apartment A2

Naslov sporočila: apartment A2 Tor Mar 12, 2013 8:19 pm

for this post i tag breath taking mr. gabriel benson . and i wrote around 700 words. and leet`s get this party started.

vožnja domov stran od tistega zapuščenega skladišča, je bila zagotovo ena izmed tistih daljših voženj. in ni bilo krivo majhno priznanje, da je živela na koncu mesta, ter je potrebovala malce več časa da je prepotovala nočno konico, ampak so bile krive njene misli o preteklih dneh in o preteklem dogajanju v prav teh istih dneh. zavedala se je da bo enkrat v vsej noriji popolnoma izgubila nadzor nad seboj in bo dekle katero je včasih gledala v ogledalo samo še bleda senca tistega kar je sedaj. ni pa se zavedala da bo tudi ta bleda senca kmalu izginila in se bo pojavila tista kruto resnica kdo v resnici je. arielle ni bilo več, ubile so jo resnice in ubila jo je krutost, ampak je namesto nje sedaj po svetu hodila sienna, veliko bolj odporna na krutost in pripravljena prekoračiti vsako mejo dokler gre za dobro nje,to pa jo je strašilo veliko bolj kot je pričakovala, ni si želela biti ta oseba vendar ji življenje ni prepuščalo druge izbire. oziroma tisto katero ji je sama ni imela namena sprejeti. ni imela namena sedaj pobrati stvari in se vrniti domov poražena in s solzami v očeh. definitivno pa tudi ni bila pripravljena stopiti pred nealov grob in ga prositi odpuščanja za neuspelo maščevanje. morala ga je maščevati in oprati vsaj malo njegovo ime. predvsem pa je morala s tem sebi ponuditi novo priložnost za novo življenje. skoraj vse svoje življenje je posvetila njemu in sedaj, ko ga ni bilo, ga je morala posvetiti sebi in najti novo mesto pod soncem v tem velikem, zmešanem svetu. pot do tja pa je bila dolga in sama je morala v najkrajšem času pridno lesti po lestvici navzgor, dokler ne bo dovolj visoko, da bo pridobivala veliko bolj koristne informacije in bo našla pravo resnico katere ji neal ni bil zmožen priznati- ne njej in ne lastni družini.

psihično utrujena in težkih korakov je izstopila iz parkiranega avtomobila in s sovoznikovega sedeža pograbila svojo torbico polno nepotrebnih stvari. vse kar se je sedaj prikazovalo v njeni glavi je bila skodelica toplega čaja, udoben kavč in televizijski upravljalnik v njeni roki. misli na to so zagotovo spodbudile njen korak in kmalu se je znašla pri svojih vratih in je veselo potisnila ključ v ključavnico-vstopila- nato pa še zaklenila vrata za seboj in vztrajno v temi poskušala poiskati kam mora dejansko potisniti, da je na koncu raje obupala in prižgala luč, ter šele tako v sekundi uspela opraviti majhno nalogo. stvari je odložila kar na tla in se počasi na poti do notranjosti svojega stanovanja še dodatno znebila stvari na sebi- od čevljev pa do lahkotne jopice. seveda bi od tukaj naprej še nadaljevala, če ne bi slišala nenadoma nekih zvokov, ki so precej intenzivno prihajali iz njenega stanovanja in kolikor je lahko sledila odmevu so jo koraki pripeljali do kuhinje in je na enem izmed obešalnikov v predsobi pograbila dežnik za skrajni primer. pokukala je izza vogala in dežnik v znak obrambe in hkrati napada postavila pred seboj in se soočila z… » gabriel ? « je šokirano vzkliknila in se še vedno oklepala svojega dežnika, čeprav ga v resnici ni potrebovala. opazila je steklenico njenega vina pred njim in dvoje kozarcev- kmalu je razumela zakaj je slišala zvoke, kar pa ni razumela je bilo dejstvo da je bil on sredi njenega stanovanja v filadelfiji. » kaj počneš tukaj ? kako si me našel ? kako si sploh prišel notri ? se nisi mogel prej najaviti ? « se je vsul iz nje val vprašanj, ko je stopala bližje proti njemu in ga mogoče res gledala malce z namrščenim pogledom, čeprav hude bojazni napada ni bilo glede na to da se je dežnika v tem času že znebila. nikoli ne bi tega mogla reči za njega, vendar je sedaj resnično bila vesela njegovega domačega obraza, ki jo je takoj popeljal v tisto realnost za katero je sama skoraj izgubila občutek in je prebudil plamen arielle v njej. » dejansko bi te lahko poškodovala. « s pogledom pa je veselo poplesala do dežnika na tleh in ga nato spet usmerila proti njemu. » živjo, « je sedaj končno še dahnila tisti bolj primeren pozdrav in se za trenutek nasmehnila.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Tor Mar 26, 2013 7:05 pm

tag here is the beautiful sienna, smitten3

sorry for a little bit late, but here we go! <3

načeloma res ni bil nagnjen k tem, da bi kakorkoli vlamljal v stanovanja prijateljev, kolegov ali znancev. pravzaprav je res spoštoval privatnost vsakega človeka- hja no, vsaj odkar se je zresnil, se je zavedal, da so tu tudi stvari, ki jih mora spoštovati in da sploh ni zabavno vlamljati v hiše ali kaj podobnega, kakor je to počel v najstniških letih ter se tam tudi v bistvu tega naučil, vendar tokrat je moral te spretnosti vseeno vzeti nazaj v svoje roke- priti v siennino stanovanje. pa saj ne, da bi imel posebno željo po bratovi bivši zaročenki, ženi ali kakorkoli- oh bog, prekleto da ne, še zdavnaj ni pomislil na kaj takega. dobro, če je bil iskren res ni izgledala slabo, še zdavnaj ne, bila je ena lepših predstavnic svojega spola, vendar kljub temu, nekoč je bila bratova in to dejstvo je povedalo dovolj- bila je povsem in v vseh smereh prepovedana, tako da na to praktično tudi ni več mislil. potreboval je le nekaj podobnega trši živi in že je po minuti, pristal v njenem stanovanju. zaprl je vrata za seboj ter stopil v prostor, ki je bil pravzaprav precej dobro urejen. čeprav je vedel, da notri živi dekle, popolnoma samo, ob prvem pogledu ni bilo tako. navsezadnje, zadeva ni bila… dekliška ali kako naj se izrazi. ravno nasprotno- prej bi ocenil, da tu živi morda celo kakšen par, s noro dobrim okusom- vendar če ga spomin ni varal, svetlolaska po njegovem bratu ni imela še nikogar. vendar hja no, kaj pa je vedel- ženske v današnjem času so bile preprosto sposobne tudi tega, tako da ga najbrž niti ne bi smelo čuditi, čeprav je vseeno dvomil v to. navsezadnje je imel sienno nekako za… drugačno dekle. ne eno izmed tistih, ki so ponavadi prihajale na njegov spisek. spomnil se je, kako zelo je bila predana njegovemu bratu ter ob tem je avtomatsko stisnil roke v pesti- ne da bi bil ljubosumen ali kaj takšnega, bog ne daj. le jezen je bil na dejstvo, da je bila njuna sreča kratka, to je bilo vse. in res, da ni kazal, da njima je blazno naklonjen, vendar po bratovi smrti se je zavedal, kaj vsega je bilo izgubljenega. opustil je misli na brata ter se odprl steklenico vina, katero je prinesel s seboj in poiskal dva kozarca ter v enega že natočil vino, medtem ko je postal pozoren ter zaslišal korake za seboj. obrnil se je na petah ter pred seboj zagledal svetlolasko, ki ga je v tistem trenutku očitno… imela za vsiljivca. ni se mogel upreti smehu ob prizoru pred njegovimi očmi. »pozdravljena tudi ti, arielle« je dejal v pozdrav ter pomignil na dežnik. »tole ti ravno ne bo potrebno, nisem vaše vrste« je zopet dejal ter zadevi dodal smeh, kajti vse skupaj ga je res spravljalo v smeh- z ''njeno vrsto'' je mislil na tolpo, katere del je bila, vendar tega ji ni zameril- vedel je, da je tam, da najde morilca njegovega brata, prav tako pa ni bil človek, ki bi se vmešaval v tuje zadeve. »kolikor vidiš, sem ravno natakal vino, predno si me ti hotela… karkoli si že hotela storiti s tem dežnikom« je dejal ter pomignil nanj, nato pa skomignil z rameni. »ali slučajno misliš kaj bolj specifičnega?« ¸je dejal ter vsebino v steklenici natočil še v drugi kozarec. »imaš kartoteko na policiji, ni bilo težko« je zopet skomignil z rameni, čeprav se je zavedal, da bi jo tudi drugače brez težav našel, to je bila le najlažja in najhitrejša pot. »in notri… hja, iz mladih let imam še nekaj sposobnosti, kako vdreti v domove« se je zopet zasmejal ter odkimal z glavo. »mi zameriš ker se ti nisem?« je dejal ter jo povsem nedolžno pogledal, nato se pa nasmehnil ter ponudil kozarec, ko se je končno znebila dežnika, s katerim ga je bila pripravljena očitno mahniti na začetku. »oh, sem opazil« je dejal v smehu. »in živjo še enkrat, končno spodoben pozdrav. sedaj pa primi že kozarec. lahko bi vsaj lepo nazdravila. in po mojem mi moraš še marsikaj povedati, kajne?« je dejal, se zopet nasmehnil ter naredil požirek vina, ne da bi pogled umaknil od nje. končno je zopet naletel nanjo.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Pet Mar 29, 2013 5:11 pm

for this post i tag breath taking mr. gabriel benson . and i wrote around 700 words. and leet`s get this party started.

olajšana je bila ob dejstvu, da pred njo ni bil kakšen vsiljivec in večja grožnja, ampak samo gabriel in ji ni bilo potrebno izvajati kakšnih višje stopenjskih položajev obrambe. po težki noči je to bilo zadnje kar je potrebovala, na drugi strani pa je ni mirilo niti dejstvo, da je sploh bil tukaj in našel pot do nje. nikoli nista bila v posebno poglobljenih odnosih, da bi prisotnost njegovega domačega obraza vzela kot navadno skrb svaka ob njenem izginotju, ampak sta njun odnos vedno imela na distanci, ter je vse skupaj bilo prav zaradi tega veliko bolj nenavadno- njegova prisotnost v njenem stanovanju in na splošno v filadelfiji. brez razloga se je še vedno oklepala dežnika v svojih rokah in popolnoma prezrla uporabo njenega pravega, rojstnega imena, ter njegov smeh, ki se je sedaj razlegel po celotnem prostoru in bilo je kakor da bi hladnim stenam stanovanja vlilo nekaj življenja. tu smeha nikoli ni bilo in zagotovo je bilo nenavadno poslušati odmevnost, ki jo je prostor podajal njenim ušesom. prezrla pa je tudi oznako njene vrste in hitro dojela, da je vedel več kot je bilo za pričakovati in, da je prav to morda bil tisti razlog njegove prisotnosti tu, ki ga je od trenutka,odkar ga je uzrla, iskala samostojno. vedel je za tolpo in zagotovo je poznal tudi razlog, navsezadnje je dobro poznal njeno pravo zgodbo, ter je bil priča njeni ljubezni do neala, ki jo je sedaj vodila tudi v najbolj odurne dele človeške osebnosti za doseg zastavljenega cilja. samo ni vedela kako je to sprejemal on, ali jo je imel za popolnoma noro ali ji je imel namen pomagati, sedaj ko je bil že tukaj in za drugega ni imel razloga iskati nje. prijateljski pogovor je med njima glede na njun odnos odpadel. » hotela sem te pretepsti, da. arielle je zmožna tudi tega, « je dejala in zbodeno gledala vanj, ter se nekje na poti končno znebila tudi navala adrenalina, ter se popolnoma osredotočila nanj v sigurnosti da nasilja res ni potrebno izvajati. » hočem vedeti samo kaj hočeš od mene, « je spremenila svoje vprašanje v tisto, ki jo je dejansko zanimalo in še vedno gledala vanj, kakor da ne bi mogla dojeti njegove prisotnosti. bilo je res nenavadno, hkrati domače, ter v slednjem primeru nekako tudi skrb vzbujajoče. on jo je spominjal na arielle in arielle je izginila, česar se je pa sama bala prav sedaj, pa je bila njena možna vrnitev, ki bi jo povzročil prav on, če bi imel neko nenavadno željo po tem da se samo vrne domov in pozabi na vse skupaj. » kartoteko imam pod ime sienna. ime katero tebi ni znano in mi ni jasno kako si lahko arielle povezal z mano. « o arielle je govorila že kot o tretji osebi, tako zelo daleč si je bila z njo. edina osebnost katero je poznala je bila sienna in v njeni koži se je počutila dobro, na trenutke preveč krvoločno in pripravljeno na borbo, ampak dobro. » zamerim ti marsikaj, ne samo to da se nisi najavil, ampak tudi to da si preiskoval karkoli v povezavi z menoj, da si sedaj tukaj in da si vdrl v moje stanovanje in si sedaj natakaš moje vino, « mu je odgovorila, sedaj veliko bolj pri sebi, ko je končno dojela celotno dogajanje in se vrnila nazaj v svojo kožo. » kaj drugega pa bi lahko sploh pričakovala od tebe, seveda, « je podala kritiko na njegov račun in stresla z glavo in se znebila sedaj res nepotrebnega dežnika v njenih rokah. » ne norčuj se, « je siknila in se za trenutek namrščila, potem pa ob njegovem vztrajanju res sprejela kozarec in umaknila pogled, ko je sledilo njegovo naslednje vprašanje. » prvi boš govoril ti. nek razlog moraš imeti da si me poiskal in si sedaj tukaj. nisva si nič odkar je neal umrl in tvoja skrb popolnoma odpade v tem kontekstu, « se je znašla z odgovorom in naredila požirek vina, popolnoma omamljena on sproščujočega okusa. » torej, kaj te je pripeljalo do tega da si se odločil me poiskati, naletel na novo ime, ter na koncu še vlomil v moje stanovanje? « njeno vprašanje je bilo precej jasno in nujno je potrebovala njegov odgovor in ne nekakšne zdravice.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Sob Apr 27, 2013 9:20 am

tag here is the beautiful sienna, smitten3

and sorry for waiting. again."/

»sploh ne dvomim v to« se je v nasprotju z njenim zabodenim pogledom vanj nasmehnil. bil je nekako vajen, da ji ni bil posebno pri srcu, navsezadnje, kakšen pa je bil, ko sta še bila skupaj – tip, ki se praktično ne zanima za nič na svetu, edin njegov interes so bile zabave in vsaki stvari se je posmehoval ali se delal norca iz nje. na kratko, bil je popoln kreten, to je lahko še sam priznal, vendar stvari so se od bratove smrti spremenile in prav tako se je tudi on. »moram imeti kakšen poseben razlog, da te khm, obiščem?« je dejal, saj se je sicer zavedal, da obisk ni bil ravno, hm… obisk, glede na to, da je navsezadnje udrl v njeno stanovanje, vendar kljub temu. prestopil se je, za trenutek pogled umaknil v tla, nato pa nadaljeval. »vendar pa v bistvu je nekaj,« je zamrmral ter pogled zopet dvignil navzgor proti njej. »rad bi odkril bratovega morilca in kdo bi mi pri tem lahko bolje pomagal kot nekdo, za katerega vem, da ima enake cilje kot jaz?« je za trenutek privzdignil obrvi ob svojem pojasnilu ter se ji zazrl naravnost v oči. ja, to je bilo vse kar je hotel od nje. da mu pomaga najti tistega, ki je njegovega brata in njenega zaročenca poslal na tisti svet. »morda nisem poznal tvojega imena, vendar tvojega obraza sem se vseeno spomnil« jo je opozoril na povsem logično dejstvo. »in kaj bi bilo nenavadno, da policist prebrska kartoteke nevarnih ljudi v mestu? nič. čeprav moram priznati, vseeno sem potreboval čas, da sem ugotovil, da si to ti, čeprav mi je bilo že ob pogledu na sliko znano, kdo je to, vendar kljub temu« ji je pojasnil ter skomignil z rameni. povsem preprosta zadeva. ko je nadaljevala je prekrižal roke na prsih. napada iz njenega strani ter pravzaprav tega, da je bila nekako sovražno nastrojena definitivno ni pričakoval, vendar očitno se bo moral sprijazniti tudi s tem. njegovo mirno srečanje, kakor ga je imel v mislih, je očitno splavalo po vodi. »kot prvo nisem preiskoval, ampak sem te našel. kot drugo, ne zanima me, kaj imaš s tolpo, mafijo, z bilo čem, le rad bi, da se vrne milo za drago tistemu, ki je mojem bratu odpihnil glavo. kot tretje,… hja, za vdor se opravičujem, morda res ni bila najbolj pametna potezas« se je za trenutek namrščil, nato pa nadaljeval. »kar se pa vina tiče – ni tvoje, jaz sem ga prinesel s seboj« je dejal ter narahlo privzdignil steklenico, kakor da bi ji hotel dokazati, da tega ni v njeni zbirki ali pa če je, je pač še vedno tam. zopet se je namrščil, ko je nadaljevala z nič kaj prijetnim glasom in iskreno, ni mogel reči, da mu je bilo njeno obnašanje kaj posebno pri srcu, res mu ni bilo. »kdaj si postala tako… namrgodena?« je dejal ter se zopet namrščil, čeprav se mu je zdelo, da odgovor že pozna – od tistega, kar se je zgodilo na poroki nje in njegovega brata. »prav, pa naj bo po vaše, šefica,« se mu ni dalo več prepirati ter narahlo je privzdignil roke v zrak v znak obrambe. »kot sem rekel, prišel sem zaradi brata, ker vem, da mi pri tej zadevi ne bi mogel nihče bolje pomagati kakor ti« ji je na hitro razložil vso zadevo ter ob tem naredil požirek vina. »kot sem ti že razložil… edina si, ki se lahko v tej situaciji zanesem nate, na vso zadevo sem pravzaprav naletel prej, preden sem se sploh te spravil iskati in glede vloma v stanovanje…« je dejal ter se za hip ozrl proti vhodnimi vrati. »hja, lahko bi si umislil bolj normalen prihod, imaš prav.«.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Ned Apr 28, 2013 4:12 pm

for this post i tag breath taking mr. gabriel benson . and i wrote around 700 words. and leet`s get this party started.

bilo je za pričakovati, da je imela mešane občutke o njegovem prihodu v njeno življenje, ter ni vedela kako naj si vse skupaj vzame k srcu. naj jo skrbi, da bo stegnil jezik in spravil njo in njeno majhno misijo v težave ali lahko računa na njegovo pomoč, ter ima končno nekoga s katerim se bo lahko borila proti vsemu skupaj in nekoga, ki jo bo opomnil na to kar je bila. spomin na to pa bi znal biti boleč, ker se je dobro zavedala, da po vsem tem kar je doživela in kaj še bo, ne bo več nikoli ista oseba in bo vedno ostala bolečina ob tem kaj vse je izgubila. nazadnje, ko pa je preverila, je bila bolečina dobro gorivo, da je znala močno nadaljevati svojo pot in biti uspešna pri svojem doseganju ciljev. » nikoli nisva v nekih odličnih odnosih, da bi gledala na tvoj obisk na nekaj običajnega, se ti ne zdi ? « ga je prestregla s svojim odgovorom in nabritim jezikom, ter je lahko razumela, da je mogoče pridobila presenečenje na njegovi strani. navsezadnje ni pred njim stalo isto dekle, ki jo je poznal, ter je raje pozornost preobrnila na brata kot pa se ukvarjala z njegovim načinom življenjem, ter se trudila za njun odnos. tako ali tako ga je postavila na mrtvo točko že v začetku in se na njegove besede odzivala s tihim tonom. » zakaj zdaj ? « je vprašala in spremila njegove besede z zadušljivim vzdihom, ko je omenil brata in njegovo smrt. » od njegove smrti je minilo že nekaj časa in prej se nisi ukvarjal s tem. ali ti je postalo dolgčas v življenju in nimaš česa pametnejšega za delati ali je razlog kakšen drug ? « presenetilo jo je, da se je sedaj nenadoma odločil za kaj takega, ter glede na to da prej ni izkazoval takšnega zanimanja je presenečenje z njene strani bilo na mestu. » kartoteki res nisem mogla uiti, ko imam določenega policista za petami, « se je ob neposredni omembi marca namrščila, ter našobila svoje ustnice, ker ji to ime definitivno ni risalo nasmehov na obraz. » mar sem tako zelo spremenjena ali nisi mogel verjeti, da je pridna in tiha svetlolaska, ki so jo poznal, sedaj del nečesa takega kot je kartoteka na policiji za preprodajo droge ? « jo je bolj zanimalo, kot to kako je prišel do nje, ter kaj je moral vse dati čez v arhivu na policiji.

» da si me našel si me moral iskati, « se je tečno obregnila na določen del besede in to spremila z opravičujočim nasmeškom, ker sedaj ni več zgolj kimala z glavo kot pred leti, ter je imela nekaj dodatkov pri svoji osebnosti. » da mu je odpihnil glavo, je moral imeti razlog. tudi tvoj brat ni bil tako zelo nedolžen v vsem skupaj, « je še nadaljevala in samo skomignila z rameni, kakor da ji je ta tema poganjala samo hlad v kri in je prebolela kar je morala. ubili so ji bodočega moža na dan poroke, pa kaj ? o vinu pa sploh ni hotela debatirati, ker ji je bilo res malo mar od kod je bilo, samo da je bilo. » čakaj, da premislim gabriel – « se je sedaj njen ton glasu dodatno okrepil, ker očitno sam ni mogel dojeti nekaterih stvari, ter je odreagiral na vse tako presenečeno. » mogoče takrat, ko so mi na dan moje poroke ubili zaročenca, ter me prisilil, da sem v svoji beli poročni obleki ležala v mlaki njegove krvi ? da sem pozdravljala njegov konec življenja še preden sem mu dala obljubo, da bom z njim vse dokler eden od naju ne umre ? niti te priložnosti nisem dobila, da bi bila njegova žena. « njen glas se je ob tem rahlo zalomil, čeprav je na srečo ohranila trdnost ob svojih besedah, ter na vse skupaj gledala kot na preteklost. tako ali tako je bilo v njunem razmerju veliko preveč skrivnosti, da četudi bi se poročila, sedaj ne bi vedela s kom je bila poročena.

» prav, « je prekinila njegov govor in naredila nekaj korakov po prostoru sredi katerega je negibno stala in stopila bližje k njemu. » pomagal mi boš, ampak glavna sem jaz, « mu je dala vedeti, da bo niti držala ona v rokah in bo on le njena pomoč, ko jo bo potrebovala. to pa je bilo večino časa. » samo naj ti bo jasno, da neal ni bil tako zelo nedolžen, ter je očitno živel dvojno življenje. na eni strani je bil popolni sin, boljši brat, ter idealen fant…na drugi strani pa morilec, kriminalec, ter vse kar mu ne bi pripisal. « predno se je spustil v to, se je moral zavedati resnosti situacije, ter v čem je bila sedaj tudi ona. » in sedaj tudi jaz nisem daleč od tega, « je bilo vse kar je lahko oznanila in samo vzela steklenico vina, ki si jo je lastil, ter si natočila kozarec brez posebne zdravice. potrebovala je alkohol v svoji krvi in bila je prepričana, da bo tudi z njim enako. » si pripravljen na to gabriel ? spuščaš se v nekaj grdega in sprva zgleda nedolžno, ter sem tudi sama mislila, da je šlo zgolj za kakšno denarno zadevo, ampak je nekaj več v ozadju. « vprašanje pa je zgolj obviselo v zraku. mogoče mu je morala dati čas, da se tudi sam okrepi in sprejme novico, da je mogoče vseeno on tisti boljši sin.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Ned Maj 05, 2013 11:06 am

tag here is the beautiful sienna, smitten3

v tistem trenutku se je zavedal, da je imela prav. ni poznala njegovega drugega dela, njegovega drugega jaz. tako da pravzaprav ni imel nobene pravice, ji kakorkoli zameriti. poznala ga je kakor tistega, ki ni videl dlje od svojega nosu, ki mu je edino zabavo predstavljalo pijančevanje, ki je bil povsem neresen in je vse sprejemal kot šalo, vključno takrat z njo, bratom in njuno poroko. tako da posledično res ni imel nobene pravice, da ji kakorkoli zameri. »vem, da mi ne boš verjela in celo pravico imaš do tega, vendar nisem več tisti gabriel, ki si ga nekoč poznala, arielle« je dejal ter skomignil z rameni. ni bil sposoben uporabiti njenega novega imena, zanj je bila še vedno arielle. in čeprav mu je bilo jasno kot kristalno čist dan, da je drugačna, kakor je bila nekoč, že po tem, kako je stala pred njem, po tem, kako je govorila, vendar vseeno. v tem trenutku je bila še vedno tista, ki jo je poznal. le skrivala se je nekje globoko v njej, prestrašena, da bo prizadeta, če se bo odkrila. »potreboval sem čas« je na kratko odgovoril ter si drznil dvigniti pogled proti njej, pa čeprav je vedel, da ga bo v tem trenutku zabila nazaj z takšnimi in drugačnimi ostrimi besedami, vendar to je bil edini pravilen odgovor z njegove strani – potreboval je čas, da se je sprijaznil, da je dojel, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj se je zgodilo. »nisem več takšen, kakor si ga poznala. kolikor veš, tisti gabriel nikoli ne bi prišel do tebe, sploh ne v takšen stanju in govoril te stvari. potreboval sem čas, da sem dojel, kaj se je zgodilo. in sedaj ko sem… sedaj hočem, da se vrne milo za drago« je pojasnil, pa čeprav je pričakoval še nadaljnja vprašanja, obtožbe ter ostale stvari, ki so danes prihajale iz njene strani, vendar še vedno ji ni mogel zameriti. mogoče bo čez čas celo razumela. »to bi se dalo urediti« je skomignil z rameni, glede na to, da je bil sam policist. res je bilo vse skupaj najmanjši problem. nasmehnil se je ob njenih besedah, kljub temu, da je vedel, da nasmešek ni bil dobrodošel, vendar vseeno. »oboje. najprej sem bil presenečen, nad tem česa si sposobna, vendar sedaj ugotavljam, da si se spremenila cela« tisti del, ki ga je še nameraval dodati, da je zato imela tudi razlog, pa ga je raje izpustil. skomignil je z rameni ob njenih besedah. »našel sem te še preden bi se te spravil iskati,« je pojasnil ter tudi na njegovem obrazu se je v tistem trenutku zarisala sled nasmeška. »vendar morda… morda je bila pomota. ali nekaj. neal je bil vedno tisti zlati sinček, saj sama veš, ne vem…« je pravzaprav avtomatsko začel braniti svojega pokojnega brata, nato pa utihnil ter prikimal. »prav, ugotovila bova, kaj je bil« je nato zaključil zadevo. nagnil je glavo v stran ter ostal tiho ob njenih besedah. v teh nekaj trenutkih kar sta bila ponovno skupaj je utegnil ugotoviti, da ni pametno, da govori preveč, ne da bi sprožil tempirano bombo v njej. »vem kako je bilo na tisti dan arielle in verjemi, nisi edina, ki te je spremenil. vendar še vedno je bilo zate nekako težje kakor zame in… žal mi je, res mi je« je dejal ter narahlo zavzdihnil. popolnoma nesposoben je bil, kar se teh pogovorov tiče, nikoli ni bil v dobro tolažbo in nikoli tudi ne bo, tega se je dobro, še predobro zavedal. vzravnal se je, ko se mu je približala ter se zazrl direktno v njene oči, ne da bi trenil. pokimal je z glavo ob njenih besedah, ne da bi kaj dodal. ni mislil drezati v osje gnezdo, da zopet eksplodira. vendar pa je ob drugačni podobi njegovega brata že odmaknil pogled ter se prestopil, da bi komentiral, da bi ga branil, kar je avtomatsko počel po njegovi smrti, vendar je nato le pokimal ter sklonil pogled. »prav,« je bil nazadnje njegov edin komentar na vse skupaj, na bratovo domnevno dvojno življenje in ostale stvari. vedela je več o njem kakor on, o tem je bil prepričan. in ravno zato je sedaj moral pustiti, da je imela ona prav. narahlo je nagnil glavo v stran. »arielle…« je komentiral ob njenih besedah, nato pa sklonil pogled. »prav, torej moram biti pripravljen tudi na nič kaj prijetne prizore s tvoje strani« je dejal malce za šalo, malce zares ter se nasmehnil. vendar vseeno – nekako se je sprijaznil, da utegne naleteti na marsikaj neprijetnega. »če je to cena za to, da najdem morilca svojega brata, potem sva zmenjena« je dejal nato pa še pomignil proti svojem, sedaj že praznem kozarcu. »in lahko natočiš tudi meni, povsem brez težav« je še dodal.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Ned Maj 05, 2013 3:33 pm

for this post i tag breath taking mr. gabriel benson . and i wrote around 700 words. and leet`s get this party started.

težko mu je dala kakšno priložnost, ko pa je bil nekaj kar jo je spominjalo na neala, ter je to sovražila. bil je njegova družina in zagotovo več kot je ona kadarkoli bila. dopustiti niso mogli tega, da bi postala njegova žena, ter mati njegovih otrok in so jo tako izbrisali popolnoma iz družine benson. ime arielle benson pa je ostalo samo v njenih sanjah in halucinacijah, da je vse skupaj samo nočna mora iz katere se bo prebudila, ter naletela na obraz neala kako spokojno spi poleg nje in se oklepa njenega pasu. » morala bi bom verjeti, ker sem se tudi sama precej spremenila in sedaj ti ne bi nihče vzel resno, če bi jim tekel domov govoriti v kaj sem se spremenila, ter s čim se ukvarjam. smejali bi se ti v obraz in prav zato ti moram dati priložnost, « je obupano dejala, ko resnično ni mogla metati vanj mnenja, ki ga je imela o njemu. ne glede na to, da je to mnenje pridobivala vse odkar sta bila z nealom skupaj, ter med njima nikoli ni vladalo nič prijetnega. ni ga ravno sovražila a tudi kaj preveč rada ne. spoštovala je to da je bil nealov brat in član družine, ter s tem tudi njene. drugega pa med njima ni bilo. lahko je to delovalo žalostno, a nekdo kot on ni bil v skladu z njenim pogledom na svet, a očitno tudi neal ni bil, pa si je delila posteljo z njim. » čas si potreboval. « v njenem tonu je bilo zaznati posmeha in nezadovoljstva nad odgovorom. tudi sama je potrebovala čas, a ni oklevala, ko ji smrt zaročenca niti malo ni dišala in je v kratkem času ugotovila, da je bil ubit iz razloga. on pa je potreboval čas, da je z nekaj prostitutkami v njegovi postelji pozabil na to, da so ubili njegovega brata. njegovo kri. njegovo družino. del njega. » oprosti mojemu tonu, ampak kaj v situaciji mrtvega in okrvavljenega brata na tleh ti ni bilo jasno ? kaj ti ni bilo jasno v tem, da smo stali na pokopališču, ter ga spuščali tri metre pod zemljo ? « ni se imela namena nadzorovati, kajti vseeno so njene reakcije imele smisel, ter po vsem tem času se je težko borila z dejstvom, da je stal pred njo in govoril te besede. v tem sranju je bila sama in tudi ona je potrebovala čas, a si ga ni vzela, ker je hotela čim prej priti stvarem do dna in opraviti s pravico, ko so že policisti bili nesposobni. » smrt ljubljene osebe te lahko pahne v najbolj temne kotičke osebnosti. in na dan nealove smrti je umrla tudi arielle. mogoče bi morala z njo dokončno opraviti, ter poskrbeti da tudi doma izvedo njeno smrt in se prenehajo spraševati kje sem in kaj je z menoj. pokopali bi me poleg neala in nadaljevali svoje življenje…« se je zatekla k glasnemu razmišljanju in le podajala opcije o katerih je že veliko poprej razmišljala, ko ji je postalo jasno, da nikoli več ne bo mogla biti tisto kar je bila.

» pomota ? bila je pomota ? vem, da je to težko verjeti, a jaz sem se sprijaznila s tistim kar sem našla. neal benson je bil zlat deček v svoji hiši in v moji hiši. zunaj našega malega mehurčka, pa je bil prekupčevalec blaga in član tolpe, ter zagotovo še kakšen zvodnik in morilec. « imel je pravico braniti svojega brata, a se je moral zavedati, da že to da sta iskala pravico zanj presega meje dobrega okusa, ko se je on tako igral z vsemi njimi. » bil je tisto, kar sem sedaj jaz, ter na svoj način mi to zadostuje da vem. tisto, kar pa potrebujem vedeti je zakaj je umrl in kdo ga je ubil, » je podelila svoj vidik in se v njegovo smer samo namrščila in skomignila z rameni. lahko je sam odprl svojo preiskavo, če ji ni verjel, ter sodeloval s policijo. kolikor pa je sama ugotovila je organ varnosti bil bolj organ nesposobnosti. » vem, da ti je žal, saj te ne napadam. samo težko mi je ob vsem tem. nisem tukaj ravno na počitnicah in moje življenje ni najlažje in sedaj si tukaj še ti. vse na tebi me spominja na neala in na to kje bi sedaj lahko bila, če ne bi bil to kar je bil…dovolj imam vsega, a zavoljo njega ne morem odnehati in ne smem dvomiti v njegovo ljubezen, ter da bi storil on enako za kateregakoli od nas. « vedela je da ga je nič kaj prijazno napadala in si tega ni zaslužil. dala pa je veliko preveč čez in on je samo vkorakal v vse skupaj in mislil kako se bo vse skupaj rešilo in obrnilo na bolje. sama se je zavedala tega v čemur je bila in kmalu bo zadela resnica tudi njega. ona jo je morala sprejeti sama, on pa je imel sedaj njo. » sienna, « ga je popravila in ga ošinila s svojim pogledom. zanj je in bo sienna. tako napako si je sedaj lahko privoščil, a kje drugje ne. » če lahko preživim jaz, ki sem v trikrat večjem dreku kot ti, potem boš tudi ti, « mu je zagotovila in si z roko šla čez svoje svetle lase. » prav, « je zamrmrala in nataknila čistega vina tudi njemu v kozarec in nato še enkrat k sebi. vsaj to ji je lahko pomagalo pozabiti. » spremeniva temo, prosim. kaj se dogaja s tabo ? «

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Tor Maj 07, 2013 11:05 am

tag here is the beautiful sienna, smitten3

»ne bi tega naredil,« je zamrmral ter na obrazu se mu je za hip zarisal nasmešek, predvsem zaradi dejstva, ker je dejala, da mu bo dala novo priložnost. morda si je res ni zaslužil, ne zares, vendar kljub temu jo je bil vesel. zato ker je posledično vedel, da je po eni strani bližje cilju in po drugi, morda ga bo svetlolaska celo res nekoč videla v drugi luči, sedaj je imel možnost za to. in bedast bi bil, če je ne bi izkoristil. ob njenih naslednjih besedah, pa ji je bilo popolnoma jasno, da bo eksplodirala. že samo to, da je ponovila njegove besede, mu je povedalo pravzaprav dovolj ter skorajda avtomatsko je zavzdihnil ter se poskusil nekako pripraviti na val očitajočih besed, katere so bile tako ali tako stalnica. »kolikor se spomniš, nisem bil ravno tip človeka, ki mi je bilo mar za kakšno stvar, ja?« je dejal povsem mirno, v nasprotju z njo. »in potreboval sem čas, da sem dojel, kaj se dogaja. vem, da ne razumeš in niti ne zahtevam, da me, nikakor. le… potreboval sem čas, da dojamem, da se zavem in predvsem odločim kako dalje. če še nisi opazila, nisem bil ravno tip človeka, ki bi sprejemal kakšne koli odločitve in verjemi, tisti človek ne bi bil sposoben stati tu pred tabo, ne glede na vse. zato sem potreboval čas in predvsem eno veliko spremembo« je razjasnil, pa čeprav je pričakoval, da ga ne bo razumela. pa saj niti ni zahteval. za razliko od nje, takrat ni bil človek, ki bi bil kakorkoli sposoben sprejemati takšne odločitve, oziroma bilo kakšne, ki niso vsebovale zabav in alkohola. vsaj tega bi se lahko zavedala. »arielle, jaz…« je zamrmral na njene besede ter sklonil pogled. zares ni imel ideje kaj naj reče, kaj naj naredi. ni bilo veliko stvari, v katerih je bil dober in tudi ta je spadala med tiste, katero je štel med slabe. ni imel tiste sposobnosti potolažiti človeka, ni vedel kaj naj naredi. »žal mi je. za vse. sploh pa za to, kaj je predvsem tebi povzročila nealova smrt« je zamrmral, ne da bi dvignil pogleda proti njej. nekako ni bil sposoben narediti tega, se zazreti v njene oči, ob teh besedah. morda se je preprosto preveč bal bolečine, ki bi jo znal ob tem opaziti, saj še sam ni vedel. vendar vedel pa je dovolj, da ni bil sposoben dvigniti pogleda. ob njenih besedah se je skorajda avtomatsko namrščil. ni si predstavljal brata v tej luči. vedno je bil tisti… zlati deček, boljši sin, tisti ki je vedno vse naredil prav. in ravno zaradi tega, si te nove podobe ni bil zares sposoben zarisati v svoji glavi. »ne, ne vem…« je zamrmral ter si ob tem šel z roko skozi lase. »nekako… težko si ga predstavljam v tej vlogi. vendar prav. če je tako, bom moral to sprejeti« je nato zaključil, dvignil pogled k njej ter narahlo prikimal z glavo. če je bilo tako, bo to pač moral sprejeti. drugega izhoda, če je res hotel pomagati pri tem, tako ali tako ni imel. »in ta odgovor bi prekleto rad imel tudi jaz,« se je strinjal, novo resnico o njej pa je raje prezrl. saj se je zavedal, da je vse skupaj res, da je pravzaprav popolnoma zašla v napačne vode, le… v tem trenutku ni bil pripravljen misliti na to. »seveda bi storil to za nas, rad nas je imel, še posebno tebe. dober je bil, le malce napačne vode je izbral poleg vsega« je zamrmral. to je bila podoba njegovega brata v njegovi glavi in ni je imel namena spreminjati. v njegovih očeh je bil dober, morda je malce skrenil na napačne poti, vendar to je bilo vse. je že imel razlog za to, nekaj je zagotovo bilo. tega ne bi storil kar tako, iz čiste zabave, v to je močno dvomil. »v redu, sienna. bom poskusil se ne zmotiti,« je dejal ter se narahlo nasmehnil, čeprav je rahlo dvomil v to, da je ne bo kdaj preprosto poklical sienna, pač pa arielle. takšna mu je bila znana in nekako je imel občutek, da bi utegnil kdaj storiti napako. ni se mogel upreti nasmešku na obrazu ob njenih besedah. »seveda bova preživela,« ji je zagotovil tudi sam ter nato sprejel kozarec in pokimal na njene besede, ob vprašanju pa skomignil z rameni. »iskreno? niti sam ne vem, sploh se mi ne sanja, kaj bo z mojim življenjem. preprosto sprejemam to, kar mi pride pod roke, odločen, da se ne vrnem na stara pota. nekako tako. in ti? poleg teh nečednih poslov?«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Sob Maj 11, 2013 5:41 pm

for this post i tag breath taking mr. gabriel benson . and i wrote around 700 words. and leet`s get this party started.

» se spomnim ja, « je dejala kakor, da bi bila to že tako dalja preteklost, ki se je ni mogla niti zares dobro spominjat, a se jo je. prav tako vsako nesoglasje z gabrielom, ki ga je imela, ko ji je izredno paralo živce njegovo obnašanje in njegov odnos do vsega. vse skupaj je vzel tako zlahka in besedica odgovornost zanj niti za trenutek ni obstajala. s časom pa se je naučila prezreti njega in njegovo prisotnost in samo sebe prepričati, da se poroča z nealom in ni potrebno ravno trditi, da z njegovo celotno družino. imela sta svet pred seboj in vedno sta se lahko odselila stran od vseh, a vse skupaj je ostalo pri sanjah, tudi njej usodni dan. » dobro, navsezadnje je med nama težko dobiti soglasje, a vsak ima svoj način soočanja s situacijo in prebolevanjem, « je zamrmrala, ko se ji več ni dalo pregovarjati kdo ima prav in kdo ne, ter ali ima njegova tako imenovala sprememba smisel ali ne. preprosto je bilo težko sprejeti njegovo nenadno spremenjeno podobo in verjeti iz prve. ni bila več naivna in ni se mislila veseliti, a imela je namen vsaj deloma sprejeti njegove besede, ter čakati na dejanja, ker ji besede več niso nosile potrebne teže. » nisi kriv ti. potrebne osebe bodo krvavo plačale in jaz bom že našla neko pot naprej. sedaj nočem o tem sploh razmišljati in si dovoliti biti šibka. arielle je bila šibka, a sienna ni. « zanihala je z glavo, zdaj v desno in zdaj v levo, v znak zanikanja in nepotrebnosti njegovih besed. res je cenila trud, ki ga je izkazoval in kazal neko svojo spremembo, a ni se ukvarjal več z arielle, ki bi na vse skupaj reagirala že z tisočimi robčki in njemu v objemu, ampak ona je znala potlačiti čustva in jih skriti za blagimi nasmeški in ostrimi pogledi. žal, bo on imel malce težji način kako se spopasti z njeni spremembo, ki je bila veliko večja kakor je bila njega in veliko težja za sprejeti. » sprejmi to in pojdi naprej. viri so resnični in dokaz tudi. neal bi tisto kar smo mislili, « je trdno in ostro zatrdila in skomignila z rameni, navsezadnje se je ona s tem sprijaznila, čeprav se je bilo s tem na začetku težko spopasti, a tudi on bo moral predelati izvedeno in oditi naprej v jasno začrtanem cilju. in to je iskanje morilca. » to nima smisla gabriel. ne more nekdo kar tako zaiti v napačne vode in biti v resnici dober človek, ter na drugi strani ubijati in krasti. ne gre skupaj. « njemu je bilo očitno vse preprosto in je imel nek nedolžen razlog, a sama na to ni mogla gledati tako. ni ji bilo jasno kako je lahko nekdo kot neal bil sposoben tega in da sama niti ni opazila kakšne spremembe in zvite odsotnosti. kako mu je uspevalo ? kaj je še vse skrival ? » nič. prebijam se iz dneva v dan in se borim s svojo krivdo in moralo, « so njene besede našle pot ven brez neke posebne teže in v enem požirku je izpila tisti kozarec in za enim je sledil še drugi in v tem času se ji je uspelo skupaj z gabrielom premakniti tudi do kavča, ko se ji ni dalo stati in občutek je imela, da se bo napila do mrtvega. » očitno bova morala pobrskati po moji zalogi, ker tvojega dragocenega vina je zmanjkalo, « je zamrmrala in obrnila steklenico tako da je odprti predel bil obrnjen proti tlom in ven ni stekla niti ena najmanjša kapljica. namrščeno se je počasi dvignila s kavča in steklenico odložila v lijak iz omarice pa potegnila ven še eno steklenico. » u, presneto, « se je spravilo iz nje in naslonila se je s steklenico v rokah na kuhinjski pult. » pil si, torej ne moreš voziti in oditi domov, « je začela s svojo ugotovitvijo in se vseeno z odpiračem in steklenico priplazila do kavča in ponovno sedla nanj, steklenico pa podtaknila gabrielu v roke. » boš lahko spal na nepripravljenem kavču ? res se mi ne da iskati posteljnine in ti postlati tukaj, nočem biti pa udeležena v še eni smrti družine benson, « se je zatekla k še enemu mrmranja in raje prezrla zadnje besede, ki mogoče niti niso bile pravilno izbrane in jih je raje preusmerila stran iz misli z nasmeškom na obrazu.

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Čet Maj 23, 2013 6:51 pm

tag here is the beautiful sienna, smitten3

le ustnice je skušal za trenutek ukriviti v nasmešek ob njenih besedah, vendar mu zadeva vseeno ni najbolje uspevala. ni maral govoriti o preteklosti, sploh ker se je zavedal, kaj vse prekleto slabega je naredil. bilo je žalostno, da ga je zadeva, kot je bila šele bratova smrt utegnila zresniti. pa še tisto je potreboval nekaj dni, da je dojel kaj se je zgodilo, še ko ga je videl mrtvega ležati v krsti, je bilo kakor da se ni res zavedal, da je neal odšel od sveta. do takrat. ko ga ni preprosto kot strela iz jasnega zadelo kaj se je zgodilo. bilo je, kakor da bi streli prišli za njim, zopet je slišal njihove zvoke, pred očmi se mu je še enkrat odvilo, kako je njegov brat padel v ariellin objem in kako je bila vsepovsod kri. komaj takrat se je zavedal kaj se je zgodilo in zato je bila krivda, na njegovih ramenih še večja. in tega se je hotel znebiti – krivde in hkrati zadostiti pravico za njegovega brata. to si je zaslužil. »imaš prav,« je skomignil z rameni in kar se je tega tikalo, se je popolnoma strinjal z njo – vse skupaj je počasi prišlo za njim in iskreno, je bilo zato toliko bolj boleče. »pri meni, pa se zdi da se je situacija ravno obrnila. včasih bi bilo dobro imeti še nekaj od starega gabriela v sebi,« je priznal ter se ob tem narahlo nasmehnil. ja, včasih bi res moral imeti malce tršo kožo, ravno takšno, kot jo je imel nekoč. »in skupaj bova poskrbela, da tisti pridejo na svoj račun. bratova smrt, ne glede na vse, ne sme ostati nekaznovana« je zamrmral, vendar kljub temu, se v njegovem glasu ni dalo prezreti odločnosti – in zares je bil odločen glede tega. niti ni vedel, če se je kdaj v življenju tako boril za kakšno stvar, kot se je sedaj zato. navsezadnje, bila je edino kar mu je ostalo v življenju, nekakšen smisel vsega, nekaj, za kaj se je bilo vredno boriti v teh časih. »zašel je na napačno pot, to je vse. verjamem, da je bil v resnici dober, da je bil tisti jaz, ki smo ga poznali, njegov pravi« je vztrajal pri svojem, nezmožen, da bi svojega brata videl v slabi luči. ne, le skrenil je na napačno smer, bil je dober po srcu, to je vedel. če ne bi bil, nikoli ne bi ravnal z domačimi tako kot je in njim vedno nudil pomoč. čeprav je počel slabe stvari, je bil gabriel prepričan, da je bil nekje globoko v sebi dober – in to stran so imeli oni priložnost videti. »zgodi se,« je povsem mirno zamrmral ter skomignil z rameni. za veliko stvari bi ji pustil, da ga prepriča, vendar ne za to, da je bil njegov brat slab človek, nikakor. uničiti spomin na mrtvega človeka ni nameraval in vedel je, da dela prav. sklonil je pogled ob njenih besedah, ne da bi kaj dodal. prepričan je bil, da ji ni bilo lahko, prej kaj še težjega. ni ji bilo potrebno ubrati te poti, vendar kakorkoli je bilo, ni se imel namena vmešavati, to je bilo njeno življenje in ni imel se nobene pravice vmešavati. premaknila sta se do kavča ter iskreno, mu je alkohol že malce stopil v glavo, sploh ko se je nasmešek na obrazu vse bolj zarisoval na njegovem obrazu. »meni je prav,« je komentiral na njene besede ter se nasmehnil. zares je upal, da je tistega depresivnega dela konec. za trenutek je obsedel sam v dnevni sobi, ko je zaslišal njen glas ter se spravil do nje in naslonil na kuhinjski pult tudi on sam. narahlo je privzdignil obrvi ob njeni začetni kletvici, nato pa tudi sam zavzdihnil. »prekleto. vendar še vedno lahko pokličem taksi…« se je v hipu spomnil ideje ter ji sledil nazaj v dnevno sobo ter sprejel steklenico in jo odpr, nato se pa nasmehnil njenim naslednjim besedam. »lahko pa narediva tudi tako, kakor želiš. in mislim, da kavč ne bo problem« je dejal ter zadnje besede nalašč ignoriral. ni želel več žalostnih besed nocoj. »tako da, glede na to, da bova oba varno prespala… mislim, da lahko nadaljujeva s tem. celo ulijeva se ga lahko do mrtvega. tako da daj kozarec, hitro.«

Naslov sporočila: Re: apartment A2 Pet Maj 24, 2013 5:23 pm

for this post i tag breath taking mr. gabriel benson . and i wrote around 600 words. and leet`s get this party started.

glede na to da je bil že tu in je imel nekaj kapljic alkohola v sebi ga res ni imela namena pošiljati v taksi. nekako mestu ni zaupala in res ji ne bi bilo težko ga sprejeti v svoj skromni dom. navsezadnje sta bila skoraj družina in mogoče ga je iz tega razloga morala obdržati tu in zdaj. bil je brat osebe, ki jo je ljubila in to je bil za njo dovolj dober razlog, da ga je sprejela z odprtimi rokami ne glede na njune prejšnje razlike. očitno se je gabriel spravil k pameti in ona k norosti, vsak k svojemu. definitivno pa niti eden od njiju ni bil točno takšen kakor nekoč. življenje in smrt neala je v njiju pustilo svoje in sedaj sta stala drug nasproti drugega kot produkt vsega skupaj. slika sicer ni bila najbolj popolna, a ni ga smela obtoževati, ne zares. » ostal boš, « je zaključila pripoved in pogled dvignila za sekundo proti njemu in se nasmehnila, nato pa se lotila odpiranja nove steklenice, ki res ni bila najbolj pametna ideja, a po takem večeru res ni potrebovala ničesar drugega, kakor nekaj močnega v njenem telesu. še en dokaz, da res ni bila ista oseba kakor jo je nazadnje videl- takrat bi komaj en kozarec šampanjca spila in ga je venomer zgolj držala v rokah, da bi bila družbi bolj primerna in bi se lahko stopila z okoljem, v resnici pa je vedno kozarec podajala nealu, da je lahko izpil svoje. » vidim da se ti in tvoje prijateljevanje z alkoholom ni spremenilo, « je samo še dodala v šali in se otresla temačnih tem in se raje osredotočila na…to. popivanje z bratom njenega mrtvega zaročenca. slišalo se je rahlo čudno, a njegove pomoči je bila vesela. namignila mu je naj se spet premakneta do kavča in s steklenico in dvema kozarcema sledila njegovi postavi.
ni vedela koliko sta sploh že spila, a jasno je bilo da se je steklenica pošteno praznila in je tudi sama to na sebi čutila. smeh je preplavljal prostor in iskreno povedano, se je od nealove smrti, šele sedaj iskreno smejala. poprej so bili le prisiljeni nasmeški,a ta je prihajal iz srca. ne glede na to da je bil bolj kot ne posmehu njuni temi, ko sta obujala njune neke prepire in nato zašla, oba pijana, čisto na nekaj tretjega in se spet vrnila nazaj, a je bila prijetno. počasi je vstala in omotično stopila do spalnice, kjer je nekje v omari imela odeje in vzglavnik, ter jih izvlekla takoj ko jih je našla. ni ravno klicala po tem da bi se sedaj morala usmeriti v spanje, a dokler je vsaj lahko še hodila in je vedela kje ima kaj v stanovanju, je bilo bolje poskrbeti za njegovo udobje. vrnila se je nazaj v dnevno sobo proti njemu in spustila odejo na rob kavča, ko se je z vzglavnikom igrivo pognala proti njemu in ga pritisnila ob njegov obraz, da se je lahko ulegel počez čez kavč in se nato odmaknila, ter pričela udarjati proti njemu. » sploh veš kolikokrat sem ti prej hotela dati takšno klofuto, ampak je nisem zgolj zaradi neala in brzdanja ? « je v smehu dejala in še enkrat udarila proti njemu in na rahlo izgubila ravnotežje, da je zopet padla nanj. » pijana sem, « se je pridružila še ena precej očitna izjava in sledil je samo še opravičujoč nasmešek na vse skupaj. udarjala ga je zgolj iz same zabave in podarjene priložnosti. in ob misli na to niti ni uvidela kako blizu sta si bila in kako je naenkrat padla neka tišina in sta na njunih ustnicah počivala le nasmeška.