il fortico restaurant

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Pon Mar 25, 2013 9:29 am

tag; kyle smitten

il fortico restaurant Tumblrlztk8cd2xd1qa4ltvo

hotela je naročiti kozarec rdečega vina in se na koncu odločila za običajno mineralno vodo. hotela bo naročiti ogromno sladoledno kupo, vendar se bo zadovoljila s kavo. ker bi jo sicer moški nasproti nje gledal nadvse postrani. najprej zaradi pitja na delovnem sestanku in nato še zaradi dokazovanja, da je oh-tako-zelo ženska. res je prezirala njemu podobne šovinistične prasce in bila je neizmerno hvaležna naravi, da se je pet minut nazaj opravičil in odšel od mize na moško toaleto. tako je lahko z vilico brskala naokrog po svojem krožniku testenin z gobami in smetanovo omako ter lažje zadihala za nekaj dolgih trenutkov. bil je naporen. nekdanji odvetnik glavne okrožne odvetniške pisarne, katero je sedaj vodila, in odločen je bil, da se ji prav potuhnjeno prilizne z večerjo in izprosti nazaj svoje staro delovno mesto. seveda je prišla samo zaradi hrane. prav nobenega namena ga ni imela spet vzeti nazaj v službo, ne ko je prav pazljivo preučila njegovo datoteko v rokah FBI-ja. včasih je izplačalo imeti zveze na visokih mestih in njeno sodelovanje s federalnimi agenti je bilo še posebej tesno, četudi so jo te dni gledali postrani, ker je bila nenazadnje nova v mestu. včasih se je spraševala, če sploh kdo verjame, da ji bo uspelo ostati na mestu. vprašanja novinarjev so bila vsa tako negativno naravnana in bi zlahka zbila njeno samopodobo, če se ne bi z leti utrdila v jeklo. danes bi lahko v stanovanju sedela z berenice in se nalivala s sivim pinotom, namesto da je poslušala težaka pol ure razpredati o težavnosti primerov, ki so jih sprejemali v pisarni. kot da ni vedela. kot da je pravkar prilezla z univerze in je na svoj krožnik nagrabila več kot poje. kreten.

v roko je vzela kozarec z vodo in ga do konca izpraznila. morda bi se lahko pretvarjala, da je notri pravzaprav alkohol? ozrla se je na zapestno uro in se namrščila. že petnajst minut ga ni bilo s stranišča. verjetno ni kar odšel brez poslovila in ne da bi plačal, če si je tako zelo želel nazaj svojo službo? s prsti je pričela bobnati po mizi in kmalu je prišel naokrog natakar ter pobral oba prazna krožnika, še preden bi ga lahko ustavila. resno, in potem naj bi bila ona nesposobna neprofesionalna ženica, ki se igra z levi? iz torbice je vzela mobilni telefon in tipa resnično nameravala poklicati. brskala je po zadnjih klicih, da bi našla njegovo številko, ko je svetlobo okrog nje zatemnila visoka plečata postava. saj bi se ji odvalil kamen od srca in bi vedela, da je prišel tisti priliznjenec nazaj, vendar je bil suh, miniaturen in skrajno poženstven. sodeč po bežnem vtisu moški ob mizi ni bil ne prvo, ne drugo in ne tretje. obstala je sredi iskanja številke in počasi dvignila pogled proti vsiljivcu z v naprej pripravljenimi odrezavimi odgovori. ''nekoga čakam...'' je pričela in si hotela izmisliti nekaj o zmenku, če bi ji slučajno hotel kupiti pijačo. seveda je pozabila, kaj je hotela reči. raje je še enkrat zaobjela moškega pred njo s pogledom in se skrčila nazaj v sedežu. očitno je držalo, da fantje z leti odrastejo. nikoli ni bil suhljat in nevpadljiv, vsa dekleta so ga videle kot mestnega očarljivca, ki je imel rad težave in težave njega. ''dam ti šestdeset sekund, da pojasniš, kaj za vraga počneš tukaj, kyle dawson.''

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Pon Mar 25, 2013 9:28 pm

for this post i tag bombshell teagan h. dawson . and i wrote around 600 words. awh.

njegov prihod v filadelfijo se je obrestoval ob spoznanju da je tea res tukaj. prvo je bil članek na katerega je čisto nehote naletel in spoznal nezmotljivost njegovih očitno zanesljivih virov, potem pa je bil tukaj še pogled nanjo. resda je sedel na drugem koncu in si ni bila niti malo podobna, ampak bil je prepričan da je gledal v svojo uspešno ženo na vrhuncu svoje kariere. na njegovih ustnicah je počival prijeten nasmešek, ker jo je rad gledal v tej neki novi podobi, ki pa je jasno kazala kako bolje ji je bilo brez njega. tako ali tako jo je vedno utesnjeval in počel neumnosti, vendar je moralo nekaj pomeniti dejstvo, da se je tudi sedaj on pobral in si pričel ustvarjati kariero. mogoče sodelovanje z mafijo in tolpo ni bilo ravno najbolj spodbudno, a delal je kot lovec na glavo in tega so potrebovale vse možne strani. sam pa je gledal bolj kot ne zgolj na zaslužek in uspešnost, ki bi na drugi strani prepričale tudi njegovo ženo, da ne gleda izmečka izpred let. izpil je še tisto malo tekočine v svojem kozarcu vina in pogled spet obrnil v smer žene in nekega moškega. seveda je bil na tepca ljubosumen. teagan je bila poročena z njim in ni ga veselilo gledati proti njej v družbi nekega moškega v poslovni obleki, ki s tem dokazuje svoje bogastvu in uspešnost, sredi, no na svoj način romantične restavracije. si za nek posel ni mogla izbrati kavarne ali pa kaj kar ni kričalo po hej na zmenku sem s tem uspešnim moškim in poročena z izmečkom. že je hotel dvigniti roko in priklicati natakarja po novem kozarcu vina, ko je videl kako moški ob svetlolaski odhaja in želja po vinu je nenadoma izginila. odločil se mu je slediti in olajšanje je sledilo, ko ga je pot usmerila proti moški toaleti. sedaj je imel pravo priložnost, da se bogataška znebi, ter si pribori soliden pogovor s svojo ženo po vseh teh letih. odrinil je vrata toalete in se še zadovoljno nasmehnil ob opazki da sta le ona dva. on proti njemu in obratno.

bil je trd oreh in se ni dal kar tako odgnati. prvo niso zalegle lepe besede s katerimi je napadel, ampak ob manjših nasilnih posegih in grožnjah je uvidel kako bolje je popustiti in samo oditi. pri tem mu je celo uspelo izterjati denar s katerim bi tako ali tako moral plačati večerjo na katero je odpeljal njegovo ženo. vsekakor je bila zmaga njegova in uspešno pospravljena v žep. prepričan, da je bogataš odšel in nobenemu ni zinil besede o norcu sredi toalete, pa se je usmeril v drugo smer od svoje mize in samozavestno stopil do njene. neverjetno jo je bilo imeti tako blizu po vseh teh letih. šele ob bližnjem pogledu nanjo pa ga je zadelo marsikatero spoznanje. prepoznala ga je in napadla s svojimi ostrimi besedami- zanj je to bila dovolj dobra iztočnica, da je sedel in pričel z njunim pogovorom. » kaj počnem tukaj v restavraciji ali v filadelfiji ? « je preučil njeno vprašanje in se ob tem nasmehnil. udobno se je namestil na svojem stolu in gledal proti njej. bila je čudovita in precej drugačna. sam take podobe ni bil vajen, a mu je ugajala in risala nasmešek na obraz. » oprosti vem, da sem zmotil tvoj zmenek, ampak ne skrbi. tistega bedaka ne bo več nazaj, saj je precej hitro doumel, da je v istem prostoru tudi tvoj mož in sam nima kaj preveč iskati tu, « ji je še pojasnil odsotnost nepotrebnega člena v njeni bližini. » dobro, da je bil vsaj dovolj fer, ter pustil denar pri meni za tole vajino pojedino, « je še hitro dodal in namignil proti mizi, kjer je bila še malo prej hrana, a je očitno natakar že pospravil svoje v njegovi odsotnosti, ko se je ukvarjal s tistim ta drugim. » celo malce preveč. mirne vesti lahko naročiva šampanjec ali vino. « ob tem pa je takoj dvignil prst in natakarju nakazal, da ga potrebuje ob svoji mizi.

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Sre Mar 27, 2013 9:18 pm

tag; kyle smitten

sedaj bi lahko prisegla, da je izpraznila najmanj tri steklenice vina in končno prišla do tiste stopnje opitosti, ko vidiš dvojno ali pa povsem nepravilno. pod nobenim pogojem namreč ni bilo možno, da je ob njeni mizi – sredi preklete filadelfije – stal njen bivši mož iz nekega od boga pozabljenega mesteva v minnesoti. ni vedela, ali naj besni, ali naj ga napade s pestmi, ali pa se poskusi sesesti sama vase in izpuhteti kar tam na licu mesta. ''kyle...'' je pričela z jezno izgovorjavo njegovega imena, ko se je takoj polotil humorja za pristop k tej nadvse neljubi situaciji. kako tipično od njega, da se bo iz prve pošalil in se zraven po možnosti še delal norca iz njene jeze. mar ni bilo očitno, kako zelo jo je spravil iz tira? verjetno je bil prav to njegov namen, na lepem se prikazati od nikoder in ji spodkopati trdna tla pod nogami. vsekakor je poleg njega vedno lebdela z glavo v oblakih in se počutila kot v nebesih. a to je bilo dolgih osem let nazaj in sedaj je odrasla. sedaj ji ga ni bilo več treba gledati z občudovanjem in ljubeznijo, vse to je nedvomno izginilo iz njenega srca tistega dne, ko je spoznala, da mu ne pomeni čisto nič. varanje pred njenimi očmi, glasen posmeh njenim sanjam. ni bila prepričana, kaj od tega je bolj bolelo. toda zdaj je lahko dvignila pogled proti njemu in ga na svoj način povsem prezrla. in točno to je nameravala storiti – ga pripraviti do tega, da se bo počutil tako majhnega kakor ona tedaj. ''lahko začneš s filadelfijo. mislim, da si se izgubil, dragi. minnesota je povsem v drugi smeri,'' se je naslonila nazaj na svojem sedežu in svoj obraz oblikovala v hladno masko, ki jo je sicer hranila samo za sodišče. ''potem pa seveda... restavracija. si se odločil, katero od tvojih trenutnih ljubic popeljati na lepše? ni tole malce izven tvojega običajnega cenovnega ranga? ali pa je to res posebno dekle, ki si zasluži kaj več kot na dom naročeno kitajsko hrano?''

del nje je vzdrhtel ob spoznanju, da je šla korak predaleč. pred leti je nikoli ni motilo, da se bosta oba bolj kot ne s težavo prebijala skozi vsakdan, dokler ne bo dobila dediščine. po tistem bi si kupila majhno hišico na obrobju mesteca in si ustvarila družino. seveda je to nameravala storiti, a hotela je tudi znanje. končano univerzo. dobro službo. če tega ni razumel... ni bila njena krivda. znašla bi se tudi, če bi odšel z njo na harvard. obema priskrbela stanovanje v mestu, medtem ko bi ona študirala in on opravljal kakšno priložnostno delo. a o tem takrat seveda ni hotel slišati prav nič. ''ne hodim na zmenke. nimam časa za takšne banalnosti,'' je zamahnila z dlanjo ob njegovem zlaganem opravičilu. ''tisto tamle je bil moj morebitni uslužbenec. resda je bil osladen kreten, ki rad leze vsakomur v rit, vendar sem sedaj jaz izpadla skrajno neprofesionalno. zahvaljujoč tebi – nekaj novega. samo prideš in že gre vse k hudiču,'' je pričela in nato osuplo pogledala temnolasca nasproti nje, ko je omenjal denar. ''iz njega si izsilil denar? ne morem verjeti...'' je pihnila predse in skorajda bi se pognala stran od mize in pričela teči stran od njega. ''obnašaš se kot neandertalec. ne moreš vdreti na privatno srečanje, nagnati mojega gosta in ga še oropati,'' je nadaljevala in utihnila, ko je ob njej stal natakar, kateremu je na obrazu pisalo, da je slišal njen izbruh in ga je le-ta neizmerno zabaval. ''meni prinesite trojni gin in v primeru, da mi ga zmanjka... novo dozo,'' je spregovorila s tišjim glasom in vidno rdečico na licih. seveda se je na koncu osmešila ona, medtem ko je kyle izpadel kot cel mačo.

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Sob Mar 30, 2013 8:44 am

for this post i tag bombshell teagan h. dawson . and i wrote around 800 words. awh.

teagan ni bila taka kot jo je sam držal v svojem spominu in je na njej bilo toliko stvari drugačnih- od samega pogleda, tona glasu, barve las in oblek iz čudovitih tkanin. zelo težko si spregledal, da je odrastla v žensko s kariero in je bila na vrhuncu svojih zmogljivosti, ter je brez njega res prišla do vsakega svojega cilja, o katerem je pri njemu zgolj samo sanjala ali razglabljala v nedogled. če ne bi opravil iskalne akcije in se na vsakem koraku trikrat prepričal, da je to res ona, je sedaj ne bi bil sposoben prepoznati. v njegovem spominu je še vedno vladala slika rjavolasega dekleta, ki ga je sprejelo v svoj dom in naučilo tisto nekaj matematike, kolikor je potreboval za spodobno oceno, ter se na koncu poročilo z njim iz same norosti in ljubezni. tudi sam jo je čutil do nje, samo njegovo izkazovanje le-te je bilo čisto napačno, ter slabo predstavljeno in zavedal se je zelo dobro, da jo je prizadel in strl, da je bila sposobna zadihati šele v teh osmih letih brez njega. zato je bil tu ta jezni ton in prezirljiv pogled, ki pa ga je sam nameraval umakniti in ponovno prižgati tisto staro iskrico, ki je nekoč sijala v pogledu namenjenem njemu. » ponudilo se mi je odlično delo, ki pa je od mene zahtevalo, da se poslovim od tistega bednega življenja in glede na to na kakšni točki sem bil, je to bila ena izmed boljših novic, ki pa je postala še boljša, ko sem ugotovil da si ti tu, « je preprosto dejal in skušal prezreti tisto hladno masko na njenem obrazu in se dobro opomniti, da drugega niti ni mogel pričakovati, glede na to v kakšnem stanju sta se nazadnje videla. mogoče tudi sedaj niti ni dobro verjela, da bi nekdo kot on prišel v neko mesto zaradi dela, ampak govoril je resnico. policijska akademija ni bila ravno najbolj obetavna zanj in prvo je moral popraviti svoje težave s pitjem, šele potem bi znal biti dobro usposobljen, a veliko preveč časa bi minilo in sam ga ni mogel kar tako tratiti kot ga je poprej, zato je delo lovca na glave bilo pisano na njegovo kožo. » daj no tea…nisva na sodišču, da bi morala proti meni streljati vse te strupene puščice. razumem, da sem delal napake, a danes tukaj ni nobene druge. prišel sem zaradi tebe in le na tebi pa je ali boš verjela ali ne. «

ob prihodu v mesto in spoznanju prisotnosti njegove žene, se je zavedal da njuno prvo srečanje ne bo ravno lahko in bo streljala proti njemu vsako najmanjšo napako, ampak res je ohranjal kanček upanja, da bo še vedno znala biti dovolj razumljiva in bosta lahko preostanek speljala kot dva odrasla človeka. delal je napake, ki se jih je tudi sam zavedal, a ona je odšla in vsak nov dan stopala v uspešnejši jutri. on pa je vsak novi dan stopal v slabši jutri in tonil bom pritiskom, ki si ga je sam sebi zadajal, ter je bil tarča vseh radovednežev v mestu. bil je fant, ki ga je žena zapustila, ter so prav vsi častili njo v pravilnem koraku in prezirali njega. razumel je, da je počel napake, a to ni pomenilo da je ni ljubil in cenil. samo tega ni znal pokazati na pravi način in je to bil slabši del njega. spoznanje, da ni bila na zmenku, je bilo zato toliko večje olajšanje zanj in se je to pokazalo tudi na njegovem obrazu, ko si je na obraz ponovno narisal manjši nasmešek. » zahvaljujoč meni si se znebila tistega nakladača in se znebila bremena njegovega lazenja v rit. mislim, da je beseda, ki jo iščeš pravzaprav preprost hvala, « se je odzval na njene besede in stresel z glavo ob njenem novem streljanju puščic jeze vanj. očitno je to bilo nekaj na kar se je moral navaditi. enako pa se je moral navaditi povedati čim manj in njegovo blebetanje o denarju ni pomagalo niti malo, ampak je samo sprožilo samo naval njenega novega šokiranega tona glasu. sam je za tisti trenutek raje ostal tiho in ji pustil, da je spustila kar je morala iz sebe, ter nato ošinil natakarja z opravičujočim nasmeškom na obrazu in se za trenutek ustavil na njemu : » meni pa viski z ledom, prosim. « počakal je ravno toliko, da si je zapisal in se prepričal da tea ne bo planila nanj in mu izkopala oči, ter nato izginil po njuno naročilo. s tem dejanjem pa se je tudi on sam obrnil nazaj proti svoji ženi pripravljen, da ji malce bolje pojasni vso situacijo z denarjem, ter ga ne označi kar tako po ljubem za tata. » nisem ga okradel, ampak ga je sam pustil pri meni. jaz sem ga samo prevzel in pospravil v svoj žep, « je podal svoje pojasnilo in samo skomignil z rameni. » znebiva se tega negativizma in se raje osredotočiva na lepše teme, draga, « se je odločil spremeniti temo in ji dati čim manj kosti za glodanje, zato je tudi raje nadaljeval v boljši smeri in dejal : » čudovita si. «

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Ned Mar 31, 2013 10:27 am

tag; kyle smitten

''odlično delo?'' se je namrščila in hitro brskala po spominu, če je slučajno slišala kakšne podobne govorice iz domačega kraja, ko je nazadnje klicala domov. oče je sicer že zdavnaj dojel, da teagan noče slišati niti besedice o svojem možu, a mama ni delila njunega mnenja. temnolasca je oboževala odkar ga je prvič videla in večkrat je trdila, da je bil točno tisto, kar njena mala tea potrebuje – nekdo, ki jo bo spravil ob pamet. ki jo bo prisilil, da popusti vse tiste spone, v katere se tako rada ovija. res se je super odvilo, ko je takole poslušala mamin nasvet in ko je končala na drugem koncu države z zlomljenim srcem in kupom govoric v ušesih, ki so vse govorile le o tem, kako on skače čez plot. ''kaj res? in kaj počneš sedaj? namesto vaških cip podiraš mestne?'' se je vendarle prisilila vprašati, a morala je dodati nekaj pikrega, da ne bi izgledalo, kakor da se res zanima za njegovo življenje. čeprav jo je radovednost, roko na srce, resnično ubijala. ''prosim, samo nehaj... nobenega razloga nimaš, da bi me iskal,'' ga je z dlanjo ustavila, ko je pričel odpirati usta in mu jih je hotela zalepiti z ogromnim kosom lepilnega traku. ''seveda sva poročena, ampak to je zgolj na papirju kyle. najin zakon nikoli ni bil dejanski zakon. samo igrice dveh naivnih najstnikov, ki je spodletela po nekaj tednih,'' je skomignila z rameni in vedela, da so besede bolj bolele njo kot moškega nasproti nje. ''si mar zaslužiš kaj drugega? naj se pretvarjam, da je vse v redu in sem vesela, da te vidim?'' je roke prekrižala pod prsmi in se trmasto naslonila nazaj na svoj sedež. ''ne morem verjeti... napake? delal si napake? varanje dan za dnem je zate neka majhna napaka, ki jo človek lahko kar tako pozabi?'' je odvrnila z rezkim glasom in se ga trudila ne povzdigovati sredi restavracije, ki je bila nadvse neprimeren kraj za njuno ponovno snidenje.

''zahvaljujoč tebi bo tisti kreten jutri odšel do prvega novinarja in mu povedal zgodbico o tem, da ga je nek tip napadel in prisilil k odhodu. veš, kaj bo potem sledilo? raziskovanje. in ugotovitev, da je vsiljivi grobijan pravzaprav moj mož,'' se je zopet nagnila rahlo naprej, ko je natakar izginil iz obzorja, in v mislih molila, da bi se žganje čimprej znašlo v njeni bližini in bi ga lahko v trenutku zlila vase ter hitro naročila novo dozo. če je nameravala preživeti tale pogovor, potem bo morala vase spraviti kar nekaj kozarcev za živce. ''zato ne – ne iščem besedice hvala,'' je še dodala, da bi mu bilo resnično jasno, da mu ni prav nič hvaležna za njegovo posredovanje, ne glede na to kakšnega težaka jo je rešil. ''isto sranje,'' je tako zavrnila njegovo pojasnitev, ki je bila isto, kar je povedala sama, le na lepši način. tipa je zastraševal na moških toaletah in nek capin v dragi obleki nikoli ne bo mogel biti kos moškemu kot je... ah, ni smela zatavati v to smer. ''očitno ne dovolj,'' je grenko zamrmrala predse. očitno ni bila dovolj čudovita, če jo je tako zlahka zamenjal nekaj dni po poroki in jo povsem pozabil za dolgih osem let, medtem pa si čas krajšal z ducati žensk. raje sploh ni razmišljala o tem, do katere številke je prilezel. kaj pa ona? bil je njen prvi, edini in upajmo, da ne zadnji. ni imela časa za zmenke in ne glede na vse, se ji ni zdelo prav, da spi z drugimi, če je poročena z njim. ''glej... kyle, ne vem, zakaj si tukaj in ne vem, po čem sklepaš, da se lahko naenkrat prikažeš in od mene zahtevaš, da sem pridna in prijazna ženica. še več – moram ti biti celo hvaležna, ker si prišel,'' je dvignila pogled, ko je natakar pred njo postavil kozarec in mu z roko nakazala, naj prinese kar še enega. ''ne morem – ne morem se igrati tega. karkoli sploh je to... ne morem tleskniti s prsti in pozabiti, da sem bila osem let sama.''

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Sob Apr 13, 2013 9:40 am

for this post i tag bombshell teagan h. dawson . and i wrote around 800 words. awh.

ni ravno vedel ali bo tudi ona v njegovem delu videla kaj odličnega in bo dejansko celo pripomnila kakšno dobro na njegov račun ali bo veliko raje samo nadela nasmešek na obraz in ga zatrla. lovec na glave niti ni bilo ravno delo po katerem so majhni otroci sanjali, a vsaj dostavljal je pobegle do sodišča in poskrbel, da jim je sledila pravična kazen dodeljena s strani sodnika. praktično gledano je bil na njeni strani zakona, če se le ni zapletal s tolpo in iskal tudi njim kakšnega pobeglega partnerja v zločinu, ki se je tik pred koncem odločil pobegniti z neopravljeno nalogo in denarjem v žepu. » prekleto, bi lahko vsaj tokrat pozabila na to koga podiram in koga ne, ter se osredotočila na tisto kar ti hočem povedati ? « je nejevoljno dejal, četudi sam ni imel pravice do takšnega tona proti njej, ter je imela vso pravico da mu je metala njegove napake naravnost pred nos. vedel je, da jih je počel, ter ni bil vzoren mož, toda poročila se je z najstniškim njim in ne z odraslim njim, ki bi sedaj mogoče ravnal drugače in ne bi bila tam, kjer sta sedaj. » lovec na glave sem. policijska akademija se ni ravno najbolje izšla zame in potem se mi je iz vedrega neba ponudilo to delo. bil bi neumen, če ne bi sprejel, « je končno povedal tisto, kar ji je hotel že v začetku, le da mu ona ni dovolila, ko se je spet oklenila žensk v njegovem življenju. » motiš se, « se ni oziral na njeno dlan, ki je nakazala na to, da je želela tišino z njegove strani, a ji te ni mogel podati. » kot si sama rekla je bila igra dveh naivnih najstnikov, toda danes nisva dva otroka, ki se igrata odrasle, ampak sva odrasla sposobna se tako tudi obnašati. « pred leti sta si zakonsko življenje vzela preveč zlahka in nato ugotovila kako zelo težko se je nekomu zaobljubiti za večno, sploh če si eden v zakonu želi kariere in drugi ne ve kam bi sam s seboj, ampak definitivno ne želi dopustiti da izpade kot kreten, ki ga preživlja njegova žena. » me potem res toliko sovražiš, da ne moreš niti govoriti z mano v normalnem tonu ? samo pogovor hočem, ker se vseh tvojih obtožb že zavedam, ter jih ni potrebno vekomaj ponavljati, « je stresel z glavo in zavzdihnil, ko je bilo jasno, da sama ni imela namena odnehati in se je bilo bolje vdati njemu. » dobro si vedela s kom si se poročila in da sem že takrat bil navadna ničla. samo ena pozitivna ocena pri matematiki je vsem spremenila pogled v očeh in sem nenadoma postal zlati fant, ki bi si ga vsaka mama želela za svojo hčerko. v resnici pa sem še vedno bil enak kreten, ki je uničil vedno samo tisto, kar je najbolj ljubil in cenil v svojem življenju, « se je tudi njegov glas sedaj bolj odločno odzval na njene besede in ugovore, ki so uničevale njegovo potrpljenje, ko je na vsako njegovo besede našla drzen odgovor poln očitkov na njegov račun.

» ne bo si upal, ker bo prej pomislil kaj bi potem lahko storil z njim, ter bo raje vse skupaj zadržal zase in iskal nov način kako pridobiti kaj na svojo stran, « je odvrnil, glede na to da je njemu bilo prav malo mar ali bo končno mesto zvedelo kdo je njen mož ali ne, tako ali tako ga je ona skrivala in se ni skrival on sam. » dobro tako ali tako bi bilo čudno, če bi pripomnila kaj pozitivnega odkar sem sedel za to mizo, « se je predal z dvignjenimi rokami in popustil vsej njeni trmi, ki se je še dodatno nabirala in ni dopustila, da bi sploh kamorkoli prišla in sta se vedno znašla v predelu očitkov namenjenih njemu. to jamo si je sam skopal in se res ni smel preveč pritoževati, da ga ni sprejela z odprtimi rokami po osmih letih ali pa v vsaj bolj tihem tonu. ni se spremenil samo on, ampak tudi ona in definitivno ni bila v igri samo njena privlačna zunanjost, v igri je bila tudi njena veliko močnejša notranjost. » osem let sem bil tudi jaz sam, v veliko večjem dreku kot ti, ki si listala knjige in gradila svojo kariero. osem let sem bil obdan z razočaranim pogledom očeta, ki v meni po tem odkar si ti odšla, ni več videl ničesar sposobnega uspeha. osem let sem bil obdan z ljudmi, ki so mi venomer govorili, da sem bedak in glede na to da nihče ni imel upanja v mene, ga tudi sam nisem gojil do samega sebe, ter sem raje vse skupaj zapil – « je pričel in se preprosto ustavil, ker je dvomil, da je bilo pametno karkoli govoriti v tej smeri. v njemu bo videla samo nekoga, ki se poskuša delati žrtev, ko je samo skušal dopovedati, da je bil brez nje izgubljen. » zakaj nikoli nisi vložila ločitve ? očitno je, da uživaš v novem življenju, ter si zagotovo želiš svobode, da bi se lahko poročila in ustvarila družino s kakšnim zategnjenim odvetnikom, ter mene pustila v senci preteklosti. «

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Ned Apr 21, 2013 8:11 am

tag; kyle smitten

''ne. oprosti, kyle. ampak ne morem kar tako pozabiti,'' je zamrmrala in odločno pregnala jezo iz svojega glasu. videla je, da ne glede na vse ne more razumeti, kaj jo je tako prizadelo in zakaj v njej ni ostala niti trohica odpuščanja. ''veš... pričakovala bi opravičilo. morda nekaj kesanja. namesto tega si praktično zamahnil z roko in varanje pometel pod preprogo. kaj misliš, da me je pognalo v beg od najinega zakona?'' je dvignila pogled k njemu in roke prekrižala na robu mize ter se z dlanmi oklenila komolcev. ''ni bilo to, da nisi bil pripravljen z mano oditi od doma. našla bi kompromis. narobe je bilo to, da si tekel k drugi, takoj ko so se pojavile težave,'' je sinonim za vse njegove ženske izrekla le s težavo. res bi zmogla prenesti razdaljo in najti način, da bi prišla domov vsak mesec, medtem ko bi študirala. toda takrat ni mogel razumeti, zakaj ji je bila izobrazba tako pomembna. vendar je bil glavni vir bolečine to, da jo je v trenutku zamenjal za lahkoživke, s katerimi se ni mogla kosati. resnici na ljubo – domala razvrednotil jo je. ''samo to je bila tvoja napaka. nič drugega,'' je zašepetala bolj zase, nato pa vendar pokazala nekaj zanimanja za tisto, kar ji je govoril o svoji karieri. ''lovec na glave? lepo. upam, da si uspešen,'' je iskreno odvrnila in prikimala. da, upala je, da je imel uspešno življenje in mu je šlo odlično. vsekakor je izgledal, kakor da mu gre dobro. ''prav. potem se obnašaj kot odrasel človek, ko te prosim, da me pusti prekleto pri miru, da živim naprej brez tebe kakor do zdaj,'' je zdaj posegla že po obupu, ker jeza ni več zalegla, saj je tako vztrajno njeno renčanje vračal s trojno dozo. ''ne sovražim te. samo ne zaupam ti. in delaš me nervozno,'' je spet vzkipela in hitro stišala glas, ko je zaznala nekaj dodatnih pogledov na njima: ''ne dramatiziraj, kyle, lepo te prosim. nikoli te nisem imela za ničlo, prav?'' zadržala je dih za dolg trenutek. najbolj ljubil in cenil? ni mu smela nasesti. stvari, oseb, ki si jih ljubil in cenil nisi brez pomislekov postavil v kot.

obrnila je pogled na njegove dvignjene roke, ki so jasno označevale predajo. vendar ni čutila zadovoljstva, ker so se besede, ki jih je izrekel zažrle pregloboko v njo in je bila primorana napraviti globok vdih, da je ohranila trdno fasado. je bila res tako zagrenjena? tako brezčutna, kot jo je opisal? negativna? sovražna? slika, ki jo je zdaj z besedami risal pred njene oči ni bila idealna. vendar ni bila krivda na njenih ramenih. ni bila ona kriva, da je razočaral vse po vrsti. to si je sam nakopal nase, ko se ni bil pripravljen boriti za njiju. in sledilo je še vprašanje, ki se ga je najbolj bala – ločitev. prav zares, zakaj ni nikoli vložila zahtevka za ločitev in napravila konec temu dolgotrajnemu večletnemu mučenju? ''kyle...'' je poskusila reči s svarečim glasom, naj ne zatava v te vode, a delovala je samo prestrašeno in povsem nesigurno. ''ni mi bilo do drugih. ne takrat in ne zdaj,'' se je namrščila in se odločila, da nima pomena, kaj mu reče, ker sta tako ali tako opravila. on se bo slej kot prej odpravil na lov nekam drugam in ona bo ostala tukaj. med zategnjenimi odvetniki. ''pripravila bom vse potrebne papirje in ti jih v najkrajšem možnem času poslala. vse, kar je ostalo doma je tvoje in če hočeš ti lahko dam tudi pol bančnega računa z nedavnimi prihranki. um. imaš odvetnika ali boš samo podpisal brez kompliciranja?'' je naenkrat postala uradna, ko se je skrbno potrudila zakriti vsako sled čustev v njej.

Naslov sporočila: Re: il fortico restaurant Pet Apr 26, 2013 1:09 pm

for this post i tag bombshell teagan h. dawson . and i wrote around 800 words. awh.

pogled je spustil proti stvarem na mizi in se raje osredotočil na kozarce in okrasitev mize, kot pa na njo in na reakcije ob njenih besedah. » misliš, da bi bil tukaj, če mi ne bi bilo žal ? če ne bi čutil vsaj trohice kesanja, za kar sem storil tebi in najinemu zakonu ? « se je odzval in mehko dvignil pogled proti njej, ko je očitno med njima dvema zgradila ogromen in težak zid skozi katerega sam ni mogel in preko tudi ne. bila je obdana z njim z vseh strani in zanj ni bilo vstopa, ne glede na to kaj je rekel in kako si je hotel urediti situacijo, ter od nje dobiti vsaj en znak da se mogoče lahko stvari obrnejo na bolje. mogoče takrat nista bila prava za zakon, a nihče ne more trditi, da nista sedaj. navsezadnje niti poskusila nista in sam je dobro vedel, da čustva do svetlolaske še ima, pa četudi je nazadnje ko jo je videl bila tako zelo drugačna kot sedaj. » zato, ker je bilo lažje pogledati za drugo žensko, kot pa se usesti s teboj in razpravljati o tvoji karieri in o tvojem denarju, ki nama bo pomagal, ter boš ti živela na visoki nogi in jaz bom tvoja senca. tega nisem hotel, vendar ti več kot življenja v rodnem mestu nisem mogel dati, « se je brez smisla obranil in končno pogled dvignil proti njej in se znašel iz pogleda v pogled z njo. » oprosti. « drugega ji več ni mogel reči. bilo mu je žal, a malo stvari je v življenju naredil kot se morajo. šele sedaj je imel občutek, da je prihod v filadelfijo in zaposlitev kot lovec na glave, predstavljalo nekaj pravega in nekaj kar ga bo naredilo primernega moškega in primernega moža, če je bilo že za njega in teo prepozno, pa potem vsaj za katero drugo dekle na njegovi poti. resnično pa si je sedaj hotel, da bi njegova poroka do konca svojih dni trajala z teagan in bo sprejela, če ne sedaj pa čez nekaj mesecev ali tednov njegovo kesanje in njegovo pripravljenost, da tokrat naredi stvari prav in moralno. » motiš se. imel sem in še vedno imam veliko preveč napak, teagan. « v njegovem glasu je bilo mogoče ob tem čutiti celo nekaj razočaranja nad samim seboj in lastnim življenjem, ki ga je pripeljalo kamor ga pač je. » trudim se, « je pripomnil skozi kratek nasmešek ob njenih besedah iz katerih sam ni mogel razbrati ali so imele resnično težnjo ali je bil skozi priigran sarkazem. » živela naprej boš bolj težko, ker živim tukaj in imam stanovanje v mestu. kakšne sreče pa sem bi znala velikokrat naleteti drug na drugega, čisto po naključju, « se je sedaj njegov nasmešek ob tem nesramno povečal in so se mu v licih ob tem naredile dve majhne jamice, vsaka na svoji strani lica. » delal sem te nervozno tudi ko sva se spoznala in si živčno vrtela svoje pramene las, ter sva od tistega pristala v zvezi. bog ve kam naju bo sedaj tvoja nervoznost pripeljala, « jo je še malce zbodel in se premaknil na stolu bližje k mizi, da ji res ni bilo potrebno sikati svoje puščice po celi restavraciji, ampak res samo njemu. » dovolj je bilo že to, da sem se imel sam, ter vsi ostali. « sploh pa nikoli ni direktno rekel, da ga je imela ona za takšnega. navsezadnje je njena predstava o njemu doživela korenito spremembo in je plod tega gledal sedaj.

prav zato se je predal. predal se je vedoč, da je očitno ona sliko o njemu trdno zakoreninila pri sebi in ne glede na to kaj je sedaj rekel, to ni pomagalo. v vse skupaj se je spravil sam, ter žal mu je bilo, ampak nikoli ni spadal med osebe, ki bi pretirano gledala nazaj in karkoli obžalovale. stvari so se vedno dogajale z razlogom in tudi situacija med njima je imela svoj razlog za oba. razlog pa ni mogel biti ta, da jima je širno vesolje hotelo pokazati, da sta napačna drug za drugega. to namreč ni moglo biti res, ker sam brez nje je bil še večja ničla kot sicer in ona mu je edina lahko dala voljo, da sploh kaj naredi iz sebe in ljubil jo je. mar to ni moglo biti dovolj ? » neverjetna si, « se je sedaj on bolj jezno odzval na vse skupaj in stresel z glavo. » če osem let nisi storila tega, zakaj sedaj ? « ni se oziral na njena vprašanja, ker je imel namen podpisati, če je za njiju bilo res vse izgubljeno. izgubljeno pa ni moglo biti še pred bitko, ki je še niti dobro ni začel. » ker sem to omenil jaz in bo željo tako najlažje preusmeriti name ? « je nadaljeval, ter zrl v njo in pri tem ohranjal trden glas : » nočem ločitve, teagan. hočem tebe. hočem naju. «

Naslov sporočila: il fortico restaurant Sob Apr 27, 2013 6:30 pm

]

tag; kyle smitten

skomignila je z rameni. ne, ni vedela, kaj naj si misli o njegovi nenadni vrnitvi v njeno življenje in ni vedela, kakšna so njegova čustva. ''ne bi bil moj senca in na veliki nogi bi bila oba. prekleto, poročena sva bila. moj denar naj bi bil tvoj denar, moji problemi tvoji problemi. morala bi si zaupati in biti zvesta in sva zajebala že na samem začetku,'' je pričela zmajevati z glavo. saj ni trdila, da je bila krivda resnično v celoti njegova. tudi sama je nosila en delček. temu bi morala napraviti konec že dolgo nazaj. verjetno v istem trenutku, ko je izvedela, kaj počne za njenim hrbtom. in izgovor, da je ubral lažjo pot enostavno ni mogel zadostovati posledicam, ki so jo lovile še leta. ''še zdaj ne razumeš, kajne? sploh nočeš razumeti,'' je spodnjo ustnico potegnila med zobe in rahlo ugriznila v pordelo kožo. ''vseeno mi je bilo ali bi bila doma ali v new yorku ali v nekem kazahstanu. šlo se je za nekaj let šolanja in potem bi imela nek poklic in bi lahko delala kjerkoli. res ne bi bil problem – ali bi šla delat v sosednje mesto ali bi odprla pisarno. hotela sem samo tebe in ti nisi mogel dojeti, da si nekdo res lahko želi samo ene stvari,'' je zavzdihnila in vedela, da je iz minute v minuto bolj razvrana in vedno bolj na koncu z živci. ni zmogla več. sedeti nasproti njega in ohranjati mirno kri, ko bi z največjim veseljem krožnik poslala na drug konec restavracije. jezno je odkimala – ne, ni imel ogromno napak. njej je bil všeč prav takšen kot je bil. le da je moral vse zajebati. njen pogled se je sunkovito dvignil: ''preselil si sem?'' kaj mu ni bilo jasno? priti v mesto in pričakovati, da mu bo padla naravnost pred noge, ko se bo trikrat opravičil. ''nikamor, kyle. tole ne pelje nikamor,'' je zamrmrala in z naslonjala stola pograbila torbico ter jo podržala v naročju.

''ne morem se več iti tega, res ne. grem,'' je nadaljevala z mrmranjem, da je izgledalo, da govori bolj zase kakor pa njemu. morala je prepričati svoje noge naj se postavijo pokonci, naj se odpravijo naravnost proti izhodu. naj visoko dvigne glavo in se pretvarja, da njega ni v mestu. da se ni opravičil. da ji je bolje brez njega. mora si v glavo vtepsti malo morje drobcenih laži, ki jo bodo po vsej verjetnosti hitro zlomile, a potem bo v redu. ko jih bo premlela v sebi in jih sprejela, ji bo lažje. ''ker sem mislila, da te po vsem tem času, po vseh tvojih ženskah še vedno ljubim,'' se je pognala pokonci in ročaj torbice obesila na ramena, ko je brskala po njej in iz denarnice vlekla cel kup denarja, katerega je skorajda zalučala na mizo. ''žal sem se zmotila, zdaj to vem,'' je skomignila z rameni, medtem ko je vsaka delček njenega srca besno rjovel nanjo, se kregal z njeno pametjo, češ kakšne kozlarije počne. tiste zadnje besede bi jo skorajda zlomile na licu mesta, a uspelo ji je ohraniti hladen pogled, ko je stopila mimo mize in se ustavila ob njegovem stolu. ''nočem te, kyle. naredi nama uslugo in pojdi domov. papirje dobiš v roku treh dni,'' ji je nekako uspelo spraviti iz sebe, nato pa je odšla naravnost proti izhodu, zvok njenih pet pa je nato odmeval po sprejemnici restavracije vse do hladnega betona zunaj. lažnivka in pol.

the end.