shipping area

Naslov sporočila: shipping area Pet Apr 26, 2013 8:02 pm

for this post i tag the mission . and i wrote around 1100 words. made it, hope it`s okay.

bila je žrtveno jagnje vseh odsotnih, ko je dobila klic vodilnih v mafiji, ter so ji zrecitirali po standardnem vzorcu nalogo, ki spet na njeno olajšanje ni vsebovala kakšnih preveč akcijskih vložkov in je imela res bolj preprosto delo, ki pa se bo na koncu standardno izkazalo vseeno za malce težje kot je slišati, vendar ni bilo pretežko in nemogoče. samo malce truda in iznajdljivosti je bilo potrebnih, kar je pa sama bila zmožna opraviti. zato se je hitro preobleka iz svojih preprostih hišnih oblačil v nekaj udobnega in se s taksijem odpeljala do zahtevanega skladišča, le da je izdala naslov za nekaj ulic naprej in se je morala še peš vrniti nazaj in zaviti proti objektu, ki je bil v njenem planu. kolikor je vedela je imela v načrtu pregledati trideset škatel, poiskati deset sledilnikov, poskusiti nič razbiti od vas in umetnin, ter se na koncu sledilnikov znebiti pri naključnih mimoidočih, ki sploh ne bi opazili naprave na svojem avtomobilu. za vse to pa je imela dve ure in se je prav zato hitro spravila v notranjost skladišča in se pripravila na intenzivno iskanje, ki bi znalo trajati. vsaj poiskati je morala sledilnike pa se jih je lahko kasneje zlahka znebila, ko bi jih nekako že spravila na avtomobile, ter jih odmaknila stran od objekta, ki je bil lahka tarča za policijo.
ob vstopu sploh ni oklevala, da si ni ogledala prostora, ter si sestavila nek sistem škatel v glavi, da ne bi pregledovala venomer ene in iste, ker bi tako samo izgubljala čas. zapodila se je v prvo in jo odprla, ter pobrskala po vsebini, ki ni bila sporna. na srečo pa so tudi vaze ostale cele pod njenimi rokami, ter šele, ko je opravila s prvo in izgubila občutek za čas, se je zavedla kako zelo prav je imela, ko si je rekla da se sliši preprosto, vendar v resnici ni, čeprav niti ni najtežja naloga na svetu. samo potrata časa je, ko je edina za trideset škatel, ki niso bile tako zelo majhne in je morala v vsako vazo dobro pogledati ali vsebuje kakšen sporen sledilnik ali ne. šele ob tem delu je vse skupaj pričelo predolgo trajati. deset sledilnikov se je slišalo malo, vendar škatel je bilo res veliko preveč, ter dvajset jih bo odprla za čisto brez veze. glede na neuspešno prvo pa jo je čakalo še devetnajst takih, ki ne bodo vsebovale čisto nič. mogoče bi si na tej točki močno zaželele kakšne bolj vznemirljive naloge zase, a tako je bila vsaj malo manj pod skrbjo za samo zase in so ji tisti zgoraj še delali uslugo, ko je morala samo vlamljati in pregledovati vaze in kipe. v enakem tempu se je zapodila v naslednje škatle, dokler v eni tretji, mogoče četrti, ni odkrila prvega sledilnika in ga je postavila na naključno mesto, ki je v tistem trenutku postalo zbiralno, ter z večjim zagonom nadaljevala svoje iskanje. želela si je čim prej pregledati vse škatle, ki so se nadaljevale v nedogled.
čas je mineval in glede na omejitev, je morala sedaj res pohiteti, ter poskrbeti da bi čim prej našla zahtevane sledilnike, kajti sedaj jih je imela vse skupaj pet in s tisto drugo polovico je morala resnično pohiteti, če je hotela vse opraviti v roku. zaradi njenega hitenja, pa se je zmanjšala tudi njena intenzivnost in sposobnost, ter je nekje vmes čisto nehote po pomoti izpustila vazo, ko ji je spolzela izpod rok in padla na tla. » ah ! presneto ! « je zaklicala in brcnila v črepinje,ki so sedaj bile na tleh in s tal pobrala še sledilnik, ki je padel skupaj z njo. ni se smela preveč ozirati na njih, ampak samo nadaljevati, ter poiskati vse preostale sledilnike. in tako je tudi storila, ter brskala po vseh preostalih škatlah, dokler ni končno zbrala vseh deset in je bil čas za drugi del, da se jih znebi. pravzaprav sedaj niti ni vedela kako jih bo spravila v neko premikajoče vozilo, ki bo čisto mimoidoče, ampak zagotovo je bilo, da bo morala malce pešačiti, da se znebi bližine skladišča.
najbolje ji je bilo, če se jih je znebila po nekaj in nekaj v različnih vozila, ter tako poskrbela za različne konce mesta. ena možnost je bil zagotovo mestni avtobus, na katerega je sedla, ter se odpeljala za nekaj postaj naprej in pri tem pustila nekaj sledilnikov zataknjenih med sedeže, ter se napotila proti naslednji tarči. hodila je po ulicah in pri tem je mimo nje zapeljalo majhno mesto vozilo lokalnih smetarjev in z prvim uspešnim metom je nekaj sledilnikov vrgla med kup smeti, ter jih je tako preostalo res še zelo malo, da jih je umaknila iz svojih rok. nekaj jih je pustila v tovornjaku, ki se je ustavil na bencinski črpalki in spet nekaj drugih na motorju naključnega vozača, ki je odšel v nakup v bližnji trgovini. s tem je bila rešena vseh sledilnikov in upala je na uspešno opravljeno nalogo, kajti zelo težko jih je kar tako podtikala naokoli, ne da bi jo kdo odkril. navsezadnje je bila naloga točno takšna, kot jo je pričakovala, ter je sedaj bilo na njej, da uspešnost sporoči tudi svojim vodilnim. upala pa je lahko tudi, da ne bodo sledili kakšni hudi oprijemi, ker ji je čisto po nesreči uspelo razbiti eno vazo, ter je ne bodo niti opazila, ko je črepinja pograbila s seboj, ko je pograbila tudi sledilnike in se jih znebila v bližnjem košu. bilo je kakor, da tista vaza nikoli ne bi obstajala, pa čeprav je bila najbrž vredna bogastvo, sicer ne bi bila ukradena, ampak bi neki stari mami držala rože njenih vnukov sredi mize, kjer bi potekala mastna pojedina. zato se res ni smela sekirata kaj preveč. iz žepa je potegnila mobilni telefon in poklicala na zadnjo klicano številko, ter počakala ravno toliko da je slišala glas na drugi strani. » da, odpravila sem, « je potrdila besede in pri tem poslušala naslednja navodila, ki so ji narekovala naj odide domov in pozabi na vse skupaj, ter bo že kmalu čutila rezultate svojega dela pri mafiji. » da,da sledilniki so razvrščeni po mestu, ter ne bodo nikoli odkrili lokacije skladišča, kajti so daleč stran od njega, « se je še zatekla k dodatnim potrdilom in vztrajno prikimavala z glavo, dokler ji niso prekinili in si je lahko poklicala končno taksi, ter odšla domov. na srečo nalogo ni bila težka in se ji to tudi ni poznalo na njeni izmučenosti ali utrujenosti, ki je bila ob zadnji veliko večja, ko je morala prepešačiti iz obrobje mesta do samega centra in je imela na nogah število žuljev, ki niso bili niti malo prijetni. naloga pa je bila vseeno končana, tako kot sedaj.