*odlomek iz članka london times*
senzacija! ljubljenka britanske kraljeve družine je povila prvorojenko! če se samo spomnimo kako se je alia heath sploh prebila v visoke kroge, pa vse do kraljice? preprosto se je postavna temnolaska znašla ob pravem času, na pravem kraju in kot izkušena plavalka iz morja v grčiji rešila kraljičinega nečaka, ki je ravno počitnikoval na obalah prelepe dežele. in prav on je oče male alethee, kot sta poimenovala ljubko modrooko dekletce. ni dvoma, da bo tudi sama ljubljenka ljudi povsod po svetu, saj namreč že kot majhno dekletce osvaja vsakega, ki jo le pogleda..

"torej alethea, slavni ste bili čim ste se rodili. in zdaj še ta velika knjižna uspešnica. povejte, kako vam uspeva?"

*smeh* "no za prvo je pravzaprav zaslužna le moja mama, glede knjige pa vam povem, da potrebujete samo navdih, nekaj izkušenj in predvsem veliko mero sreče, da jo založniki sprejmejo."

"torej lahko vaš uspeh doseže prav vsakdo?"

"čisto vsak, če mu je naklonjeno. tudi okoliščine nekaj štejejo."

"in vam je bilo naklonjeno tako rekoč celotno življenje, mar ne? ne rodi se vsak v sorodu z britansko kraljevo družino."

"ja, lahko bi tako rekli."

"pa nam malce opišite kako tako življenje izgleda že od malih nog."

"no že kot majhno dekletce so me 'porinili' v visoko družbo in me naučili lepega vedenja. vseskozi smo se udeleževali gala zabav, srečevala sem tega in onega na visokem položaju. vpisali so me v najboljše šole in me pripravljali na odgovorno službo, ki naj bi jo prevzela."

"kakšno delo imate v mislih?

"nekakšna pravnica na kraljevem dvoru."

"in to boste seveda prevzeli, kajne?"

"verjetno."

-----------

že v času interjvjuja sem vedela, da služba nikoli ne bo moja. nisem je želela. kot tudi ne takšnega življenja v katerem se vse vrti okoli lepih manir, poslov, skratka okoli vsega kar spada v visoko družbo. že kot majhna deklica tega nisem želela. moj značaj je bil samosvoj. imela sem drugačne ambicije, kot so mi jih pripravili drugi. želela sem pisati. in knjiga, ki sem jo izdala eno leto nazaj naj bi bila zadnja. "napiši jo, dokler je še čas." mi je dejala mama. in sem jo. ampak nikakor nisem hotela da bi bila zadnja. želela sem še. to je tudi razlog, da sem pobegnila. novica je šokirala svet. ampak počasi so pozabili name. in tako mi je prav. družina se me je odrekla in ni mi mar. škandali so se polegli in zdaj lahko živim normalno življenje. življenje brez nadzora. novinarska služba je vse kar sem kdajkoli želela. stara alethea je preteklost. jaz sem sedanjost.