alessandra de luca
število prispevkov : 68 cash : 139 street reputation : 54 tvoja starost : 29 starost lika : 23 kraj rojstva : philly, usa
| Naslov sporočila: apartment A5 Ned Maj 19, 2013 7:35 pm | |
| tag; saoirse, bestie :3 notes; It feels like a perfect night for breakfast at midnight :3
njeno življenje je od vrnitve domov bilo tako zelo zabavno in je zajemalo prav vse kar je potrebovala, čeprav je vedela da bi jo kmalu znalo zamikati po svetu in po drugih mestih in drugih ljudeh, a imela je saoirse in z njo je filadelfija postala že mali svet v enem. brigalo jo je kako zelo je marca motila ali ne da se druži z njo in kaj bi on spet rekel na njuno ponovno popivanje in poplesavanje med gnečo neznanih ljudi, a njega ni bilo tukaj, ter obe sta se zavedali da ga je bilo bolje tudi pustiti pri miru tekom večera in namesto njegove številke vrteti številko taksi službe in se izogibati lastnemu iskanju poti do doma, ko sta komaj vedeli svoje ime. danes je imela v planu izključno samo ženski večer in le njiju dve in njen brat ne bo neka ovira na poti po nepotrebnem, ko bi streljal tiste razočarane puščice v njiju in se nato obregnil ob njena leta in na njegov odnos s saoirse. njegov problem je bil, če mu ni dišalo njeno druženje s saoirse, a dekle je vzljubila v tem kratkem času in je znala pokazati kremplje, da bi pogumno branila tisto njuno žensko vez, ko sta si lahko povedali vse in se smejali in preprosto bile mladi dekleti v velikem svetu. zanjo ni bila takrat vodja mafije ampak zgolj le prijetna in zabavna svetlolaska. in bog jo je oboževala. » spijeva še eno in greva ? « je dejala, ko se je nagnila k njenemu ušesu, da jo je lahko slišala od glasbe in se nasmehnila. z roko je že krilila po zraku in zahtevala natakarja, ki se je nemudoma prikazal, da se je lahko naslonila na visok pult in sedaj izrekla naročilo v njegovo uho. » čeprav bi bilo bolje vzeti steklenico za nadaljevanje pri meni, kajne ? meni ni za zaupati, da sploh imam kaj doma, « se je spet znašla pri svetlolaski in skomignila z rameni. obrnila se je v smer pulta in opazila že natakarja, ki je prinesel tista dva zadnja kozarčka in počakal ravno toliko, da sta plačali in nato je samo izginil. » na tri, prav ? « je rekla ne da bi bila preveč blizu k njej in s tremi prsti v zraku bolje nakazala na izrečeno in s pomočjo njih tudi odštevala tiste tri številke in ob pravem trenutku izpila vsebino. sedaj je bil čas za odhod, a imela je nek svoj poseben plan. svetlolasko je prijela za komolec in jo rahlo umaknila stran od pulta in roke zavila v nek navidezen tulec, ki ga je prislonila na njena ušesa in ji dovolj slišno povedala svoj načrt; imela je namreč namen suniti steklenico, steči na cesto in nekje v stranski ulici poklicati taksi, da sta se lahko odpeljali. saoirse je bila že v pripravljenosti in sama je izkoristila nenaden val strank, da se je spet nagnila čez pult in v sekundi izmaknila steklenico jacka in ga potisnila pod svojo usnjeno jakno, da sta lahko hitro stekli stran in se vmes še oklenila njenega komolca, da sta bili čim bolj skup in delovali čim manj sumljivo, ko sta šli mimo varnostnikov. enkrat, ko sta bili mimo, sta lahko samo še hiteli na varno. » uspelo nama je, « je zaklicala in steklenico dvignila visoko v zrak, ko je saoirse že brskala po telefonu in iskala številko taksista, ki hvala bogu tokrat ne bo njen brat. oziroma za njo tudi takrat ni bil. samo potisnil jo je v avtomobil in se je po hitrem postopku znebil in cel večer je še komentirala njegove izrečene besede. njun odnos je bil res preveč smešen in tega se je zavedala. v naslednjem trenutku sta sedeli v avtomobilu taksi službe in se peljali k njej domov. noč za njiju niti pod enim pogojem ni bila končana, sicer pa je tudi dvomila da bosta sploh kaj konkretno spali. delovalo je kakor da ju razganja od energije in sta bili pripravljeni za tisoč in eno neumnost. o tem je premlevala vse dokler se avto ni ustavilo in je lahko opazila svoj blok. šoferju je potisnila nekaj bankovcev in se nato po hitrem postopku s svetlolasko za seboj spravila v stavbo, po stopnicah navzgor ( pri tem se je zagotovo vsaj trikrat spotaknila) vse do njenega stanovanja. » doma smo ! « je zadonel njen glas po hodniku in v naslednji sekundi sta bili že v notranjosti in je sama v čisti temi iskala stikalo, ki ga je hvala bogu kmalu našla in se je pred njenimi očmi zarisalo njeno skromno stanovanje. sezula se je in se oddahnila od neudobnosti obutve, ter stopila do kuhinje, da je lahko na pultu pustila ukradeno steklenico.
|
|