med njenim delanjem scene uspelo nabrati še kaj dodatnih informacij, saj je videla da se je ves čas z enim ali drugim tiho pomenkovala.
Nazadnje urejal/a kenzi crossfire Pon Mar 04, 2013 6:21 pm; skupaj popravljeno 1 krat
summer forbes
število prispevkov : 12 cash : 17 street reputation : 5 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: playground Ned Mar 03, 2013 7:41 pm
Del nje je bil živčen in imel glavo polno skrbi. Zdela se ji je cela večnost, odkar sta se s Kenzi ločili. Ni želela prepogosto gledati na uro, da ne bi kdo posumil, a zdelo se ji je, da bi morala ena ura že miniti in Kenzi bi mogla biti na poti do igrišča. A ni videla nobene sence in slišala nobenega glasu, ki bi nakazoval, da je na poti tja kakšna razvajena punčka, ki je bila njena krinka. Sicer je bila Summer mnenja, da ni bila neka posebna krinka in velika igra, ki jo mora Kenzi odigrat. Po njenem mnenju, vse kar je mogla narediti je biti takšna, kot je ponavadi. Hladna, jezikava in čisto preveč nadležna. Do tistega trenutka je vse potekalo po ustaljenih tirnicah. Izmenjava denarja in drog, glasni pogovori med preprodajalci, javno mečkanje in glasna glasba, ki je odmevala po celi ulici. Tudi sama je preprodala nekaj stvari, a samo tistim, ki jih je prepoznala in je vedela, da bodo s tem odšli naravnost v zapor. A zabava se je šele začela, saj je proti njej hodila Kenzi. S svojo značilno držo in izrazom na obrazu se je napotila proti njej in začela igrati igro. Sama se je zravnala in naredila najboljši »wtf face«, ki ga ponavadi pokaže kakšnim najstnikom, ki se hočejo igrati policaje ali slabe fante. »Ja, to sem jaz. Ampak, oprosti zate je nimam več.« obrnila se je stran od nje in se delala nedostopno. Vedela je, da bo vsak hip sledila velika predstava. Pripravila se je, da bo kaj kmalu doživela pisk v ušesu in ni se motila. Kenzi je naredila veliko sceno s svojim glasnim vzlikom in ju tako postavila v središče pozornosti. Verjela je, da se posebej ni namučila odigrati veliko ogorčenje in jezo nad njo, glede na to kakšen je bil odnos med njima. »To pomeni, da se vrni čez nek let, ko ne boš več tako mlečna. Veš, ljubica, velike igrače so za odrasle ljudi, ne za otroke.« ji je hinavsko pomežiknila in naredila korak stran od nje. Začela se je oddaljevati od nje in se pridružila skupi hipijev, ki so kadili travo in se brigali samo za svoj užitek. Tako se niso ozirali nanjo in sama se je lahko osredotočila na ves dogodek in dejanja, ki so se odvijala. Morala je priznati, da je uživala v predstavi, ki jo je Kenzi uprizorila. Morala se je prisiliti, da se ni začela zvijati od smeha, saj se ji je zdelo, kakor da gleda neko komedijo. Malce se ji je smilil Little Mickey, ki mu je kri tekla, kot sod piva. A takoj, ko je videla, kako se je neka postava vstala in prišla iz sence igral je postala pozorna. Začutila je, kako ji je srce začelo hitro biti in kako so se ji vse dlake postavile pokonci. Naredila je korak bližje, saj je želela videti njegov obraz in se prepričati, da je to on. J.D., kakor so ga klicali, je bil človek, ki ga je policija že dlje časa želela ujeti in pahniti za zapahe. Pod seboj je imel veliko preprodajalcev in imel je dobre veze vse do Kolumbije, kjer je bila najboljša roba. Prav tako je pod rušo spravil že kar nekaj policistov pod krinko, kar je še bolj podkurilo vse na policijski postaji. Želeli so si g ujeti in to močno. A ker so vedno pošiljali ljudi, ki so bili očitno tip policajev, torej zelo dobro izurjeni, nabildani, močni in z dobrimi refleksi, so postali lahka tarča, saj so jih hitro ujeli. Verjetno so zato dali to nalogo Summer in Kenzi. Onidve, preprosto nista dajali takega vtisa. Bili sta privlačni, lepi in pametni. Nihče ni pričakoval, da bi ženski, kakor sta bili onidve odšli na neko akademijo in se izurili za policistke. Nekako niste ustrezali profilu in stereotipu policajev. In to jima je dalo prednost. Ko je tako stala in opazovala prizor je začutila sapo na svojem vratu. Presenetljivo, se ni prestrašila. Bila je pripravljena na vse ali nič. »Te mama ni naučila olike? Ponavadi se pozdravi in predstavi, ko spoznaš nekega človeka, ki ga nisi videl še nikoli v življenju.« je osorno odgovorila in čakala, da se človek pojavi pred njenimi očmi. In morala je priznati, da pogled ni bil napačen. Najbolj jo je zainteresirala tetovaža ogromne kače. Bila je grozna in vedela je, da tip, ki je tako postaval zraven nje, ni bil angelček. Še zdaleč ne. »Poslušanje ni bila nikoli moja vrlina. Tebe pa tukaj prvič vidim. Spomin imam pa nadvse dober.« je sarkastično pripomnil, sama pa je globoko zavdihnila in se delala, da ni slišala njegove pripombe. Ni se želela pogovarjati, ampak če se je tip že vsiljeval, ga bo pa pač izkoristila in pridobila nekaj informacij. Teh nikoli ni preveč. Poleg tega je bilo nekaj sumljivega v njegovih očeh in ni mu želela dati priložnosti, da bi mu v glavo vstopil kakšen dvom. »Tale deklina si pa več kot preveč privošči. Še malo, pa J.D. ne bo bil več tako potrpežljiv.« je pokazala proti sceni, ki se je odvijala. »Kako pa ti poznaš J.D.- ja?« je radovedno vprašal in si prižgal cigareto. Preden mu je odgovorila, mu je vzela čik iz ust in sama naredila en dim. »Girl never tells.« se mu je nasmehnila in mu vrnila cigareto. Že mu je hotela postaviti novo vprašanje, ko je iz ozadja slišala besedi punčara in policistka v enem stavku. Takrat je videla, kako je Kenzi pograbila po gumbu in že je hotela prehitro odreagirati, a se je ustavila in premislila. Vsi so se zbrali na kupu in sledil je velik nemir in kreganje. Na misel ji je prišla edina ideja in ni več čakala, ter samo sledila svojemu instinktu in igrala igro. »Verjetno misliš na rjavolasko, visoko 185'? Vem katero misliš, ker je tudi mene želela poslati v zapor.« je na glas izjavila Summer in se približala dogajanju. Vse oči so bile uprte vanjo, sama pa je bila osredotočena na Kenzi. Ni razbrala njenih mislih, a predvidevala je, da je v njej divjal orkan, saj je bilo pri njej isto. S svojimi gibi in mimiko ji je želela sporočiti, da bo vse vredu in bo nekako uredila vso to sranje. »Ampak dam roko v ogenj, da to ni ona. Ta je..« se je zamislila in jo z pogledom ocenila od glave do pet. .. »… preveč punčkasta. Poglej to torbico in zlato uro. Ona je očkova punčka in je preveč mila in strahopetna, in kakor že prej rečeno- mlečna. Če je ona policistka, sem potem tudi jaz.« je posmehljivo dejala in upala na vse svoje bite, da so podlegli izjavi in ji verjeli. Vse oči so bile tako usmerjene v J.D. smer. A on je brezizrazno zrl v Summer. Minile so peklenske sekunde, dokler ni spregovoril tistih magičnih besed, ki si jih je Summer tako željno želela slišati. »Pustite dekle. To je to za danes. Vsi se spravite domov. Zabave je konec.« je rekel in izginil v senci. Množica se je razblinila in naenkrat je bila na igrišču le ona in tip, katerega imena ni vedela in tudi ni imela nobene želje po spremembi. Preden je zakorakala stran je pograbila torbico in se zazrla v njegove oči. Sporočale so ji, da ve, da so vse izrečene besede laž in, da ji bo prišel na sled. Z trepetom je korakala proti avtu in preden se je usedla vanj se je zazrla po parkirišču in še enkrat preverila, da ji ni kdo sledil. Prvič v življenju je bila vesela, da vidi Kenzi. Bila je na varnem.
kenzi washington
število prispevkov : 210 cash : 440 street reputation : 143 tvoja starost : 35 starost lika : 28 group : FBI kraj rojstva : new york, us
Naslov sporočila: Re: playground Pon Mar 04, 2013 5:28 pm
THE MISSION
vsekakor je bila zadovoljna, da jima je šla zadana naloga bolj ali manj kot po maslu ter se z večjimi težavami nista imeli za ukvarjati. obema je njuna vloga bila pisana na kožo in priznati je morala, četudi nerada, da se je svetlolaska kot preprodajalka dobro znašla in se je prenehala ukvarjati z mislijo, da bi jo ona bržkone še vedno občutno bolje opravila. eventualno bi jo morda res, nujno pa ni tudi ni bilo. za neuspeh ali uspeh je bila vsaj polovica možnosti in v razne filozofske sfere se ni nameravala spuščati. ni bilo ne času, še manj pa kraju in situaciji primerno. s summer nista bili še ven iz vode in dovolj prisebna je bila, da zmage ni slavila že pred koncem, marsikaj bi še znalo iti narobe in njiju obe spraviti v težave. pridno je dalje igrala svojo vlogo. nekajkrat je neopazno poblisnila z očmi k summer, ki se je umaknila proč od nje in male družbice, ki se je nabrala okoli nje. videla je moškega, ki se je pojavil za hrbtom kolegice, in skroaj avtomatsko se je njeno telo napelo v pričakovanju, da skoči in steče kot puščica, če bo potrebno in se bo svetlolaska znašla v škripcih. od daleč je lahko videla, da je brez težav opravila z njim in že sta si skoraj prijateljsko podajala cigareto, medtem ko je sama zganjala še malo sranja in parala živce drugim. "ne zafrkavaj me, dragec. za pet teh bi rad imel 700?" se je posmehnila, z rokami prekrižanih na prsih in strmela v enega, ki naj bi se imenoval lex. "to so posebne tabletke, imenujejo se vertigo in so nekaj najbolj popularnega na sceni," ji je z deklamiral celo hvalnico, da ga je še malo bolj sumničavo pogledala. "morda sem za vse vas mlečna, nisem pa neumna. dam ti 700 in še tri mi daš zraven," je bila trd pogajalec in ja, stiskaška. takšni kot so bogataši bili, imeli bajne denarce za svoje kaprice, vseeno pa povsod radi malo stiskali. ena uboga tabletka se je njej osebno vseeno zdela čisto pretirano draga in osebno ne bi plačala niti polovice zanje. "zmenjeno!" je trenutek ali dva premleval temnolasec njeno ponudbo, z dobrim vedenjem, da boljše ponudbe od nje ne bo dobil. potisnila mu je v dlan sedem sto dolarskih bankovcev in v zameno dobila čisto majhno plastično vrečko z osmimi belimi tabletkami, katero je s čim manj prijemanja spustila v svojo torbico. na enak način je tako prišla še do paketkov s travo in kokainom. pri zadnjem je najmanj gledala na denar in brez pretiranega upiranja visokemu črncu, ki je prej s svojim posredovanjem naredil mir, na roke odštela zahtevano vsoto denarja. "z J.D.-jem se res nimaš kaj za špetirati," se je nekje od strani oglasila ženska za katero je vedela, da je liza. oh, seveda je vedela kdo je in o njem so krožile marsikatere zgodbice, po večini kar resnične. "ohoo, ti si torej znani J.D.," je zažvižgala skoraj občudujoče in si hkrati dala opraviti s pospravljanjem "nakupljenih" stvari v svojo mego drago torbico, preostanek denarja pa pobasala v žepe njene jakne. hkrati pa je ves čas pazila s kotičkom očesa na summer in da se ji nihče ni preblizu postavil k njemu hrbtu. lahko bi opazil njeno pištolo in bila bi odkrita. ampak sedaj, ko se je med njimi gibala sama vodja mamilaškega kartela z vezami, ki so segale daleč in precej globoko, si nihče ni upal biti pretirano pogumen. "kako pa ti lahko veš zame, taka očkova punčkica?" se je ponorčeval, da mu je namenila samo malo užaljen pogled, ob čemer se ji je še zakrohotal. "tudi očkove punčkice znamo vprašati prave ljudi in marsikaj zraven še zvemo," je s sladkim nasmeškom izzivalno dodala. najbrž bi izzivanje še dalje nadaljevala, če se ne bi tisti, ki ga je kresnila po nosu, začel sedaj na veliko oglašati. "tale sploh ni nobena mala mlečna punčara! en navadn kifeljc je in spomnim se je, da me je že enkrat sterala v tisto njihovo luknjo na treznjenje!" je vzkliknil in v očeh se mu je svetilo maščevanje. prekleto sranje! niti slučajno se ona ni spomnila, če ga je res zaprla za eno noč, da se je streznil. bilo jih je že veliko in vsak obraz ji ni ostal v spominu. seveda, pa je ob besedi 'kifeljc' med vsemi nastal cel kraval, ki bi se lahko spremenil v pošteno štalo. "jaz pa kifeljc? očitno ti je preveč uživanje koke skurilo možgane." je obrambno prekrižala roke na prsih in neustrašno zrla v vsakega posebehj, medtem pa se vseeno dotaknila tistega gumba na jakni za klic na pomoč. zadeva bi se lahko spustila še dlje in bi jo res odkrili - takrat ji ne bi bilo pomoči. "ti se samo podlo maščuješ, ker ti nisem dala," je prst sovražno uperila vanj, iskreno jezna da jo je spravil v ta presneti neumen položaj. seveda so začele deževati razne pripombe in opazke, toda na srečo je pri njih ostajalo ter ji nihče ni skočil za vrat, z namenom prerezati ga ali ji v prsi poslal kroglo. verjetno bi bila ta hitra smrt še najboljša v družbi z J.D., ki jo je sedaj sumničavo opazoval, a se ni premaknil z mesta, niti ni nikomur dajal nobenih znakov za ukrepanje. summer se je na srečo kmalu pojavila in ob njenem 'strokovnem' mnenju so se očitno vsi strinjali. "vixen ima prav. sploh pa je little mickey samo besen, ker ga je na desni kroše," se je strinjal s svetlolasko tisti od kogar je nabavila tabletke vertigo. seveda pa nič ni bilo odvisno od njegovega mnenja, vse je bilo odvisno od črnca, ki se ji je sedaj le zazdel nekoliko grozeč, četudi strahu navzven ni kazala. pravzaprav je bila videti zdolgočasena, kakor da niti ne ve kakšna obsodba jo lahko čaka. a na srečo v njej ni videl grožnje policistke pod krinko in skupaj z drugimi se je prav po hitrem postopku pobrala iz otroškega igrišča. enkrat vmes je zaostala, kot da se skupaj z njimi ni hotela več družiti, kajti navsezadnje je imela vse kar je hotela. vseeno pa je divje bitje srca še vedno čutila v grlu, kar je precej odlično prikrivala pred vsemi. samo en napačen pogled bi ji ušel in konec bi bilo z njo. za nekaj pa se je tisto njeno delo pod krinko za katerega nihče ni vedel, le obrestovalo. ni bila po neumnem ena boljših na svojem področju, znala je svoje občutke spraviti globoko vase in navzven kazati hladno masko. zdavnaj je bila že pri avtu, na zadnje sedeže odvrgla torbico polno robe in si izklopila mikrofon, kjer je bilo posneto vse potrebno. tudi informacija, ki jo je slučajno ujela, kako bo jutri zvečer prišla pošiljka kokaina v eno izmed zapuščenih stavb, kjer je nekoč obratovala tovarna. v avtu je že nekaj časa sedela, ali pa si je čas le pretirano vlekel. nekako se ji zdelo, da summer že dolgo ni in ravno se je obrnila proti sopotnikovi strani, ko jo je zagledala pri odpiranju vrat in se je svetlolasa postava spustila na sedež. "hej! malo me je že skrbelo kje se obiraš in da te niso še kaj ustavili" je priznala na glas in ji namenila malo zaskrbljen pogled, nato pa se počasi le olajšano nasmehnila, da sta ju obe odnesli s celo kožo. "uf, uspelo nama je!" je njen nasmešek postal bolj zmagoslaven in z rokami se je oprijela volana pred sabo. "mislim, da nama je kar dobro uspela cela akcija," je nato z malo premlevanja dodala, ko je še enkrat šla čez vse dogodke. "in hvala, da si prišla. malo se mi je že dozdevalo, da me bodo živo linčali," se je namrščila, ko se je spomnila njihovih pogledov, ki so ji jih namenili vsi po vrsti. res je imela precej sreče - da ji je sumemr krila hrbet in da se je on odločil za njo in ne proti njej. predvsem pa je ugotovila, da delo s osovraženo svetlolasko le ni bilo povsem napačno.
summer forbes
število prispevkov : 12 cash : 17 street reputation : 5 tvoja starost : 28 starost lika : 24 group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: playground Pon Mar 04, 2013 6:52 pm
Bila je prava razvalina. Občutila je čustva, ki ni vedela, da jih ima. Soočila se je z trenutki, ki so bili velik zalog njeni psihični moči. Šele v tistem trenutku se je zavedala, da biti policist ni lahko delo in da težje verjetno še pride. A kljub vsem emocijam, ki so jo preplavile, je vedela, da drugega noče početi. Tisti občutek, ki ga je občutila, ko je prijela mikrofon v svoje roke in se zavedala, da je bo kmalu še en manijak manj na ulici je bil neprecenljiv. Šele zdaj je dodobra razumela očeta in njegov pogled ob vsakem prihodu domov. Ne bo lahko, še zdaleč ne. In verjetno si bo mogla najti nekje na pol poti kakšno zdravstveno pomoč, saj takšno delo vpliva na tvojo psiho in vsake toliko časa moraš malce zadihati in dati vse iz sebe. A ob primerih kot je bil ta in še mnogo drugih uspešnih primerih v prihodnosti bo bil trud poplačan. V to je bila prepričana. »Tisti tip me je prestrašil do amena. Njegov pogled. Kot da bi vedel, kaj je bilo vse na stvari. Vse dlake imam pokonci.« je zavzdihnila in se razkomotila na sedežu. Kenzi je končno vžgala avto in ga zapeljala stran od tega igrišča. Po tem večeru je nekako izgubil svoj sijaj. Vsaj v njenih očeh. Včasih, ko se je vračala domov je videla nasmejane otroške obraze, ki so tekali sem ter tja in se igrali na igralih. Starši so jih gledali z radostjo v očeh in neizmernih ponosom. A sama ga ni videla več tako in tega ji je bilo žal. »Ja, uspelo nama je. Ne morem verjeti. Najina prva naloga in vse kaže je tudi uspešna. Na mikrofonu imava vse, tudi robo in nekaj dodatnih informacij za poslastico. Torej, predlagam da se jutri okoli 10 ure dobimo na postaji in vse dobljene informacije predelamo nato pa uredimo nekaj aretacij« se je nasmehnila Kenzi ter se nagnila proti radiu ter dala radio na glas. »Po večeru kot je bil ta si zaslužimo malce sprostitve. In ni boljšega kot so Queeni. Don't stop me nooooow…« je začela peti na ves glas. Malce se je zibala po avtu in zaužila vsak verz in ritem pesmi. Kljub temu, da je bila ura že krepko čez dve, na cesti ni manjkalo avtov in tudi niso se sekirali, da bi glasba zbudila okolico. Tako tudi njej ni bilo mar. »Tukaj na Kennedyjevi me lahko spustiš.« je pripomnila. »Ti tudi tukaj živiš? Svet je pa res majhen.« se je nasmehnila in se nagnila proti oknu avta in iskala prazno parkirišče. Nekaj metrov stran od parkirnega mesta, ki ga je Kenzi našla nekaj minut kasneje se je svetil njen rdeč Ford. K sreči njenih dobrih poznanstev- pravzaprav zaradi spogledovanja z hišnikom- je imela vedno prosto parkirno mesto, ravno pod lučjo, saj je ponoči tam najbolj varen. Razen če si zelo neumen in greš ukradet avto, ki je pod lučjo in te lahko vsa ulica vidi. No, takrat nedvomno pakiraš naravnost v zapor. Pred sta s Kenzi odšli vsako svojo pot se je obrnila in tokrat brez hinavskega in sarkastičnega tona spregovorila. »Aja, pa ni se ti treba nič zahvaljevati. Zdaj sva partnerke in ne glede na nesoglasja, ki jih imava imam vedno tvoj hrbet. In predvidevam, da imaš ti tudi mojega.« pomežihnila ji je in odšla, ne da bi ji dala priložnost komentirati na to izjavo. Tako je v soji lune in ulične svetilke delala korak za korakom z nasmehom na obrazu z mislijo na prvo opravljeno nalogo. Pred je stopila skozi vhodna vrata se je ozrla nazaj do Kenzijevega vhoda in si navihano mislila. »You and me girl. We are hard core.«