zoo

Naslov sporočila: zoo Sre Mar 06, 2013 1:00 pm

tag, james - the mission (: lets do this. srcek

Sara ni bila človek za zveze. Že res, da ji je tu in tam ugajala moška družba, sploh z Jamesom ob sebi se je počutila neverjetno varno, toda počasi je dobivala občutek, kot da gre vse skupaj skorajda predobro, da bi lahko bilo res. Mogoče jo je zgolj zagrabila panika in prosila ga je za nekaj svobode. In kako prikladno; cel teden ji je precej dobro uspevalo in uspešno je se ognila svetlolascu, sedaj pa so ju skupaj poslali na misijo, kjer naj se pretvarja? Kaj naj stori, če jo vpraša zakaj se ga tako vztrajno izogiba? Kaj sploh naj reče, ko pa je v bistvu edini človek, ki je v življenju še ni razočaral. Mu naj prizna, da preprosto ni pripravljena na resno zvezo in da se je vse skupaj premikalo prehitro. Da še nikoli ni bila tako srečna in mirna? Da je bil edini človek, katerega dotik ji ni povzročil prebliskov posilstva. Da je preprosto predober zanjo. Kako prekleto prikladno. Takoj, ko opravita nalogo – kar ne bi smelo trajati predolgo, glede na to, da morata le prevzeti torbo z denarjem – se bo pogovorila z vodjo tolpe in ga prosila, če lahko poskrbi, da dobi drugega partnerja, namreč imela je občutek, da z Jamesom preprosto ne bo tako efektivna kot po navadi.

Dobrih pet minut hoje jo je še ločilo od točke, kjer naj bi se srečala, ter potem nemudoma nadaljevala pot do druge počivalne točke sredi živalskega vrta, kjer naj bi ju – skrita med veje manjšega grmička – čakala črna fitnes torba z denarjem, ki ga morata še isti moment dostaviti vodji tolpe. Nič lažjega. Z mislimi povsem osredotočenimi na nalogo, se je približala svetlolascu, ki jo je že čakal, naslonjen na železno ograjo pred vhodom. Prepoteni roki je skrivala v žepih in ju močno stiskala v pesti, s pogledom usmerjenim v njegove čevlje, pa je tiho spregovorila par besed. »Predlagam, da pohitiva.« Stopila je proti vhodu, ženski na blagajni v pest stisnila dvajsetaka, potem pa se ozrla proti moškemu, s katerim je pred par tedni še zadovoljno delila stanovanje. No, seveda je še vedno uradno živela v svojem, toda roko na srce, večino časa sta preživela skupaj, če ne na terenu, pa v postelji. In sedaj, ko je bila prva krinka, na katero bi človek pomislil, parček, ki se zaljubljeno sprehaja po živalskem vrtu (na prekleto soparen dan), je dejansko obžalovala, da sta se kdajkoli zapletla. Kaj bi se zgodilo, če se nekega dne na smrt spreta, še vedno pa bosta prisiljena ''poslovno'' sodelovati in drug drugemu kriti rit? Očitno je bil to test njune predanosti tolpi. Ga bosta uspešno prestala in opravila nalogo, ali si bosta preprosto skočila v lase in padla na celi črti. »Veš, mislim, da bi vse skupaj izpadlo dosti bolj pristno, če bi me prijel za roko in se vsaj pretvarjal, da sva srečna in da sva tukaj zgolj zaradi sprehoda. In živali,« se je kislo nasmehnila, potno roko pa že brisala ob hlačnico. »Razen če imaš namen zajebati nalogo, v tem primeru izvoli.«

Naslov sporočila: Re: zoo Čet Mar 07, 2013 4:28 pm

@ sara smitten

v tolpi je bil james že dobri dve leti in malce nejevoljno je ugotavljal, da se gledano hierarhično ni še nikamor premaknil. sprva niti ni bil tako zelo navdušen nad samim sistemom sodelovanja, kar se tiče posla je bil individualist, kasneje pa se je odločil, da bo znotraj tolpe deloval le z minimalnim trudom. toda zadnje tedne se je njegovo razmišljanje nekako spremenilo in sedaj je bil trdno odločen, da se premakne z mrtve točke. prijavil se je za eno od nalog, ki je delovala precej preprosto. edina stvar, nad katero ni bil navdušen, je bila ta, da jo bo moral opraviti s svojo bivšo ljubimko.

saro je imel rad. resno. in bil je prepričan, da ima tudi ona njega, navsezadnje je bil prav on eden od povodov, da se je tudi ona pridružila bloodsom. toda njenega nenehnega izmišljevanja kaj želi, s kom želi biti in s kom želi stanovati, je imel dovolj. zadnjič, ko sta se tako razšla, jo je še poskušal prepričati (in dejansko mu je uspelo, saj sta zopet pristala v zvezi), sedaj pa jo je imel dovolj. a bil je prepričan, da njun trenutno hladen odnos ne bo škodil delu. navsezadnje sta bila oba profesionalca.

pred živalskim vrtom, kjer naj bi pobrala torbo z denarjem, se je znašel nekaj minut pred dogovorjenim srečanjem s saro. za trenutek je pomislil na to, da bi nalogo opravil sam – navsezadnje od kdaj pa rabiš dva človeka da pobereš torbo, skrito pod enim od grmov? a njegov pogled je kmalu uzrl saro, ki se mu je približevala. ponavadi jo je vedno pozdravil z iskrenim nasmehom, sedaj pa je le kratko prikimal ob njenem prihodu. napol je celo pričakoval kakšno opravičilo od nje, a očitno se je motil in temnolaska ni imela nikakršne želje zakopati bojno sekiro. »zdravo tudi tebi,« je hladno odvrnil njenim besedam, nato pa stopil za njo skozi vhod. ošinil je velik zemljevid, ki je prikazoval postavitev živalskega vrta, kafiče in ograde z živalmi, kar mu je malenkost zboljšalo orientacijo v prostoru. tako se je prepričal, da stopata pravo smer, preden se je približal bivšemu dekletu, ki je stopala naprej po poti. »mislim, da nisem tako dober igralec, da bi lahko ostale prepričal da z velikim veseljem stopam tu poleg tebe. in če sva že pri tem, nisem jaz tisti, ki je zajebal vse skupaj še preden sva bila sploh dodeljena tej nalogi,« je še kratko komentiral njene besede, a kljub vsemu je segel v njeno roko in se ji približal, tako da sta hodila z ramo ob rami. ob tem je želel popolnoma zablokirati kakršna koli čustva, ki jih je imel do nje, a skozi špranje njegovega ledenega oklepa, se je ob dotiku vseeno uspelo izmuzniti nekaj lepih spominov. ob tem je le zavzdihnil in se s pogledom zastrmel naprej, ko sta brez besed stopala po poti.

»to je to, ne?« je vprašal, ko sta končno dospela do točke, kjer naj bi prevzela torbo. james je spustil njeno roko, se na hitro ozrl okoli sebe in ko je opazil, da v njuno smer ne strmi noben radoveden pogled, se je hitro sklonil in izpod grmov potegnil torbo, za katero je že po občutku vedel, da je prelahka. veliko prelahka. v isti sekundi je potegnil za zadrgo na njej ter se zazrl v prazno vsebino. »pizda. prazna je,« je izustil skozi stisnjene zobe, obenem pa prazno torbo zalučal ob tla. »nekdo naju je prehitel,« je dejal in se ozrl okoli njiju.

Naslov sporočila: Re: zoo Pet Mar 08, 2013 11:48 am

tag, james - the mission (: pomoje bo kulči, če ga james dohiti nekje v malo bolj zakotnem delu živalskega vrta, ona pa potem uleti, a bit dirty and scraped lol

Čeprav je že pred samim srečanjem z njim, bila precej nervozna, se to vsekakor ni moglo kosati z občutki, ki so jo spreletavali sedaj. Z vsako besedo, ki jo je spregovorila, se je utrip njenega srca vsaj dvakratno povečal, njene noge pa so se vztrajno šibile pod težo njene podzavesti. Bila je prepričana na navzven ne daje vtisa zaljubljene najstnice, temveč živčne razvaline, in samo čakala je, kdaj ju bo kakšen mimoidoči sumničavo premeril. Vse dokler v dlani ni začutila njegove. Trdno se je je oklenil in čeprav je upala, da ob tem ne bo začutila ničesar posebnega, se je prekleto zmotila. Zadrhtela je – precej očitno – in za nekaj sekund, ki so se zdele kot cela večnost, izgubila dar govora, potem pa se nekako le spravila k sebi. »Mislim, da nama tole obtoževanje in prelaganje odgovornosti drug na drugega ne bo olajšalo naloge. In če se že hočeš pogovoriti, bi lahko izbrala malce boljšo lokacijo in predvsem priložnost. Si predstavljaš kakšna katastrofa bi bila, če nazaj prideva brez torbe!« Nekoliko hitreje je stopila in še vedno komajda dohajala njegov korak, in jasno je bilo, da se mu mudi čim prej opraviti z misijo in potem izginiti izpred njenih oči. Povsem razumela je, da se v njeni družbi počuti neprijetno, in rade volje bi mu naredila uslugo in izginila, po drugi strani pa si je na sebi ponovno želela občutiti njegov dotik, in svoj obraz zatopiti v njegov vrat. Se vsaj že enkrat skriti v njegovem objemu in počutiti varno, kot še nikdar in nikjer drugje.

Ob takšnem razmišljanju se je kratka pot do parka, kjer naj bi prevzela denar, zdela še krajša, s pogledom je prečesala okolico in si vzela še toliko časa, da se je nasmehnila starejšemu paru, ki sta prav tako z roko v roki hitela naprej. »Ja, hitro jo zgrabi, zgleda, da je do sedaj še nihče ni opazil. Dobro sva jo odnesla,« ji je še uspelo dokončati stavek, potem pa že prebledela, ko je namesto kupa denarja zagledala pusto črnino. »Fuck, fuck, fuck, kaj pa zdaj? Kellan naju bo ubil, katastrofa. Vidiš, samo zato, ker sva izgubljala čas z nepotrebnimi bedarijami,« je živčno skakala na mestu, pogled pa ji je švigal od ene do druge strani prostranega parka. In približno dvesto metrov proč zagledala visokega možakarja, ki se je privoščljivo režal in v roki stiskal … plastično vrečko, v kateri je moral biti njun plen. Moral! »James, tamle!« je vzkliknila in pokazala na temnolasca, ki se je takrat že pognal v tek, podobno pa je odreagirala tudi sama. Treningi boksa so se vsekakor obrestovali, je pa vseeno komajda sledila Jamesu, ki ni le tekel, temveč se tu in tam celo uvidevno ustavil in umaknil kakšnemu mimoidočemu, v opravičilo nasmejano prikimal, potem pa znova stekel za kradljivcem, ki jima je pred nosom izmaknil vsaj par deset tisoč dolarjev. Malce nerodno je preskočila polmetrsko ograjo in končala na tleh, obenem pa požela vsaj nekaj neodobravajočih pogledov. »Prekleto,« je s pestjo jezno udarila po tleh in si grdo odrgnila zapestje, pogled pa ji je hitro ušel naprej, daleč naprej, kjer je James skorajda že dohitel bedaka, ki se očitno res ni zavedal, s kom ima opravka.

Naslov sporočila: Re: zoo Čet Mar 14, 2013 12:43 pm

sara

(bi se še kar razpisal, pa moram prihranit mal dogajanja še za zaključni post chuckle

)

še dobro, da naloga ni vključevala kakšne dolgotrajne zasede v avtomobilu, ko bi bila prisiljena tičati skupaj v tako majhnem prostoru, brez izhoda. sedaj je resnično želel čim prej končati z nalogo. ne da bi se zavedal, je pospešil korak, da je morala sara vsakih nekaj sekund skorajda steči za njim, da ga je dohajala. "oh, verjemi mi, zadnje kar si želim je pogovor. jasno si pokazala da ti je popolnoma vseeno za naju in da odkrit pogovor ne pride v poštev. in lahko te razveselim, da te ne mislim več omejevati. zaradi mene lahko delaš kar hudiča hočeš," je stisnil skozi zobe, ne da bi jo v tem času enkrat samkrat pogledal. "trenutno mi je tale naloga veliko bolj pomembna, kot si mi ti. in nikakor nočem torbe pustiti ležati v tistem grmu, več časa, kot je treba. kdo ve, kdo vse lahko naleti nanjo." sicer mu ni bilo niti najmanj jasno, čemu je namenjen denar v njej in niti se ni obremenjeval s tem. v tem poslu je hitro ugotovil da je bolje, če v večini primerov držiš jezik za zobmi in svojega nosu ne vtikuješ v zadeve, ki se te ne tičejo.

seveda je bilo naivno razmišljati, da prevzem ne bo potekal brez zapletov. zakaj za vraga je izmenjava takšne količine denarja sploh potekala na tako javnem kraju? ko je james strmel v prazno torbo so se mu po glavi v trenutku začeli poditi najrazličnejši scenariji. na tako velikem prizorišču ga lahko dejansko vzame kdorkoli. vse kar je vedel je bilo to, da je bolje zanju da se v štab ne vračata brez denarja. moral je ugotoviti kje se nahaja denarja in to hitro. in sarina živčnost mu ni prav nič pomagala. "ne serji, denar bova dobila. samo ugotoviti morava kateri bedak..." njegovo razmišljanje je prekinil sarin krik in hitro je pogled usmeril kamor je kazala sara. in res, smrdljivi kradljivec je prav očitno v roku držal njun plen in se jima nasmihal.

neznanec se je pognal v beg in james in sara za njim. v živalskem vrstu je bil v teh urah vrhunec dogajanja in številne družine in zaljubljeni parčki so se jima kot nalašč postavljali naravnost pred noge. spretno se jim je izmikal in se jim vsake toliko časa tudi diskretno ustavil saj nikakor ni želel vzbuditi preveč pozornosti. sara ni veliko zaostajala za njim, a nekako je upal, da bo sama ubrala kakšno bližnjico in neznanca nekako prestregla še pred njim. preskočil je nekaj rožnih gredic in se pognal čez sveže pokošeno zeleno trato, spred oči pa nikakor ni želel izpustiti neznanca, kateremu se je z vsakim pretečenim metrom bolj približal. nekje v daljavi je zaslišal klic in nekakšno piščalko in vse skupaj pripisal kakšnemu debelemu varnostniku, ki je opazil njuno dirko med svojim basanjem s krofi. preskočil je eno ograjo za drugo, nekje na pol poti se mu je spodrsnilo na blatu a vse skupaj mu je le dalo dodatni pospešek. množico ljudi so pustili za sabo in sedaj je jamesa do moškega ločilo le še nekaj metrov. zavili so v predel, ki je očitno služil skladiščem in james je takoj porabil še zadnje atome moči za pospešek. neznanca je že zagrabil za ovratnik srajce, zaradi česar je možakarja potegnilo nazaj. izgubil je ravnotežje in pristal na tleh, na njem pa se je v trenutku znašel james in ga z dobro namerjenim udarcem v obraz za nekaj sekund onesposobil, potem pa mu z roko zagrabil grlo in ga obdržal na tleh. "tole bo moje, hvala," je z rahlo zadihanim glasom dejal, ko je človeku z roke izpulil vrečko z denarjem.

Naslov sporočila: Re: zoo Čet Mar 14, 2013 3:11 pm

tag, james - the mission (: woohoo, we're almost done.

»Saj sem ti povedala, nisem pripravljena na resno zvezo, James,« je siknila skozi zobe in se narejeno zasmejala. Če je bila kaj, je bila odlična igralka in vse kar je v tem trenutku želela, je bila tista prekleta torba, ki jo morata pravočasno dostaviti vodji, potem pa če Jamesa še kdaj vidi ali ne. No, mogoče to ni bilo čisto res; nekaj malega je do njega vsekakor čutila, ni bila to pristna ljubezen, je pa vsekakor pogrešala njegove objeme in avtomatsko se je takrat še tesneje oprijela njegove dlani. »Hja, saj to je smisel vsake zveze, ne? Vse drugo je bolj pomembno kot partner, preleta tolpa, prekleti prijatelji,« se ji je zareklo, čeprav je vse to – oh, pa še kako – držalo tudi za njo samo. Z Jamesom jima je nekaj časa sicer kazalo precej dobro, toda ko je z njim preživljala vedno več in več časa, se je zavedala, da je na resno zvezo, deljenje stanovanja in ostalo kar pride s tem, pripravljena nekako tako kot pravkar rojena mačka na trdo hrano. Enostavno ji ni šlo. Toda, ko sta se skupaj znašla v presneto veliki godlji, je še vedno pridno ubogala njegove nasvete in se nekje globoko v sebi zahvaljevala njegovi prisotnosti, sama se s tistim debeluhom verjetno sploh ne bi mogla kosati, in ko ji je svetlolasec samozavestno zatrdil, da bosta denar nekako že dobila nazaj, mu je celo rada verjela.

In ko se je po par minutah teka znašla na tleh, vsa zaprašena in odrgnjena, ni bilo druge, kot da lov na neznanca prepusti njemu, sama pa ju skuša čim prej dohiteti. Pobrala se je s tal, nekajkrat globoko zajela sapo in skušala umiriti divje bitje srca, potem pa nekje v daljavi zagledala dve opotekajoči se postavi. Pomela je grdo okraspani zapestji, potem pa pospešila in se pridružila Jamesu ob ravno pravšnjem času. »Z nama mora, tole je strašen hendikep, nimam pojma kaj bodo storili z njim, prekleti debeluh je lahko brezdomec, ki je naletel na terno ali pa zgolj dobro zakrinkan mafijec. Ampak prepričana sem, da bo Kell … mislim, vodja, točno vedel kaj storiti z njim,« ji je ime njihovega vodje skorajda ušlo z ustnic, toda verjetno ona ni bila edina, ki ji je bilo vse skupaj še kako dobro znano. No, drugi so lahko zgolj sumili, njej pa je Kellan za vse povedal kar sam od sebe in čeprav je z njo načeloma ravnal kot z mlajšo sestrico, ji je njegovo zaupanje veliko pomenilo. »Upam, da imaš avto parkiran nedaleč proč, ker dvomim, da varnostniki ne bodo ničesar posumili ob kričečem kosu mesa, ki ga morava zvleči zraven,« je pomignila proti moškemu, ki je še vedno ječal na tleh (verjetno predvsem v upanju, da ga iz mučnih posledic reši kdo izmed mimoidočih). »Vstani ali pa ti zdrobim obraz,« je z bolečo levico segla proti kradljivcu, ki se je zgolj porogljivo zarežal, in očitno je bilo, da je ne jemlje resno. Že res, da je štela zgolj dvaindvajset let, je pa v življenju bila deležna marsikatere krivice, kar jo je utrdilo do te mere, da kakršnegakoli usmiljenja sploh ni več čutila. »Predlagam, da začneš čivkati, kdo si in zakaj prekleto si ukradel tisto, kar pripada nama. In po hitrem postopku, prosim,« je prhnila, potem pa nekoliko tiše nadaljevala, »sicer je tole zadnja stvar, ki si jo naredil v življenju.«

Naslov sporočila: Re: zoo Tor Mar 19, 2013 6:51 pm

and this is done!

»lahko bi mi povedala že prej, se ti ne zdi?« je prhnil in se ugriznil v jezik, da ne bi rekel še česa, kar bi kasneje obžaloval. najraje bi se ustavil, stopil do nje in jo stresel ter vprašal, česa se tako zelo boji, da ga odriva od sebe. a njegov moški ponos je bil v tistem trenutku bolj pomemben in nikakor ni želel da je on tisti, ki jo prosi na kolenih. vsekakor je vedel, da mu bo bolje brez nje. če je želel kam napredovati, resnično ni potreboval problemov in omejevanja, kar pa je zveza vsekakor predstavljala. ob njenih besedah se je za trenutek ustavil in jo prestrelil s pogledom. »hej, med nama je končano. nobene zveze ni več med nama, med nama obstaja le še poslovno partnerstvo in nič drugega. tako da, ja, definitivno mi je v tem trenutku bolj pomembna tolpa, kot pa si mi ti. pa tudi sicer se mi zdi da se vsekakor lahko bolj zanesem na tolpo, kot se lahko nate. nenazadnje me tolpe še ni pustila na cedilu, v nasprotju z nekaterimi…« je odvrnil in jo ošinil s pogledom. »sicer pa tudi ti kar naprej dokazuješ, kdo ti je bolj pomemben, tolpa ali jaz,« je še dodal, in v njegovem glasu ni bila niti kančka obtoževanja. takšno je bilo pač življenje na robu, česar se je tudi sam zavedal.

a ob lovu na nepridiprava je pozabil na vse zamere. šele ko je moškega pritiskal ob tla in je čutil skelenje v roki, s katero ga je udaril, se je zavedal v kakšno godljo bi lahko prišla pri vodji tolpe, če se ne bi prikazala s torbo. v tistem je do njiju pritekla še sara, kateri je potisnil torbo v roke in z novo prosto dlanjo še bolj potisnil obraz neznanca v suh pesek pod njim. »definitivno. tale gre z nama. napačen dan si si izbral za dvig svojega življenjskega standarda, sonček,« se je james privoščljivo nasmehnil in mu obraz še enkrat porinil v pesek, potem pa se končno dvignil iz njega in ga prijel za zapestje ter na silo zvlekel pokonci. »pravzaprav mi je popolnoma vseeno kdo je ta bizgec. torba je v najinih rokah, to je glavno. za tega pa bodo že poskrbeli ljudje na višjih položajih od naju dveh. razen seveda če bo kellan tako prijazen in ti zaupal vse podrobnosti,« je posebej poudaril ime vodje. ni bil neumen in prav dobro je lahko sklepal, da mora biti sara z njim v precej boljšem odnosu, kot je bil on, vsaj glede na njene pravkar izrečene besede. pravzaprav jo je razumel, zakaj bi se še ubadala z nižjim članom tolpe, če pa ima lahko samega šefa? »aha. seveda da imam avto v bližini. ker sem vedel da bo torbo nekdo ukradel in nama ušel sem,« je jezno dejal – bolj sam nase, ker bo moral neznanca sedaj vleči vse naokrog živalskega vrta, po vseh možnih skritih kotičkih, da jih opazi čim manj ljudi. »greva,« je z glavo pomignil sari in neznanca povlekel za sabo, ko je stopil proti bližnjemu izhodu iz parka.