history:
Prva stvar, ki se je spomnim je bil oče, ki je šel služiti vojski. Imel sem okoli štiri leta, ko je odšel.  Odšel je braniti državo, mojo družino ter vse ljudi, ki sem jih poznal. Bil je dober človek. In ponavadi ti največ trpijo in zaradi pravice, ki je ni bilo več, se ni nikoli več vrnil. Ljudje so me slepili, da je odšel na boljši kraj. Da bo vse vredu? In kako bi lahko temu, štiriletnik kot sem bil jaz, vrjel? Preprosto. Če živiš ves čas v pravljicah, potem je preprosto. A moje pravljice so se s tem končale. Mater, ki se jo megleno spomnim, je po štirih letih trpljenja končno naredila konec vsemu. Skoraj. Njen samomor ni zagotovil moje sreče ali konec mojih bolečih. Ubistvu sem bil zaradi izgube očeta že tako ai tako precejšen samotar in potem, ko sem sam našel mati viseti na vrvi privezani na stenko luč v kuhinji..bil sem drugačen od otrok v šoli. Izgubil sem vse in socialna služba me je poslala k moji teti iz očetove strani. Njen mož je bil krajevni šerif in vzgajal me ej v tem policijskem duhu. Že od malih nog sem torej stal na dobri strani, čeprav mi je krivica dala dovolj razlogov, da bi prestopil. Pri šestnajstih letih sem dobil prvo punco. Recimo, da sem bil no v teh vodah, ko je prišel čas za zabavo v postelji, ampak s časom je to postala zabavna igra. Toda ne, nisem postal neki ženskar ali karkoli. Samo postal sem dober v tem kar sem delal. Kakorkoli, da preidem k bistvu, ker tega res nisem prvotno želel povedati, skupaj sva bila tri leta. Res trdna in resna zveza, a po teh res dobrih letih sem spoznal, da je ne ljubim več. Bil sem ja kriv, to ni ena tistih zgodb, ko sem jaz tarča in ranjenec ali karkoli. Spoznam sem Jessico in kemija je bila vidna na kilometre daleč. A svoje dolgotrajne punce nisem prevrala, toliko spoštovanja sem še imel. Odšel sem do nje, Alicie in jo po polurnem pogovoru u zvezi, pustil. Jokala je. Po dveh tednih sem izvedel, da se je rezala, zaprla pred ljudmi. Smilila se mi je. Jessica me je prosila, če bi se z njo preselil v Filadelfijo. Najprej sme ponudbo odklonil. Nato pa sem se zazrl nad svojim življenjem. Živel sem še vedno pri teti, študiral kriminalistiko in se skoraj nikoli. Želel sem zbežati od vsega in pristal navsezadnje, na njeno ponudbo. Alicie nisem videl od takrat več nikoli. No, spal sem v Alicinem stanovanju, a še vedno študiral. Zraven pa sem seveda hodil v lažje službe. Vse skupaj je bilo idilično dokler se ni sonce spustilo za obzorje in sem se lahko zabaval. Kakorkoli, Jessica je bila začasna stvar. Ubistvu jaz sem bil začasna stvar. Pustila me je že po prem mesecu in nisem imel dovolj denarja, da bi se vrnil domov. Študij pa je bil plačan. Našel sem si majhno najemno stanovanje in delal kar sem delal prej, samo brez Jessice. Sedaj, pri 25 delam na policiji. Lovim ljudi, ki so uničili moje otroštvo. Recimo, da želim zagotoviti pravico, ki je sam nisem imel.

karakter;
Recimo, da sem dober? Glede na to, da delam na policiji. Oh obožujem igrati bad policaja. Sem verjetno ena iz med tistih oseb, ki se rada smeji. Nisem ženskar kar sem že omenil. Imam tudi stvari, ki jih z nobenim nočem deliti, tudi zgoraj jih nisem naštel. Recimo, da sem bil nekaj časa velik upornik. Toda to je preteklost, ne? Sem včasih aroganten, sebičen in sarkastičen, ampak drugače precej nasprotne stvari. Errm… to vem, da ne gre pod karakter, ampak želim izpostaviti. Ko sem se preselil k teti, sem začel trenirati box. Streljanje in podobne stvari so se posledično temu tudi pridružile. Po mojem me je tetin mož želel spreobrniti v očeta. Ubistvu njegovo službo. Ampak nikoli ne bi šel za vojaka. Tako sem končal na policiji.