število prispevkov : 82 cash : 175 street reputation : 73 tvoja starost : 32 starost lika : 27 group : gang kraj rojstva : quebec, canada
Naslov sporočila: Re: country bar Ned Maj 19, 2013 8:38 am
tag; cay and kyle.
Vse se je dogajalo tako hitro in tako iznenada, da se niti dobro ni zavedal, pa je že bil v njegovem oprijemu, z druge strani kopalnice pa se je Cay lahko le nasmihala njunim neumnostim. To kar sta tipa imela definitivno ni imelo niti najmanjšega opravka z njo in če se je Kyle imen namen znašati tudi nad njegovo kolegico, bi verjetno nabral še tistih nekaj zadnjih atomov moči in mu razbil glavo. Tako pa je bil naveličan prekletega boksanja in nenehnega gradiatorstva in obmiroval je, ko ga je tepec potisnil ob tla in mu na hrbtu ukleščil roki. Toliko je vedel, da se ni pametno upirati, sploh glede na to, da je pred tedni razbil njegovo ženico, in če mu že namerava razbiti nos, naj to naredi čim prej in nato izgine. S Cay sta imela kar nekaj pametnejših opravkov, mogoče bi lahko celo pravočasno ujela tistega bedaka, ki je hotel odkupiti skorajda celo tono droge, in to je bil posel, ki se ga ni izplačalo izpustiti iz rok. »No, daj, Kyle, mislim, da je dovolj za danes. Lahko se dobiva jutri, tam zunaj, kaj praviš?« je zamomljal pod njegovo težo, ki mu je preprečevala enostavno dihanje in imel je občutek, kot da mu bodo zdaj zdaj eksplodirala pljuča. »Lahko se spravljaš name kolikor se hočeš, ampak Cay nima s tem popolnoma nič, ne glede na to kako zelo aktivno suče jezik.«
Toda še kako je imela; očitno je rada igrala heroja, kajti na prstu je že sukala svoj revolver in ga kasneje tudi nekoliko močneje prijela v sicer drobno dlan in uperila v Kylovo glavo, ki se je sedaj srečala s tlemi. Bil je prepričan, da petelina ne bo pritisnila, zagotovo ne. Sredi bara v ženskem wc-ju kaj takšnega niti ni bilo pametno storiti, toda zanjo nikoli ni čisto zagotovo vedel. V enem trenutku je bila nežna kot mila deklica, v drugem pa divja in razjarjena, da se je še sam prestrašil besa, ki ga je kazala navzven. In sedaj je v njenih očeh opazil tiste iskrice, zaradi katerih mu je bila pravzaprav tako zelo všeč. Bila je trmasta, odločena in mogoče celo napadalna, spominjala ne na krvoločno mrcino, ki jo je nekdo pripel na verigo in samo čakala je na znak, pa bi mu gotovo izmaličila obraz. Toda dejstvo, da ženskam ni nikoli pustil mazanja rok, je tu premagalo njeno odločnost in to je izkoristil tudi Kyle, ki očitno še kar ni nameraval odnehati. Spravil jo je na tla in se nato zakadil še vanj, in prav nenavadno je bilo, koliko moči je premogel ta sodu podoben bedak. No, nazadnje je ugotovil, da je vse tisto, kar se skriva pod njegovo majico, trdo kot kamen in z nekaj modricami v nastajanju je končal v steni. »Cay, si v redu?« je nato planil proti njej, ko je svetlolasec z loputanjem vrat zapustil toaleto in sta z rjavolasko ostala povsem sama. Pobral je revolver in ji ga podal, nato pa s skrbjo prečesal njeno telo za potencialnimi odrgninami, toda ni kazala pretiranih bolečin. Sam jo je skupil nekje pri vratu in čutil je, da se bo naslednjih nekaj dni premikal precej po polžje in podobno bi rekel tudi za kretena, ki ga je namlatil. Ampak sedaj to ni bilo pomembno. Ostala sta živa in v kar se da dobrem stanju, če ne drugega, bi si lahko privoščil vsaj kozarec viskija. »In če sva že ravno tu, kaj praviš na pijačo? Se ti da?« ji je podal dlan, da se je lahko skobacala pokonci, potem pa jo za roko vodil do prostorov, kjer sta se nahajala prej. Le da sta tokrat sedla za šank in nekoliko zdelano srkala vsak svoje 'zdravilo'. On je alkohol potreboval bolj kot karkoli drugega. Vsaj v tistem trenutku.
maxine chase
število prispevkov : 165 cash : 333 street reputation : 89 tvoja starost : 35 starost lika : 25 kraj rojstva : havana, cuba
Naslov sporočila: Re: country bar Ned Maj 19, 2013 12:31 pm
cay & kyle & theo
naveličala se je odzivati na te preklete opazke neandertalca, zato je samo ustnice držala stisnjene v ravno črto. pametnejši odneha, kajne? in tudi zakaj bi se obremenjevala z nekom kot je bil on in kakšno mišljenje si je ustvaril o njej, navsezadnje ji ni pomenil popolnoma ničesar. zgolj navadno nadležno muho, ki ti je brenčala okrog glave in neumorno tečnarila - dokler je nisi počil z loparčkom in bil deležen blaženega miru. tudi sama ga bo kmalu deležna, ko se bosta theo in temnolasec naveličala obdelovati se s pestmi. sama pa bo že kdaj naslednjič obračunala z njim za njegove žalitve, če še kdaj naleti nanj. mu tiho napovedala malo osebno vojno maščevanja.
ostala bi na svojem mestu in mrko stiskala ustnice skupaj, ko ne bi opazila tistega premika in s katerim bi kreten theo lahko kako drugače škodoval, čeprav mu je bil sedaj v nadrejenem položaju. nehala se je držati ob strani in se za spremembo ne vmešavati, ne z besedami in ne z dejanji. zanjo bi bilo verjetno še najboljše, ko bi že na samem začetku zapustila ta prostor z rožastimi ploščicami, se počila za šank in si naročila pijačo. z dvignjeno glavo bi odkorakala stran, ko bi bila drugačna oseba kot je bila. takšna, ki za seboj ni puščala svojih partnerjev, četudi pred tem z njim ne bi delila postelje. vendar sedaj ni bila tam, ampak tukaj in vse težje se je zadrževala k molku. prekleti pesjan ji je preveč paral živce. "zakaj pa ne? končno bi utihnil in nehal s tem svojim govoričenjem," se je sladko nasmehnila v odgovor, za nameček pa odstranila varovalo na pištoli, da se je zaslišal tisti znani klik. z največjim veseljem bi mu poslala kroglo naravnost med očmi in če bi jo bolj gnala jeza, kot še tisti preostanek zdrave pameti, bi brez težave podlegla afektu besa. dovolj je imela maltretiranja in njegove mačističnega obnašanja. samo slabi presoji je morala prepisati, da se je sklonila k njemu in jo je v trenutku neprevidnosti spodnesel. glasna kletvica ji je zapustila ustnice, toda drobne dlani iz katerih ji je izmaknil pištolo, je že imela stisnjene v pesti in koleno nevarno blizu njegovega mednožja. bila je vsekakor pripravljena, da useka nazaj ko bi si želel preveč dovoliti. "ti pa lahko že končno zapreš svoj gobec. dolgočasiš me," mu ni ostala dolžna s hladnim prizvokom v glasu. dejansko je komaj čakala, da se spravi že enkrat stran in skoraj gromko zaploskala, ko so se vrata naposled le zaprla za njim. nejevoljno je zasopihala in z napol odprtim očesom ošinila theo, ki je bil za slovo deležen še bližnje srečanje s steno. videti je bil dokaj nepoškodovan in njene pomoči ni potreboval, zato je trdno stisnila veke skupaj in nekaj sekund samo globoko dihala, da bi se umirila. da bi umirila težak bes v sebi uperjen proti kretenu, proti theu, ki jo je zvlekel v vse to in navsezadnje proti sebi, ker se je pustila zvleči v to neumno čudaško zadevščino. "ja, ja. nič mi ni," je zavzdihnila brez volje za karkoli, tudi za vstati ne. to da valjanje se po tleh skoraj javnega stranišča ni bilo pretirano higienični, je bilo skoraj postranskega pomena. brez dodatnega puntanja je sprejela njegovo ponujeno dlan in se v rahlem skoku postavila na noge. z roko bolj podzavestno zdrsnila čez komolec, na katerega je padla in kjer bo bolečina kmalu minila. ni bila telesno poškodovana, bolj jo je skupil njen ego, njen ponos. "bo s tabo vse dobro?" se je pozanimala z opazno skrbjo v glasu, revolver pa ji medtem že zatlačila nazaj za hlače na prejšnje mesto. potegnila majico čezenj in pogladila skuštrane pramene las. ob njegovem predlogu bi ga že skoraj zavrnila, kajti jezna je nanj še vseeno bila, vendar si je na koncu premislila. pijača bi ji dobro dela. "prav, ampak častiš celo flašo viskija," se ji je to zdela majhna kazen, ker je zaradi njega pristala v navzkrižnem ognju. kmalu zatem sta že oba čepela za šankom in sredi dneva veselo praznila tisto steklenico viskija. najem sobe se je prej sicer zazdela kot bizarna ideja zaradi merjenja moči na ženskih straniščih, toda ob njunem pitju bosta morda na koncu le realizirala tisto njuno prvo idejo in pristala med rjuhami.
THE END!
carrie bennet
število prispevkov : 53 cash : 111 street reputation : 50 tvoja starost : 29 starost lika : 26 group : locals kraj rojstva : mill valley, CA
Naslov sporočila: Re: country bar Ned Maj 26, 2013 8:28 am
tag; marco, ;33
imela je prost dan in čisto neprepričana se je odločila oditi malce ven iz mesta, stran od vsega skupaj in nekje v ogromni filadelfiji poiskati nek miren kraj, kjer ne bo obdana z zvokom rešilca in kaosom v bolnišnici, še manj pa z nočnim zavijanjem policijskih siren. problem sicer ni bil v tem da ne bi bila navajena, saj je navsezadnje živela v new yorku v eni izmed najbolj hrupnih cest in je ovita med svoje blazine venomer poslušala kaj se je dogajalo tam zunaj in v noči, ko ni mogla spati se spraševala kakšen zločin je bil in ali je bil kdo mrtev, ter je zato sirena tulila s tako vnemo. vseeno je kljub navajenosti potrebovala pobeg od vsega skupaj in se vrniti v tisto neko idilo in odmisliti malce vse skupaj, ter sprostiti svoj sistem in se pripraviti za nov delovnik. ni bila slabe volje ali razočarana, samo utrujena je bila, kljub temu da so stvari v njenem življenju imele nek smisel. imela je timothyja, imela je službo in streho nad glavo. dnevi ne bi mogli biti boljši. pobegniti je zgolj morala od tiste negativne energije sredi mesta in vnesti v sebe pozitivno, da je ponovno lahko s svojo lahkotnostjo vstopala v nova jutra in reševala življenja, kolikor je to seveda le mogla. mogoče je bila zdravnica, a ni bila bog in ni imela vse moči v svojih rokah, le trud in željo po uspehu, ki se je pokazala po volji neke višje sile. zavila je z glavne cesti po makadamski in kmalu pristala pri jezeru. sedla je na pokrov svojega jeklenega konjička in uživala v tišini, dokler je ni premagala žeja in čas, ter je bil čas za odhod. sicer bi najela kakšno sobo v motelu, a naslednji dan je morala delati in si dole jutranje vožnje ni mogla privoščiti. sedla je v avto in se odpeljala nazaj, ko je njeno pozornost pridobil napis za nek bar sredi podeželja in oddaljenost v metrih spodaj, da je takoj zavila c cestišča in se parkirala pred bar, ki sicer ni bil videti kakor neka njena stalnica in v podobne krčme ni hodila, ampak je bilo vredno poskusiti tudi nekaj novega. navsezadnje je bila žejna in ne bi imela nič proti kakšnim arašidom, ki so po navadi bili položeni na pult in je vedno izbrskala tiste najbolj spodaj, ki zagotovo še niso bili dotaknjeni. izstopila je iz svojega majhnega avtomobila, dovolj velikega za njo in njene potrebe, ter vstopila v krčmo, rahlo neprepričana kaj lahko tam dobi. ljudje so bili videti zatopljeni v svoje in ob tem je samo skomignila z rameni in se napotila proti točilnemu pultu, kjer je dobila takojšnjo pozornost natakarja in ga presenetila s svojo izbiro, sok. presneto, mar bi morali res vsi priti sem samo piti viski ? namuznila se je in povlekla bližje k sebi enega izmed barskih stolčkov in sedla nanj, ter ob tem stol naprej od nje prepoznala temno podobo moškega, ki jo je že pred časom pošteno nadrl in povedal svoje. bila je dovolj trmasta, da se je zgolj iz tega razloga presedla in sedla na stol poleg njega, prepričana da jo je že zdavnaj opazil in obe roku nato sklenila na leseni površini pred njo. » ne bom te motila. niti pisniti nimam namena, ker vem da si rekel da me nočeš nikoli več videti – « je začela brez nekega pozdrava in pogled usmerila naprej, ko se je pri njej ustavil natakar in ji prinesel njen želeni sok. » nisem neumna in razumem kdaj sem nezaželena. tako da lahko v miru spiješ, karkoli že piješ, ter mene odmisliš. « to so sicer bile njene besede za njega,a v notranjosti je umirila po tem, da bi spregovorila kakšno z njim in spet poskušala svoje.
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: country bar Čet Maj 30, 2013 7:37 am
tag; caiden
ni se mogla s takšno lahkoto otresti rahle nervoznosti, ki jo je blago obdajala, že vse odkar je stopila iz stanovanja in se pametno izognila etiennovim vprašanjem – o tem kam gre takole oblečena, s kom gre, kdaj bo nazaj in milijon drugih, ki jih ne bi smel spraševati. nameravala je držati obljubo, čeprav ji je verjetno ne bi bilo treba. dvomila je, da bi se caiden ravno sekiral, če bi si izmislila kak izgovor in odpovedala nocojšnji zmenek. le da ni bil zares zmenek, kajne? samo pijača. pomagal ji je, ko je prišla v mesto, skupaj z njo poiskal dokaj dostojno stanovanje in ji dal nekaj napotkov glede iskanja dela. torej mu je lahko povrnila vsaj tako, da časti pijačo ali dve. vendar bi potem morala ona povabiti njega in ne obratno? oh, bog. vse preveč si je razbijala glavo s takšnimi malenkostmi in analizirala njun celoten zadnji pogovor do potankosti. vztrajno se je poskušala prepričati, da ni spregledala ničesar. da ni bilo nobenega skritega stavka med vrsticami, ki bi jo moral pognati v beg. caiden je deloval prijetno. čeden na pogled, dober sogovorec in nekako mu je uspelo spregledati njeno stalno mencanje naokrog, kadar ni vedela, kaj točno naj reče. še vedno se je trudila navaditi na philadelphio in predvsem ameriko. tako zelo rada se je venomer držala v ozadju, se pretvarjala, da je zgolj neopazna tapeta na steni, nekdo nepomemben in nevpadljiv. toda če bi tukaj nadaljevala s takšno mentaliteto, potem bi sama zgnila v stanovanju med njenimi slikami in paletami, medtem ko bi jo čez mesec dni morda našel najemodajalec. zato se je morala socializirati, se pomešati med ostale prebivalce tega ogromnega mesta, ki je bilo vendarle znatno manjše od pariza. celotna procedura je od nje zahtevala veliko truda, a nameravala se je potruditi.
stopila je iz taksija pred dogovorjenim lokalom. petnajst minut je po telefonu morala vztrajati, da se lahko dobita kar tam in ne rabi hoditi po njo. raje ni niti pomislila, kako bi zgledalo, če bi se pojavil na njenih vratih in bi mu odprl etienne. in ko je že bila ravno pri francozu – zakaj za vraga se je sploh še obremenjevala, kaj si misli? moralo bi ji biti vseeno. da, da. vseeno ji je bilo. če si bo to dovolj dolgo ponavljala, bo sčasoma preraslo v resnico. plačala je za vožnjo in se odpravila proti vhodu v country bar, zraven pa na hitro popravila rob tunike, ki jo je imela oblečeno. ni pretiravala z ličenjem in urejanjem, samo oblekla je boljše kavbojke kot ponavadi in malce lepšo majico. tako daleč, da bi se oblačila v ozka oprijeta krilca, ni nameravala iti. stopila je v notranjost in s pogledom zajadrala preko dokaj polnega prostora. bilo je očitno, da je bil lokal bolj kot ne zbirališče malce večjih družb, ki bodo najverjetneje kasneje v večeru odšle v kak bližnji klub. končno je zagledala caidena za mizo v oddaljenem kotu in se nasmehnila, ko je opazil njen prihod. podala se je mimo preostalih gostov in uspelo ji je priti do njega brez večjih težav in prometnih zamaškov. ''hej,'' je nerodno pozdravila in dvignila roko v zrak v pozdrav. ni bila prepričana, če se ga spodobi objeti ali pritisniti poljub na lica, ko se nista ravno dolgo poznala in zato je raje ostala pri klavrnem dvigovanju rok. ''saj ne zamujam, kajne?'' si je hitro dala opravka s pogledom navzdol na zapestno uro. ne, bila je do sekunde točna. da ne bi predolgo kolebala, se je hitro usedla v stolček nasproti njegovega in platneno malho odložila poleg sebe. ''velikokrat zahajaš sem?'' je pogledala okrog njiju, zdaj ko je imela priložnost da dodobra preuči okolje v katero je zašla.
