blind alley

Naslov sporočila: Re: blind alley Pet Jul 19, 2013 5:30 pm

TAGGED: SAGE! smitten

V njem je kipela neukrotljiva mešanica besa, ki se je mešala z dobršno mero zaskrbljenosti, vse skupaj pa je čisto preveč uspešno uničevalo njegov notranji mir. Še pred trenutkom je bil čisto sproščen, pa vendarle nekoliko utrujen, ko se je s svojim srebrnim astonim martinom vanquishem zapeljal do policijske postaje, da bi pobral vodjo policijske postaje, ki bi do takrat že mogla končati delo. Kazalci na njegovi zapestni uri so kazali krepko čez deveto uro zvečer in če bi ga na poti ustavil kateri od radovednih policistov, bi se mu spretno zlagal, da je s Sage domenjen za poslovno večerjo, kjer bosta zgolj razpravljala o posebnih, ravno tako poslovnih, zadevah. Ali pa še tega ne – saj se jih, v končni fazi, niti ni zadevalo, kaj sta imela v resnici v načrtu. Čeprav se ne bi dosti zlagal.

A kakorkoli že – ni je bilo tam. Ni ga pričakala v svoji pisarni, kot sta bila dogovorjena in že to se mu je zdelo nenavadno sumljivo. Ga je imela namen pustiti na cedilu? Tudi prav, saj je bil tega že vajen, a radovednost, pomešana z iskreno zaskrbljenostjo, ga je nazadnje vseeno prisilila v to, da je policistom, ki so kljub pozni uri še vedno posedali v pisarnah, namignil, da njihove šefice ni v pisarni, niti v katerem drugem prostoru, kjer jo je včasih našel. Ko mu je prijazna policistka srednjih let povedala, da se je njihova šefica pravzaprav odpravila na teren, reševati nujen primer, se mu je popolnoma utrgalo.

Ženska očitno res ni bila pri pravi. Kolikokrat bi moral še poudariti, da bi doumela, da se je vmešavanje v primerov, sploh tistih, ki so bili sicer njihovi, torej v lasti fbi-ja, nevarni? Kolikokrat ji je naročil, naj se ne vmešava v ta primer? Jezno je pohodil stopalko za plin, ko se je na semaforju pokazala zelena luč in gume so zacvilile, ko je prehitro pospešil. Ne more ji dovoliti tega, sploh pa, zakaj se ni najprej posvetovala z njim, preden je z glavo rinila v težave? Se nista mar dogovorila, da se bosta dilemo, ko bosta naletela nanjo, reševala s tem, da se bosta preprosto pogovorila in se tako izognila kopici težav in neljubih zapletov? Toda težave so jo že doletele in morda je bilo res nespametno, da je v besu vse skušal rešiti sam, a drugega mu niti ni preostalo. Bilo je prepozno, da bi se trudil pripravljati briljantni načrt, da bi jo kako drugače uspešno spravil iz zagate.

Na hitro je preveril stanje na cestišču, potem pa agresivno in odsekano obrnil svoj volan ostro v levo, ko je zavil na pravo ulico. Zaslišalo se je predirljivo cviljenje zavor, ko se je nenadoma ustavil tik pred znano postavo, ki je v soju avtomobilskih žarometov, s katerimi jo je posvetil, že skočila na pločnik, da bi se umaknila s ceste. Moški, ki je do tedaj očitno delal družbo, je očitno zavohal težave in jo popihal, ravno v tistem, ko se je sam stegnil proti sovoznikovem sedežu in na stežaj odprl vrata. »Pojdi noter.« Njegove rjave, od besa potemnele oči, so se ustavile na obrazu temnolaske, ki ga je z razdalje gledala kot bi pred njo pristalo vesoljsko plovilo, in jo nemo posvarile, naj si nikar ne drzne ugovarjati. Speljal je v trenutku, ko je zaloputnila z vrati in znova pospešil do nevarne hitrosti. »Pripni se,« je ukazal, ne da bi jo pogledal – strogo je strmel naprej, medtem ko je v križišču zavil na desno. V avtu je bilo temno, a se je bilo v odsevu armaturne plošče vseeno mogoče opaziti, kako nepopisno besen je bil.

592 words | notes: yay, here we go :3 |

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Jul 21, 2013 8:43 am

tag; jake.dude.

ni si mogla pomagati da ne bi rinila svojega nosa tam kjer ji ni mesto. primer katerega si je jake prisvojil, je pri njej skoraj doživel svoj konec in bila je na dobri poti, toda seveda se je moral gospodič vmešati in prevzeti vse kar ni vključevalo parkirnih listkov in izginotja pobesnele najstnice, ki naj bi bilo zagotovo delo bolj za policiste. samo prhnila je lahko ob taki ideji. sama je imela tudi svoj nadzor nad njim in je budno spremljala razvoj samega dogajanja, da je sedaj ob dobro zanesljivi informaciji, da se neki moški nahaja v eni izmed bolj zakotnih ulic in da se zagotovo pripravlja kaj velikega, skočila iz svojega pisarniškega stola in stekla ven. ob tem je seveda potegnila za seboj naključno izbranega policista, ki bi ji lahko služil za minimalno kritje, ter mu v skopih besedah pojasnila kaj se dogaja in kaj je njegova naloga, ko je sedla v policijski avto, kateri je pripadal njemu, ter zapeljala v hitrem začetku na glavno cesto in pri tem slišala cviljenje gum. niti pomislila ni da se bo trenutke za njo pojavil na policijski postaji jake in iskal njeno skromno podobo, ter komu nakladal o poslovnem sestanku, ki bi se med njima, če bi se zares kdaj zgodil, končal prej v bojnih poljih, a je bila dobra krinka. ob vsem kar se je v trenutku začelo dogajati je sama pravzaprav sploh pozabila na to da bi ga morala počakati v pisarni s pogledom prikovanim na vrata. nekako ni bil prvi na listi pomembnih stvari in stvari na katere bi morala misliti. samo stopala je na plin in se ni ozirala na semaforje. hotela je biti čim prej na cilju in se spraviti ven iz avtomobila in rešiti stvar. priti primeru do dna. vreči vse na mizo dotični vodji fbija in dokazati da policisti niso kar tako. še prej pa dokazati tudi sama sebi da ji ni usoda namenila samo posedanje v gori papirjev.
stopila je iz avtomobila in parkirala ulico prej. kolega je poslala na drugo stran in sama se je napotila s pištolo pred seboj v samo osje gnezdo. ni bilo ravno najbolj primerno da je v krilu poskušala izoblikovati akcijo in bosa stopati po trdnem betonu, ampak morala se je znajti tudi v takem primeru, ter se še prej znebiti svojih pet ob izstopu. zapazila je postavo, nakazala na svojo prisotnost, ter zaupala kratek podatek o tem kdo pravzaprav je. od tu naprej se je za rjavolasko dogajalo vse hitro. strel tu in strel tam. krik tu in krik tam. grde besede, tek, ter navsezadnej dejstvo da je njena pištola postala neuporabna in da se je skoraj znašla v njegovem oprijemu, da se je morala boriti s pestmi, ko se je od nikoder pojavila močna svetloba soja žarometov na avtomobilu. odskočila je na pločnik in opazila kako je moška postava že izkoristila vse skupaj za svoj pobeg. sedaj je bila jezna. vrata avtomobila so se odprla in v njemu je lahko hitro prepoznala znano postavo- jake. klasično. njen pogled je jasno nakazal na nezadovoljstvo katerega je čutila. vseeno pa ni ugovarjala. sedla je v avtomobil, ter se namrščila ob njegovem vnovičnem ukazovalnem tonu, a je njena roka res segla proti pasu in si ga ovila okoli bokov in zapela. » ne bom se ti opravičila, če to hočeš. prav tako ne zahvalila, « je dejala ob nevzdržni tišini v njegovem jeklenem konjičku, » heroja igraj pri komu drugemu. pri meni ne deluje. sposobna sem se braniti tudi sama. « vsem je to bilo jasno. samo njemu očitno ne.

Naslov sporočila: Re: blind alley Tor Jul 23, 2013 7:51 pm

TAGGED: SAGE! smitten

Glave ni premaknil niti za milimeter, medtem ko je z nerazumno hitrostjo drvel po cesti, kot bi se mu šlo za življenje ali pač, kot bi tekmoval v bitki s časom. Prehitel je še en počasni avtomobil, ki se je po vsej verjetnosti držal predpisane omejitve in se, medtem ko je trdno držal za volan in vso svojo pozornost posvečal dogajanju na cesti, poskušal umiriti. Kar, seveda, pri njemu nikoli ni bilo enostavno. A kljub temu.

Začel je s tem, da jo je preprosto ignoriral – no, ali pa se je vsaj poskušal pretvarjati, da sam sedi v avtu -, a ta strategija se je kmalu izkazala za neuspešno. Ne glede na to, kako se je trudil, ni bilo mogoče spregledati tisto napetost, ki jo je bilo čutiti v zraku, ko sta se v grobni tišini peljala prek mesta – pa vendar slednja ni trajala več kot dolgo minuto. Poleg tega pa se je bilo težko pretvarjati, da ne obstaja, ko pa je že začela s svojim tipičnim pametovanjem. Resno, ni bil na volji za kaj takega.

»Mogoče bi pa morala kar oboje,« ji je ledeno segel v besedo, pogleda pa še vedno ni odmaknil s ceste. Namerno je preslišal predirno hupanje hupe avtomobila, ki je vozil za njim. Prav, morda je s hitrostjo resnično pretiraval. Zavzdihnil je, nato pa nenadoma upočasnil in zavozil s ceste na neko neznano makadamsko pot. Šele zdaj, ko je ugasnil motor, se je pravzaprav začel zavedati, da do zdaj ni bil pozoren na kaj drugega kot le na svoje misli, ki so mu rojile po glavi in so bile glasne kot pobesneli roj čebel. Morata biti par kilometrov izven mesta, čeprav se mu v temi niti sanjalo ni, kje sta, vsaj ne zares. Ustavil je praktično sredi ničesar in to je storil iz povsem varnostnih razlogov – jeza, ki se je v njem napihovala kot balon, ga je namreč ovirala pri vožnji in tako se je raje ustavil kot bi s svojo nespametnostjo povzročil kakšno prometno nesrečo.

»Nisi resna, Sage,« je bevsknil in se prvič po dolgih minutah vožnje obrnil proti njej, da jo je lahko prebodel z nevarnim, skorajda zloveščim pogledom. »Kje imaš pamet? Mar se vsakič kar takole brezglavo igraš heroja?« Oči so se mu jezno bleščale in njegov glas je počasi uhajal izpod nadzora, čeprav se je trudil ohranjati mirno kri. Toda predolgo je držal vulkan v sebi – in zdaj je izbruhnil, z vsemi posledicami vred. »Nikar ne pametuj,« jo je zavrnil, še preden je v ugovoru sploh uspela odpreti usta. »Morda se res znaš braniti sama, vendar… prekleto, Sage, videl sem te. Bila si povsem nemočna, madona! Če me ne bi bilo, bi te verjetno tisti pizdun že.. saj veš kaj!« Ni vedel kdaj je tako povzdignil glas, toda nenadoma se je drl na vso grlo. A misel na to, kaj bi se ji lahko zgodilo, če ne bi posredoval, je njegov bes povzdignil do neomajnosti. »Poleg tega pa je tisti bizgec še zbežal bogvekam. In tvoj kolega?« se je posmehnil ob misli na nesposobnega bedaka, s katerim se je podala v nevarnost in kot nalašč izzivala usodo. »Nisem še videl večjega strahopetca!« Besno se je oprijel kljuke avtomobilskih vrat in stopil ven – potreboval je zrak. »Da se mi nikoli več ne obnašaš tako neodgovorno,« ji je namenil enega izmed tistih grajajočih pogledov, ki jih starši ponavadi podarijo otroku, ki se vede neprimerno, nato pa ji obrnil hrbet in odkorakal proč. Upal je, da ga bo svež, mrzel zrak vsaj malce pomiril in pogasil goreč plamen, ki je tlel v njem. Čeprav je bila to le pobožna želja.

595 words | notes: woo, vesela sem, da sm našla wireless in da sem ti lahko odgovorila :3 |

Naslov sporočila: Re: blind alley Tor Jul 23, 2013 8:42 pm

tag; jake.dude.
note; in tega sem res vesela. oh this is fun. jaz ti sicer v naslednjem tednu ne bom mogla odpisati, torej se ti z odgovorom ne mudi, a ga bom definitivno vesela, ko pridem nazaj.

na srečo pa je bila vajena norenja z avtomobilom po ulicah mesta, sicer bi se že resno držala za ročko in oprijemala pasu, ter po možnosti seveda v sekundi postala najbolj verna oseba na planetu, ko bi si zrecitirala v mislih kakšno molitev. očitno je bil jezen in njegove jeze ni razumela. zdela se ji je smešna in pokvarila je njen celoten načrt. mogoče se je nekje vmes res izjalovil in je pristala v bolj nerodni situaciji, toda to še ni pomenilo klica na pomoč. še manj pa klica na pomoč njemu. bila je načelnica policije, nekako je morala priti na ta položaj, to pa je morala tudi zagotoviti ostalim, kar pa ni vključevalo pomoči njega. lahko jo je sedaj ignoriral in divjal po ulicah in besnel na vsako njeno karakteristiko, toda z njo je bilo popolnoma enako, le da je sedela na miru in imela prekrižane roke ter se jezila na vse strani. » sanjaj freeman, « je bevsknila nazaj na njegov predlog in s posmehom v svojem tonu glasu nakazala na precej jasno stvar- on ne bo nikoli slišal opravičila iz njenih ust in prav tako ne zahvale. » za opravičilo bi morala storiti nekaj narobe in nisem. za zahvalo bi te morala klicati na pomoč in tudi tega nisem storila. « definitivno bo prej od nje iztržil grde besede na njegov račun.

vožnja se je umirila, avto je tudi zavijal stran od glavne ceste, ter motor se je nekaj trenutkov zatem ugasnil. » pa še kako sem resna, « je začela na njegov prvi val besed in imela začrtano resno linijo na svojih ustnicah, » pamet imam v glavi. in hvala na vprašanju, pravzaprav res to vedno počnem, če te že zanima. « glede na njegovo pozicijo je delovala veliko bolj zbrana. vsaj v dani sekundi. toda motil jo je ta njegov grozeč pogled in njegov ton. obnašal se je kakor da ga je prevarala po dvajsetih letih skladnega zakona in ne tvegala svoje življenje s katerim on ni imel nič. » bi me kaj ? ubil ? posilil ? ranil ? mogoče imaš tukaj prav. res bi mi lahko storil vse našteto v paketu. toda to je moj problem. moje življenje in ne tvoje. moja nemoč je moj problem. ti nimaš nič s tem. « se je usulo tudi iz nje v njegovo smer. pa kaj se je šel ? samo na to je lahko mislila, ko je gledala nekam skozi vetrobransko steklo v temo. ponovila je njegov gib ob naslednjih besedah in tudi sama našla pot ven iz avtomobila v katerem napetost več ni imela dovolj prostora. » oh ja ? sicer bo kaj ? bom dobila hišni pripor ? mi boš vzel računalnik ? telefon ? joj, očka, samo telefona ne, « se je v posmehu in glasnem tonu odzvala na njegove besede in stopila v njegovo smer, ga prestregla, ter ga obrnila s telesom proti sebi in pogledom uprtim besno vanj, » ohladi to svojo nerazumno jezo, jake. midva si nisva nič, da bi te morala jaz tako zelo skrbeti. če se s tabo igram otročje skrivalnice pred drugimi, da ne bi opazili tistega kar v resnici počneva, še ne pomeni da se me moraš ali lastiti ali skrbeti okoli mojega življenja. bodi brez skrbi. svet bo mogoče ostal brez denarja, a seksa boš vedno imel dovolj na razpolago. « roke je umaknila stran od njega in naredila korak nazaj.

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Jul 28, 2013 9:59 am

TAGGED: SAGE! smitten

»Prav,« je odsekano pribil v znak predaje, navsezadnje ji ni imel namena razlagati, kako vseeno mu je bilo za vsakršne besede, s katerimi bi se mu zahvalila, opravičila ali pa kar oboje hkrati. Imela je prav – ni zahtevala njegove pomoči, ampak, če je dobro pomislil, kdaj jo sploh je? V tem sta si bila podobna – kot on, je očitno tudi ona v reševanju drugih svoje življenje postavila na kocko, da bi jih obvarovala pred nevarnostjo in glede tega ji res ni bilo zameriti. Toda, da se je vsega lotila tako nerazsodno, pa ni imelo čisto nič opraviti s tem in prav to ga je tako zelo zmotilo – da ni upoštevala njegovih opozoril, naj se ne umešava v zadeve, ki niso bile področja policije. Sam je poskrbel za to.

»Vidiš!« je vzkliknil ob njenem priznanju, ko ga je za hip obšel občutek rahlega zmagoslavja, ki je potrjeval, da se ne moti - toda bil je preveč razburjen, da bi si to prišteval v korist. »Vidiš. Vedno si tako nespametna. Saj ne morem verjeti,« je vzdihnil in z dlanjo udaril po volanu, kot bi ravnokar odkril, da je avto – ali karkoli drugega – nepopravljivo. »Lahko bi vsaj poskusila uporabiti svoje možgane, preden bi se lotila česa tako neumnega!« kar ni odnehal, čeprav je že vedel, da vse skupaj ni imelo nekega smisla. Pravzaprav se je tudi že sam več kot neštetokrat ujel v zanko nespametnosti, sploh v svojih najstniških letih – a česa tako podlega, kot se spraviti nad nevarnega posiljevalca ali karkoli je v resnici že bil, mu ne bi padlo še na kraj pameti. No ja, gotovo bi mu, toda ona je bila ženska – bilo je popolnoma drugače. »Počel bi s tabo vse živo!« jo je prekinil, še vedno preveč razburjen, da bi o vsem dobro premislil in izločil manj verjetne možnosti, ki bi se ji lahko pripetile. A navsezadnje se bi lahko res zgodilo karkoli, če ji ne bi kot superman prihitel na pomoč. Posmehnil se je svojim mislim – mar bo to vedno moral početi? Biti njen super junak, samo zato, ker ni znala upoštevati opozoril in paziti nase, kot bi bilo potrebno?

»Prihrani mi te neumnosti,« je zarenčal, odmaknil svoje, od besa tresoče, roke proč od volana in na silo odpahnil vrata. Ni je mogel več poslušati, kako mu je nalagala, da je to njeno življenje in da sam pri tem nima nič opraviti. Z dlanmi, stisnjenimi v pestmi, se je obrnil v temno noč in prisluhnil tišini, ki ni trajala niti eno sekundo, saj so vanjo že zarezale njene porogljive besede, s katerimi se je očitno norčevala iz tega, da ji je pokazal, da mu ni bilo vseeno zanjo. Je bila res tako prekleto nehvaležna ali se je samo pretvarjala? Ni ji vrnil sarkastičnega odgovora – pa ne zaradi tega, ker ji ne bi imel česa vrniti, samo ni se mu zdelo vredno. Tako se je samo ugriznil v jezik, da bi se vzdržal strupenih pripomb in se mrkogledo zastrmel naravnost vanjo. Pričakoval je še par norčavih traparij, ki mu jih bo stresla iz rokava, toda njene naslednje besede so ga tako presenetile, da ni mogel prikriti osuplosti, ki se mu je izrisala na obrazu. Počutil se je kot bi ga postavila na trdna tla, kot bi mu med vrsticami pravkar sporočila nekaj, kar ni hotel slišati.

»Hočeš reči, da te izkoriščam?« se je otresel njenih rok, medtem ko so se je slišal spregovoriti z glasom, ki je izzvenel bolj ostro kot je nameraval – kot bi se hotel braniti pred resnico, ki je stala za tem. Da ji ne bi pokazal, kako so ga vznemirile njene besede, ji je sunkovito obrnil hrbet in odkorakal naprej po makadamski poti, kot bi hotel o nečem dobro premisliti. Morda nečemu ubežati?

619 words | notes: i'm back, so reply is here. :3|

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Avg 01, 2013 8:10 am

tag; jake.dude.
note; aaah finally with this two again ! :3

namrščila se je in še enkrat namestila na sovoznikov sedež. drugega tako ali tako ni imela za početi. bila je nervozna in jezna ob njegovi reakciji in njegovih dejanjih. namesto da bi samo skomignil z rameni in odšel domov ali na pijačo ali dne v prvi bar, ko je ni našel v njeni pisarni, se je on moral sedaj tu igrati edinega razumnega in razsodnega junaka, medtem ko je zanjo izpadel samo bedak v njenih očeh. uničil je njeno priložnost in uničeval je ponos policijske postaje, ko je vsak malo bolj pomemben primer že letel v njegove roke. najbolje bi bilo da bi samo spakirala svoje stvari in odšla. tako ali tako je očitno niso potrebovali, ko pa je freeman vladal dobri strani zakona. ona je dobivala samo preproste primere in policija je izgubljala svoj pomen. tega se ni učila na akademiji in ne v življenju. tega njen dedek ne bi želel za njo. razumela je, da je on vodja fbija in da ima prav ta ekipa veliko moč, ampak vse je le stvar dogovora in sodelovanja, ki pa ga med eno in drugo ekipo ni bilo. na žalost. on je poskrbel da je dobil svoje in nosil zasluge za vse skupaj. in njej je še vedno kljub nasprotju in neki jezi, katero je čutila ob njemu, uspelo zlesti vedno znova z njim med rjuhe. na koncu je bila najbolj nizko ona.

njegov vzklik je bil naslednji, ki je obarval majhni prostor avtomobila, ter je samo še bolj povečal njene občutke, ki so jo preplavali v njegovi bližini in ob njegovi jezi. » pa verjemi in se navadi, « je v veliko bolj mirnem tonu sama odreagirala na njegove komentarje, čeprav se je tudi v njemu lahko našla sled nervoze in napetosti. » hočeš reči sedaj da sem neumna ? mogoče kje v tvojem malem lepem in popolnem svetu nisem dovolj dobra za načelnico policije ? bi rad prevzel še to v vodstvo ? « ga je napadla v obrambi s svojimi besedami in stiskala dlani v pesti. vse skupaj je že šlo veliko predaleč. sama je vedela kaj počne in s kom je v boju. mogoče bi ji uspelo, če se ne bi pojavil on. in četudi ji ne bi bila to njena lastna krivda in njena odgovornost. bila jo je pripravljena sprejeti, ker se je naučila da je njeno delo včasih polno tudi žrtev in nerazumnih dejanj, ki popeljejo do uspeha. niso sprva videti najbolj varna, to je res, ampak imajo učinkovitost in dober rezultat. » dobro si rekel. z mano bi počel vse živo. ne s tabo, « je presekala njegove besede in pogled usmerila proti njemu. vse kar bi se zgodilo v tisti ulici bi bila njena stvar in njen problem. on niti ne bi vedel, če se ne bi na prvem mestu pojavil na policijski postaji in jo iskal. povod za iskanje pa sta bila onadva sama. poslovna večerja je bila samo krinka in konec večerje niti malo poslovne narave. » te neumnosti boš poslušal, ker moram tudi jaz preživljati tvoje, « se je zakoreninila v svoja dejanja in ni imela namena kar tako odnehati. imela mu je veliko za pojasniti, da bi lahko dojel nekaj preprostih stvari, ki so se tikale tudi tega da ni potrebovala njegovega junaškega postavljanja naokoli.

vprašanje je presenetilo tudi njo, a je bilo točno to kar je hotela povedati s svojimi prejšnjimi besedami, le da se tega tudi sama ni zavedla. do sedaj. njenih rok se je že otresel in kmalu ni več gledala njegov obraz temveč njegov hrbet. tišina je za nekaj trenutkov padla med njiju in njene ustnice so bile stisnjene močno skupaj. vseeno pa je uspela zbrati pogum in narediti krog okoli njega in mu stopiti nasproti. ujela je njegovo brado med svoje prste in jo povzdignila tako da je lahko gledal naravnost v njo. toliko ji je vsaj bil dolžan. » me ne ? « je zrecitirala svoje vprašanje na katero ni potrebovala odgovora. nekaj ji je pravilo, da ju je ona zadela precej jasna resnica o njunem odnosu, » navsezadnje nikoli ničesar drugega ni bilo. vedno sem bila le dekle za v posteljo pri tebi in tega ne moreš zanikati. zame je to izkoriščanje ali poslovne ali osebne narave, le da se tokrat bolj nagibam k osebni verziji. «

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Avg 01, 2013 10:53 am

TAGGED: SAGE! smitten

Njeno namigovanje, da jo pravzaprav podcenjuje, mu ni bilo niti najmanj všeč in bojevito jo je prestrelil s pogledom, kot da se ne namerava predati ali ji dopustiti, da bi ga pomendrala s temi besedami, ki niso bile niti najmanj resnične. »Nikoli nisem rekel, da si neumna, ker to nisi. Si zelo pogumno, iznajdljivo in inteligentno bitje,« ji je ugovarjal, medtem ko se ji je zdaj zazrl naravnost v oči, da ne bi spregledla njegove iskrenosti. »In nisem rekel, da nisi dovolj dobra,« je skozi zobe ponovil njen poskus, da mu na kakršenkoli način vzbudi krivdo – ta poteza mu ni bila niti najmanj všeč. »Prekleto, Sage, dojemi že. Skrbi me zate, prav?« ji je neposredno povedal tisto, kar ji je do zdaj pokazal le z dejanji ali s prekritimi besedami. Vzdihnil je in pogledal skozi okno, ko se je nenadoma počutil tako bedno, ko si še sam ni mogel razložiti, od kje takšna pretirana skrb do nje. Ni bila njegovo dekle, ni bila niti njegova prijateljica, bila je.. kaj pa je vedel. Mogoče nekaj vmes? A kakorkoli že - razmišljanje o njunem nerazumljivo zapletenem odnosu, ga je samo še bolj vznevoljilo, zato je vse potisnil na stran, še preden bi prišel do odgovora, kaj sta si v resnici sploh bila.

Mislil je – pričakoval je -, da ga mu bo svež zrak, s katerim si bo napolnil pljuča, pomiril in odrinil vso njegovo vzkipljivost, a videti je bilo, da je vse postajalo samo se slabše. Zavedal se je, da mu vse počasi uhaja izpod nadzora in ko je nazadnje besno odkorakal stran od nje, ni bil več prepričan, kako se spopasti z vsemi čustvi, ki so se v njem divlje vrtinčili in povzročali še večjo zmedo. Nenadoma ni bil besen samo nanjo, bil je besen tudi nase, ko se je začel zavedati, da njegovo zastavljeno vprašanje ni potrebovalo odgovora. Bilo je jasno kot beli dan – izkoriščal jo je, ne glede na to, kako je hotel temu ubežati, ne glede na to, kako ga je samo misel na to spravljala v slabo voljo.

Začutil je njen dotik na sebi in hotel se ji je upreti, a nazadnje je obstal, ukleščen v njenem prijemu in ni mu preostalo drugega, kot da se je zastrmel v njene oči. »Torej, to je to. To si misliš. Da te izkoriščam,« je razdraženo, pa tudi malce razočarano, izrazil svojo ugotovitev in ni bilo več dvoma, da se ne moti. »Prav,« je njegov glas postal tišji in hripav zaradi okupiranih čustev. Ponovno ji je obrnil hrbet in odločno nadaljeval svojo pot v neznano. »Potem pojdi. Pojdi in ne oziraj se več name, navsezadnje sem samo cepec, ki te izkorišča,« je zaklical, ne da bi se obrnil in medtem ko je korakal naprej, se je začel zavedati, kako ga je njeno mnenje prizadelo. In ravno to ga je spravljalo ob pamet – če ji ne bi bilo nič do nje, se to ne bi smelo zgoditi. Ne bi smel občutiti tiste bolečine, ki je zdaj objelo njegovo srce in ga tako močno stisnilo, da mu je zastal dih. Morda pa se mu je samo mešalo in vse skupaj ni pomenilo ničesar.

521 words | notes: ohmy, he is so confused. chuckle

|

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Avg 01, 2013 2:56 pm

tag; jake.dude.
note; awhhh.

» oh, « se je izvilo iz nje v presenečenem tonu, čeprav je njena drža bila še vedno trdna in je kazala na znake nestrpnosti in nevšečnosti položaja v katerem se je znašla, » sedaj mi boš hvalospeve pel, kaj ? če sem že tako zelo pogumno in iznajdljivo, pametno bitje, potem ne vem zakaj si moral odreagirati tako zelo burno okoli primera. navsezadnje so vse lastnosti dovolj dobre, da bi lahko obdržala situacijo na varni točki, se ti ne zdi ? « od vseh občutkov v njenem telesu ni mogla niti razmišljati o karakteristikah , ki je usmeril v njeno smer, ter je dejansko rekel kakšno lepo na njen račun. samo mimo je šla mimo teh besed in gluho prezrla vse skupaj. raje se je obregala naprej, namesto da bi se ustavila in mogoče celo zahvalila. sedaj bi bil res pravi čas za to. kljub preslišanemu pa ni mogla spregledati videnega. ni mogla kar tako iti mimo iskrenosti v njegovih očeh, čeprav se je trudila prezreti tudi to in ohraniti mirno kri in še naprej preslišati njegove besede. » mogoče si mislil. včasih molk pove več kot tisoč besed, « je dejala mirno kolikor je mogla in skomignila z rameni. lahko da je počasi že pretiravala, a tudi v njej se je že večala jeza in nezadovoljstvo in mimo nekaterih dejstev ni mogla kar tako mimo. » ni potrebno da sem tvoja skrb in ti v napoto. dojamem lahko že, navsezadnje človek drugače težko razloži tvojo jezo, toda ne razumem samo zakaj tolikšna skrb. med nama ni tako zelo globok odnos, da sedaj ne bi mogel mirno oditi v prvi bar, ko me ni bilo v pisarni, namesto da si takoj divjal po mestu, « je dejala in vnovič samo skomignila z rameni. drugega tako ali tako ni mogla. seveda, poleg tega da si je priznala kako zelo ji je ugajala v danem trenutku njegovo priznanje, da ga je skrbelo za njo. skrb je v njenem pojmu že pomenila neko čustvo in vsaj nekaj je imela od njega v slednjem primeru.
» kaj jaz mislim in kaj v resnici se dogaja sta dve različni stvari. me izkoriščaš ali se sama motim ? « je navrgla v njegov smer in ga še vedno držala v svojem mehkem oprijemu, ko je zrla vanj in mogoče obupno iskala nekaj v njegovem pogledu, kar ji bo dalo vedeti kako zelo se moti in da je vse skupaj plod paranoične ženske. namesto tega pa je njeno misel sprejel, ji obrnil hrbet, ter jo odrinil stran od sebe. » to je to, jake ?! « je vprašljivo zaklicala v njegovo odhajajočo postavo in roke uprla v svoje boke, » samo tako me boš poslal k vragu kakor zapuščenega psa ? prvo boš igral neko skrb, potem pa boš stisnil rep med noge, ter samo odkorakal in me pustil samo sredi ničesar, kasneje celo prekinil vsak slednji stik z menoj ? « pričakovala je vse prej kakor pa izkazano reakcijo. nenadoma je spoznal resnico in je raje bežal stran od nje. ona pa namesto da bi mirno sprejela njegov odhod, je dejansko občutila neko manjšo bolečino, ko je gledala kako koraka stran od njega. hkrati ga je hotela in ga ni hotela. » ne odhajaj, « je mehko dodala za njim za konec in ton glasu znatno slišala, kasneje pa ugotovila kako zelo obupano je zvenela, da se je morala popraviti kar se da hitro, » bodi moški in se sooči z vsem skupaj. «

Naslov sporočila: Re: blind alley Pet Avg 02, 2013 2:08 pm

TAGGED: SAGE! smitten

Ni bil prepričan, kaj je hotela doseči s tem, da mu je neprestano metala polena pod noge in se na vsako njegovo izjavo odzvala z negativnim komentarjem ali še huje – z roganjem. Zavrtal je v njene oči v svarilu, naj preneha z vsem tem. Ni bil na volji za nesmiselne besedne dvoboje, ki so bili njuna stalnica in v katerih je nekdaj celo užival, a zdaj si je želel samo, da bi že enkrat zaprla svoj gobec. »Prenehaj,« jo je strogo zavrnil, a v njegovem sicer odločnem glasu se je poznala sled neuspeha - logika je pritiskala nanj in nazadnje se je mogel zadovoljiti z resnico, da je imela prav. Bila je prav dovolj sposobna, da bi se lahko spopadla s situacijo, a ko je pomislil na tistega tipa, ki jo držal v prijemu, ko je sam pridrvel tja, je njen argument zgubil vso težo. Ponovno je bil v napadu. »Nauči se bolje presoditi položaj, potem bova pa razpravljala,« jo je utišal z uničajočo močjo svojih oči in s tem izrazito pokazal, da je debate konec. »Naj te spomnim, da nisi bila oborožena,« ji je svojim zadnjim, dovolj prepričljivim argumentom, postavil šah mat. Ni bilo več izhoda - ne glede na to, kako je precenila svoje sposobnosti, je bilo jasno, da brez orožja ne bi storila kaj dosti. To je gotovo že ugotovila.

»Se pač najine prioritete razlikujejo,« jo je osorno zavrnil in nemirno udarjal z nogo ob tla, kar ni moralo boljše pokazati, kako počasi izgublja potrpljenje. Najraje bi prižgal motor in odrvel daleč stran, njo pa pustil sredi ničesar, a glede na to, kako ga je vedno skrbelo zanjo, tega ne bi storil za vsako ceno. »Pač nisem oseba, ki bi raje posedala ob šanku kot pa si zagotovila, da je z nekom vse v redu.« Resno, za koga pa je imela? Je resno pričakovala, da ne bo pršel za njo?

Ni hotel izreči niti ene besede o izkoriščanju več – bilo je preprosto preveč, da bi se lahko zdaj spopadal še s tem in njeno izzivanje zadeve ni prav nič olajšalo. Vse kar je hotel v tem trenutku je bilo, da bi ga pustila na miru, da bi lahko o vsem dobro premislil. Zdaj, ko je se je odprlo vprašanje o njunem odnosu, ni hotelo izginiti iz njegove zavesti. Vedel je, da bo moral prej ali slej sprejeti nekaj dejstev, a težko je razmišljal, ko pa so mu njene očitajoče besede, ki jih je še predobro slišal, zbijale koncentracijo in se zarivale v hrbet, ko je odhajal. Če ne drugega, ga je jezilo, kako si je v glavi že delala načrte, kakšna bo njegova naslednja poteza, medtem ko sama ni premaknila niti figure. Zaškrtal je z zobmi, preden se je ustavil in se zasukal proti njej, da je zdaj z razdalje strmel v njeno oddaljeno podobo. »In kaj boš ti, ha? Jaz naj se soočim, medtem ko se boš ti še kar naprej pretvarjala, da ti je za vse prav malo mar?« se je zasmejal, a v njegovem smehu ni bilo niti kančka radosti. Bil je hladen, odtujen, ravno tako kot njegove poteze obraza, ki so otrdele, ko se je ponovno zresnil. »Smešno, kako me enkrat obtožuješ, da te izkoriščam, drugič pa se pritožuješ, ker te zapuščam. Obvesti me, ko ugotoviš, kaj bi rada,« je še pribil, preden ji je ponovno obrnil hrbet. Le da se tokrat ni nikamor premaknil, ko se je še kako dobro zavedal, da mora sam storiti enako.

573 words |

Naslov sporočila: Re: blind alley Sob Avg 03, 2013 9:13 am

tag; jake.dude.
note; awhhh.

ob njegovi strogi zavrnitvi je za trenutek res utihnila in besede v sebi požrla nazaj. ni se imela namena opravičevati, ker je toliko govorila, ter ga s tolikšno mero napadala nazaj, ko je po navadi sama naredila črto med njima v prepiru, a se je zavedala da je mogoče malce pretiravala in sta jo bes in jeza spravila na napačno pot. namesto opravičila se je tako veliko lažje za trenutek samo ugriznila v jezik in pustila tišini da je padla naj njiju. vsaj za tisti drobec sekunde, ko sta se lahko oba ponovno malce zbrala in uspela vsaj zajeti zrak v svoja pljuča in premisliti vse skupaj, čeprav časa na pretek ne bosta imela. slej kot prej bo eden spet izbruhnil in drugi mu bo tesno za petami tudi sledil. » ti pa se nauči držati jezik za zobmi in kako se čim manj vmešavati v moje delo in v moje zadeve, « mu je namrščeno vrnila in prezrla misel o tem kako zelo pametno bi bilo prenehati vse skupaj in samo oditi domov. seveda je za vožnjo nazaj morala vprašati njega, a če bo še naprej tako zijal nazaj na njo, potem je razmišljala tudi o pešačenju. če bo trajalo celotno noč, pač bo trajalo celotno noč. prezrla je celo njegov močan pogled v očeh, ki se ga niti malo ni bala in na katerega se ni odzivala pod nobeno ceno. » mislim da opomnika nisem naročila, « mu je zatrdila nazaj in umaknila pogled stran, ker ni hotela da prepozna sled strinjanja z njim, saj je imel prav in tega ni mogla zanikati. navsezadnje je bila dovolj zrela da je razločila med prav in narobe in tokrat je imel on prav. ni bila oborožena in šla je na suho nad moškega, a lahko bi ji uspelo. tukaj ni mogel zatrdno vedeti in takoj črno misliti.
» marsikaj se med nama razlikuje. ne samo prioritete, jake. « nekaj resnice v njenih besedah je že bilo. seveda bi vse lahko začela naštevati, a bi bila lista mogoče celo predolga, pa tudi nepotrebno bi bilo. razlik sta se že oba dobro zavedala in njegove nemirne noge, ki je udarjala ob tla, ne bi umirila. » živa in zdrava sem. je to dovolj dobro zagotovilo ? mislim da je, torej se lahko odpraviš v prvi bar in pozabiš na vse skupaj, « se je pridružila njegovim besedam in znova prekrižala roke na svojih prsih in se naslonila na eno stran svoje noge in preneslo težo na njo. veliko raje bi razpravljala o varnosti in skrbi, kakor pa o izkoriščanju in njunem odnosu. krivda je bila njena, ko je sploh morala v nekem podtonu stvar omeniti, sedaj pa seveda razpravljati o njej. to ni bila ravno najlažja naloga in najraje bi pobrala svoje stvari in odšla, a ni mogla. jake je očitno bil zagrizen v pogovor o tem in nekako je tudi sama vedela da je bolje iti do konca z vsem skupaj. » prav malo mar ? pretvarjala ? ti delujem kakor da mi je za vse skupaj vseeno in se požvižgam na najin odnos ? « mu je vrnila odgovor z novimi vprašanji in stresla z glavo. kako zelo malo je vedel. » saj si že sam ugotovil kaj bi rada. rada bi da ne odhajaš, a hkrati da me prenehaš izkoriščati. rada bi videla vsaj trohico nečesa, kar mi bo dalo vedeti, da nisem zgolj dekle za v posteljo s katero se zabavaš in katera ti koristi samo za seks, « je vrgla iz sebe in sedaj ona besno brcnila ob tla, ko je pričakoval še da mu bo vse skupaj še narisala, » pa sem zgolj samo to, kajne ? «

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Avg 04, 2013 10:26 am

TAGGED: SAGE! smitten

»Kaj hočeš reči?« je nezadovoljeno mrščil čelo, ko mu niti najmanj ni bilo všeč, da ga je spominjala na to, kaj vse je bilo med njima še drugače. Prav, mogoče sta res imela drugačen pogled na svet in ju je to večkrat spravilo v položaj, da bi drug drugemu najraje skočila v lase, a do zdaj sta to mirno prezrla. Zakaj je bilo nenadoma tako nemogoče sprejeti dejstvo, da si ne bosta nikoli enaka? Da nihče nikoli ne bo popustil? Zmajal je z glavo in odvrnil pogled, ko se mu je nenadoma oglasila vest. Ni je niti vprašal, če je v redu – vse kar je storil, je bil zgolj napad nanjo, takoj ko je dobil to možnost in to so ga spomnile šele njene besede, s katerimi ga je opomnila, da ji čisto nič ni. »Ne bom se odpravil v noben kurčev bar,« je zarenčal, ko je pomislil, da se morda dela norca iz njega. Mar ji ni ravnokar pojasnil, da ni tiste vrste oseba, ki bi cel dan zapravila za pijančevanje? Imel je dovolj drugega pametnejšega dela. Sploh pa, kakor da tega ni vedela.

»Tako deluje!« se je mogel prisiliti, da se je zastrmel naravnost v njene oči in roke so mu v ponovnem valu razburjenja obstale nekje v zraku, ko jih je na vso silo vrgel proti nebu. »Glede na to, da praviš, da te izkoriščam…« Skremžil se je – bog, kako je sovražil to besedo. »To je vse samo zaradi tega, ker sem moški, kajne?« se je posmehnil samemu sebi, kot bi ugotovil, kako je neumen, da se mu to ni posvetilo že prej. »Moški izkoriščajo - sem si mislil. Kaj pa ti počneš z menoj?« Sprejel bi misel, da oba izkoriščata drug drugega, toda obtožba, da je glavni krivec, mu je šla naravnost v nos in tega ni nameraval kar mirno požreti.

Pogoltnil je težko kepo, ki se mu je napravila v grlu, ko je proti njej ustrelila puščico resnice. Ni vedel, če je bila res to resnica – če jo je res uporabil samo za posteljne aktivnosti, a temu ni znal ugovarjati. Obrnil se je, globoko zajel sapo in napravil par korakov proti njej, a se je ustavil, še preden je uspel priti do nje. »Iskreno, Sage?« je spregovoril z mirnejšim tonom, a grenkobe v njem še vedno ni bilo moč spregledati. Kot da se ne bi mogel sprijazniti s tem, da se to res dogaja. »Ne vem, kaj si, v redu? Ne vem, kaj ču..« Čutim do tebe se mu je ustavilo v grlu in pogledal je v tla, ko ni mogel nadaljevati. Tega še sam ni vedel – kako bi potem lahko to razložil njej? Odločil se je za lažjo pot in podrsal je po tleh, preden je z lažno pogumnostjo premagal še tistih par korakov, ki so ju ločevali. Ustavil se je tik pred njo in roke zaril v žepe kot bi bili njegovi sovražniki. »Izkoriščam te, v redu. Si to hotela slišati?« Privzginil je obrvi, ne da bi se zavedal, kako obupano je izzvenel njegov glas. »Zato pa.. izogibaj se mi,« je zašepetal in se ponovno obrnil. Kolikokrat ji bo še tako obrnil hrbet?

522 words | notes: dunno why, ampak ta pesm me spomne prav na njiju haha. chuckle

|

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Avg 04, 2013 1:23 pm

tag; jake.dude.
note ; oh what a cute song.

» sedaj se boš delal kakor da ne veš kaj hočem reči ? nisi tako zelo neumen jake in obema je jasno da sva dva različna svetova, ki imata veliko razlik med seboj, ter se lista ne konča samo pri prioritetah, « je dejala njemu v odgovor in stresla s svojo glavo rahlo nezadovoljna. saj mu je to bilo jasno ? zakaj naenkrat delanje neumnih izrazov in neumna vprašanja ? sama se je čisto dobro spopadala s tem da je bila ona venera in on mars. s svojimi besedami je hotela le poudariti, da niso zgolj prioritete tiste, ki delajo most med njima dvema, ampak je tu še veliko drugih stvari. stvari za katere mogoče še sama niti ne vesta. v prepiru človeka težko spoznaš, vendar je sama imela še vedno občutek, da ga je dovolj dobro poznala. mogoče ne kakor njegova najboljša prijateljica, mama ali kdo od bližnjih ljudi, a ga je poznala dovolj glede na količino kvalitetnega pogovora med njima. » potem pa se odpravi domov, v park, kamorkoli že, « je nervozno dejala in se pridružila njegovemu besnemu govoru. neverjetno kako zelo jo je znal spraviti ob živce, hkrati pa jo je znal tudi obnoreti in pripraviti do tega, da je popolnoma trezna skočila z njim v posteljo, brez sledu krivde ali obžalovanja.
» in samo zato, ker tako deluje, to pomeni da tako je ? če nekdo deluje kriv, ga boš potem kar tako obtožil ? « absurd. nesmisel. vse to je v danem trenutku prihajalo iz njega, a je njegovo kriljenje z rokami ni motilo, kakor ne njegov ton glasu. » o bog, « se je jezno stisnilo iz nje, da si je morala z rokami iti čez lase in dejansko realizirati tisto kar je pričel govoriti. » prekleto! in jaz delam paniko samo zato ker sem ženska ? ker ženske to počnemo in nimamo nobenega dobrega razloga za to ? saj nisva na seminarju o moško-ženskih odnosih. to je vse zaradi tega, ker je tako. ne zato, ker si po možnosti moški , « se je obranila in pogledala proti njemu z zgroženim pogledom. moral se je nekako izviti iz situacije in obraniti kepe resnice, ki je bila poslana v njegovo smer, le drugega načina ni našel, kakor da je krivil svoj spol za vsako njeno tezo. » in kaj jaz počnem s teboj ? naivno sprejemam tvoje izkoriščanje, ker sem največji idiot na tem svetu. očitno, « je zaključila, čeprav je bilo bolje, da je ostala tiho in ni odšla preveč s svojim metanjem kep resnice.
» saj ne morem verjeti, da se ukvarjam s človekom, ki še besede čutim ne more izgovoriti. « v srcu pa jo je stisnilo. je bila res tako zelo trapasto naivna in pričakovala kaj od njega ? pričakovala tisto malenkost, ki bi jo potegnila iz skupine deklet s katerimi zgolj in samo spi ? ni bila dovolj posebna za kaj takega. bila je zgolj načelnica policije, ki je skakala po postaji v svojih do kolen dolgih oprijetih oblekah, ter metala poročila nazaj novincem. v prostem času je bila le bleda slika tistega česar si je želela biti. » to je že jasno, « je zamrmrala in gledala vanj v pričakovanju naslednjega koraka. » si mogoče pozabil, da imaš trmasto grozno lastnost, da se moraš v vtikati v vsak pameten primer, ki pride do policije in se prikazovati na mojih vratih, zgolj zato da mi pojasniš, kje je moje mesto in da je primer po novem tvoj ? težko se te bom izogibala jake. « sedaj ga je že pričela zbadati in s prekrižanimi rokami sprejemati nastalo situacijo. » in prenehaj s tem obračanjem hrbta. hočem govoriti s teboj…ne s tvojo ritjo. razen, če je pogovora konec, ter kakor vedno nisva uspela dognati ničesar, in me lahko odpelješ domov ?« se je še izvilo iz nje, ko je potrpežljivo čakala na njegov obrat nazaj proti njej.

Naslov sporočila: Re: blind alley Pon Avg 05, 2013 8:02 pm

TAGGED: SAGE! smitten

Že davno je izgubil potrpljenje. Že davno si je rekel, da bi se bilo bolje ugrizniti v jezik in ostati pametno tiho kot pa da ji je nenehno ugovarjal. Ampak to preprosto ni bilo v njegovi naravi – vsak, ki ga je poznal, je vedel, da je znal biti še kako trmast in vztrajal je, dokler se mu je zdelo to pomembno. A če je bil iskren, je bilo vse skupaj že resnično bedno – podajala sta si obtožbe kot bi bile goreče krogle v njunih rokah in se bi ju na vsak način hotela znebiti. Toda to je postalo nesmiselno in bolj ko je o tem razmišljal, bolj se je tega začel zavedati. »O bog, kako si pametna,« je razdraženo zavil z očmi, ko mu je pod nos postavila nenavadno primerjavo z obtožencmi. Prav, ni mogel zanikati, da ni bila na mestu in da je s tem dovolj dobro izrazila svojo poanto, a čeprav si je rekel, da ne bo več komentiral njenih pametnih besed, si ni mogel pomagati. »Ne gre se za to. Poleg tega pa dobro veš, da potrebujem dokaze. Žal mi je, a nisi mi navedla niti enega dobrega razloga, da se motim.« Kar je bilo navsezadnje tudi res – s čim mu je sploh pokazala, da se moti? Prav, mogoče je res prehitro zaključil, da ji ni mar zanju, a po drugi strani do zdaj od nje ni dobil čisto nobenih dobrih agrumentov.

Prestrelil jo je s pogledom, preden ga je na silo umaknil in se pretvarjal, da je ne sliši. Po svoje je to počel, ker ni bil na volji, da bi se še naprej prepiral o stvareh, ki so se mu zdaj zdele že smešno otročje. Po drugi strani pa je moral priznati, da je imela prav in da je bil njegov izbruh jeze res neutemeljen. Ni se imel pravice znašati na njo, vsaj ne na tak način. Globoko je izdihnil in izčrpano povesil ramena, ko se je popolnoma predal. Navsezadnje je bilo to to – on je bil grešni kozel, ona pa svetnica. Bilo mu je v navadi, da je krivdo venomer prevzemal nase in tako se je tudi zdaj sprijaznil s tem, da je bilo spet vse njegovo maslo. Veliko lažje se je bilo predati kot pa naprej biti bitko z nekom, ki ni imel niti toliko spoštovanja, da ga ne bi blatil še takrat, ko je poskušal biti iskren. Ni je več pogledal – preprosto je ni bil več sposoben, ne po tistem, ko ji je bilo očitno vse še v zabavo. Obračal ji je hrbet, ker ni hotel še izgubiti trohice ponosa, ki mu ga je še ostalo – kar bi storil, če bi ji pokazal, kako zelo so ga prizadele njene besede. Z njim se je več kot očitno delala norca in besede so mu odzvanjale v glavi kot neprekinjeno bitje njegovega srca, ki je zdaj utripal s pospešenim ritmom. Zavrtelo se mu je, a vseeno je zbral toliko moči, da se je še zadnjič obrnil proti njej. »Tukaj,« je zašepetal, ker ni bil prepričan, kako bi zvenel njegov glas, če spregovori. Vrgel ji je ključe od avtomobila in se vanjo zazrl z neuspelim poskusom, da bi prikril bolečino, ki se je ni mogel znebiti. »Počakaj me v avtu. Takoj pridem,« je zamrmral in odvrnil pogled, preden bi ga izdale oči. Toda izdal ga je glas, ki je bil slabotno krhek in pravo nasprotje tistemu odločnemu tonu, ki ga je prej uporabil proti njej. Zmagala je.

572 words | notes: prav mučiš ga, veš? chuckle

|

Naslov sporočila: Re: blind alley Tor Avg 06, 2013 11:38 am

tag; jake.dude.
note ; njah.

naposled je tudi z njene strani padla tišina za veliko dlje od trenutka. ni imela komentarja na pripombo o pameti, ki sedaj tukaj ni bila glavno vprašanje. nekaj jo je že morala imeti, da so jo postavili na sedež načelnice policije, ter ji seveda zaupali ne ravno lahko nalogo. nekaj jo je morala imeti že za to da je zmogla preživeti toliko let, narediti šolo, se prebiti preko preprek in umsko sprejeti bedo drugega sveta. ni bila tako zelo plehka in naivna, saj je njen videz veliko več kakor varal. kazal je čisto drugo sliko nje in mogoče se je tudi on zmotil, ko je nekje pomislil, da je prav taka kakor večina ostalih in je z njo lahko vrteti igro v svojo prid. » potrebuješ dokaze ? poišči jih, « je dejala in skomignila z rameni, » mislim navsezadnje je to tvoja naloga, kajne ? jaz dokazov ne potrebujem. « njene besede so bile porogljive, a v tonu njenega glasu tega ni bilo občutiti. glas je bil miren in njen pogled se je počasi spuščal, da ne bi opazil malenkostne bolečine v njenih očeh, ker ji tema ni bila niti malo prijetna.
pretiravala je. vseeno pa ji je prišlo prav da je imela točko prednosti in da je svojo jezo uporabila v porogljive besede. sedlo je njeni duši, a v vsem tem je pozabila nanj. šele, ko je padla tišina nad njiju, ter od njega ni slišala nobenega komentarja, se je zavedla svojega in povedanega. to ni bila ona. po navadi je vedno strta v kepo bila ona. stisnila je ustnice popolnoma neprepričana kaj naj bo njen naslednji korak. naj mu kaj reče ? naj kaj naredi ? ni vedela. samo tiho je ostala in iskala njegovo postavo v temi in ji sledila. njene oči so se premikale v smeri njegovega gibanja kakor senzor. ujela je vržene ključe in jih oprijela v svoji dlani. pri temu je utišala cingljanje in poskrbela še za dodatno milo tišino, ki je bila veliko preveč neprijetna. prvič je v njemu videla nekaj posebnega, nekaj kar ji je dalo vedeti da mu ni mar, ter je poskrbelo da se je ona počutila veliko huje. » jake, « je zamrmrala rahlo neprepričana ali naj odide v avto in bo veliko raje tiho, navsezadnje je obstajala možnost da bo še kaj narobe rekla, a je noge niso ubogale in je namesto prosti avtu odšla naravnost proti njemu. svoje dlani je položila na njegova ramena in gledala v prazno temo. » oprosti, « je nadaljevala v kratkih odrezanih stavkih in delala ogromne premore med vsako njeno naslednjo besedo, » jezna preveč govorim. to je bilo slišati, kakor da te sovražim iz dna srca, ampak te ne, verjemi mi. « nekaj časa je pustila svoje dlani na njegovih ramenih, na koncu pa ji je vse skupaj bilo res že neumno, zato se je odmaknila v smeri avtomobila. » bom…bom počakala v avtomobilu, « se je še pridružilo prejšnjim besedam in se sedaj ona obrnila. počutila se je res grozno in kakor da to ne bi bila ona, toda res jo je spravil ob živce, ko je uničil njeno misijo in si dovolil delati pametnega o vsakem njenem koraku. tolikšne skrbi ni bila navajena. dedka že dolgo časa ni bilo v njenem življenju in mamo je lahko slišala samo preko telefona. tukaj pa je iskrenih ljudi okoli sebe imela bolj malo, saj ni ravno živela vrhunca socialnega življenja.

Naslov sporočila: Re: blind alley Tor Avg 06, 2013 9:40 pm

TAGGED: SAGE! smitten

Stopil je korak nazaj, ko se mu je približala, kar je bil skoraj avtomatični odziv njegovega telesa na njeno bližino. Kot bi se hotel pred čem obraniti – morda pred njenimi besedami, navsezadnje ni vedel, kaj bo vse še sledilo. Zaznal je spremembo v njenem glasu, toda ni dvignil pogleda, niti takrat, ko je začutil njene roke na svojih ramenih. Strmel je v tla, ko se je odločil, da ji ne bo pokazal, kako zelo šibek je – ni ji hotel dati te satisfakcije in hkrati je hotel obdržati še tisto malo ponosa, ki mu ga je ostalo. Iz njegovega grla se je izvilo samo mrmranje, ki nazadnje ni povedalo ničesar in ni mogla zares vedeti, ali je še vedno jezen nanjo ali ji odpušča. Še sam ni zares vedel, kaj se dogaja; bil je preveč zmeden, da bi lahko razmišljal trezno. Hotel je samo tisti trenutek samote.

Toda, ko jo je slišal oditi, se ni počutil prav nič bolje. Njegov prsni koš se je še vedno dvigal in spuščal z nekim nekontroliranim ritmom in roke je zaril daleč v svoje lase, ko je zbiral vse atome moči, da bi se zbral. V njem je vladala prava zmešnjava čustev, ki si jih ni znal razložiti – razbral je samo jezo, ki ga je prevzela s tako nenadnostjo, potem ko je pomislil, kaj za vraga je počel z njo. In tokrat je bil jezen izključno nase. Vse kar je počel, je bilo namreč silno nesmiselno in morda je imela celo prav, ko je rekla, da jo izkorišča. Le da se v resnici ni počutil tako, kot da bi jo samo izrablja. Navsezadnje sta si bila blizu bolj kot sta si upala priznati oba.

Pogumno je dvignil brado v zrak, ko se je odločil, da se vrne. Vzravnal se je in odločno odkorakal proti avtomobilu, da je za njim izginila vsakršna sled ranljivosti. Ta res ni spadala sem, čeprav mu je bilo žal za svoja dejanja in zdaj je bil on na vrsti, da se ji opraviči. Približal se je avtomobilu in globoko vdihnil, ko se je že pripravil na nelagodno tišino, ki ju bo po vsej verjetnosti spremljala celo pot proti domu. Toda ko je sedel v avto, ni dajal takšnega vtisa, kot bi nameraval kam iti; preprosto obsedel je in ni niti nakazal, da ima sploh namen vžgati motor. »Sage,« je zavzdihnil in prvič po dolgem času tvegal pogled proti njej. »Žal mi je. Obnašal sem se kot popoln kreten.« Namrščil se je v nezadovoljstvu nad lastnim ravnanjem. »Ne bi se smel tako znesti nad tabo in.. oprosti. Res nimam pravice, da te tako nadzorujem. Svobodna oseba si – in dovolj sposobna, da se odločiš po svoji presoji.« Zavzdihnil je. »Ne potrebuješ takšnega kretena kot sem jaz v svojem življenju.«

456 words | notes: peace XD |

Naslov sporočila: Re: blind alley Sre Avg 07, 2013 9:27 am

tag; jake.dude.
note ; ah, ta sage.

čas v avtomobilu se je neznansko vlekel. imela je občutek da je sedela na sovoznikovem sedežu več stoletij. jake je še vedno postaval nekje zunaj in njena nervoza se je samo večala. danes sta oba pretiravala. vsak v svojem smislu in vsak v svoji situaciji. on s svojim besnenjem nad njenim delom in ona z obtožbo o izkoriščanju. res se je počutila tako, a spet ga ni videla kot največjega bedaka na svetu, ker se je sama spustila v to igro in si je dovolila izkoriščati za malo pozornosti. misel na to je bila nora in smešna, vendar je bila resnična. jake freeman ji je uspel zlesti pod kožo in četudi sta se prepirala ji srce ni bilo samo zaradi adrenalina v njeni krvi, ampak tudi v večini zaradi njega in njegove bližine. tega sama sebi na glas še ni priznala, a podzavestno je vedela kolikšen vpliv je imel rjavolasec na njo. sovražila je to in hotela se je tega občutka znebiti, toda z vsakim njunim vnovičnim srečanjem je bilo samo še huje. zavzdihnila je in se premaknila na svojem sedežu. samota in tišina jo je ubijala, prav tako pa ni vedela ali je imel jake sploh namen priti nazaj ali ne. skoraj je bila pripravljena odpreti vrata in stopiti nazaj do njega, ko je opazila kako se približuje avtomobilu, da je bil v naslednjem hipu na voznikovem sedežu. motor se sicer ni prižgal, a vsaj prišel je.
» oba sva se, « se je vmešala in sklonila pogled. sedaj je bil čas da on govori in ne ona. sama je dovolj povedala, tega se je zavedala, zato je morala sedaj obstati v tišini in mu prisluhniti. toliko mu je bila že dolžna. » jaz pa te ne bi smela označiti za izkoriščevalca. huda obtožba je, « je zamrmrala in se nasmehnila ob njegovem zadnjem komentarju. mogoče pa je potrebovala takšnega kretena v svojem življenju. navsezadnje jo je edini prenašal v svojem in že zaradi tega je bil malo manjši kreten. » ne, « je stresla z glavo in pogled premaknila proti njemu. svojo dlan je vnovič položila na njegovo brado in njegov pogled usmerila v svojega, » potrebujem. sicer s kom bi se prepirala ? z nobenim ni zabavno. « poskušala je nekako omiliti situaciji, a ni vedela kako zelo ji je uspevalo. odmaknila je dlan in svoje prste na obeh rokah prepletla v svojem naročju. » veš kaj je najbolj smešno od vsega ? « se je spet zalotila k živčnemu blebetanju, ker drugega ni imela. tišina jo je ubijala in občutek napetosti v ozračju prav tako. prepir je hotela potlačiti čim bolj nazaj in nekako premakniti vse skupaj naprej in ne nazaj. » da se edino lahko razumeva, ko – « ji je ušlo nadaljevanje, a stavka ni dokončala. njeno blebetanje ni šlo v pravo smer. saj ni pravkar hotela reči spita skupaj ? zvenelo je grozno. bilo je resnično, seveda, a grozno.

Naslov sporočila: Re: blind alley Sre Avg 07, 2013 5:01 pm

TAGGED: SAGE! smitten

Namrščil se je, ko ni bil prepričan, če so imele njene besede kakšno trdnejšo podlago. Res je, da se je počutil grozno, ker ga je označila za izkoriščevalca, a bil je prepričan, da je to sedaj izrekla le, da ga ne bi še bolj vzmemirjala. Prav lahko ga je v resnici še vedno imela za nekoga, ki jo samo izkorišča. »Nočem te izkoriščati,« je zamomljal, strmeč v svoje dlani, ki so se mu ustavile na volanu, na katerga se je opiral. Iz tega, kako je mrščil čelo in stiskal ustnice, se je dalo razbrati, da se bojuje sam s seboj, vendar notranji vihar se ni prebil do površja. Nekaj časa je samo molčal in poskušal spregledati njen poskus, da bi ga izbezala iz obupa, a nazadnje se je njegov napet obraz sprostil v droben smehljaj, kot bi sonce posijalo skozi deževne oblake. Čeprav si ni hotel priznati, so bile njene besede pomirjujoče in ravno tisto, kar je v tem trenutku potreboval.

»Sage, ta prepir..« je zmajal z glavo. »Utrudil me je.« Pogledal jo je, kot bi preverjal, če je razumela, kar ji je hotel povedati. Res se je počutil tako utrujeno kot bi pretekel cel maraton, le da je bila duševna utrujenost včasih hujša od fizične. In bila je drugačna.

Čutil je dotik na njeni koži, ko se je s prsti oklepala njegove brade in se za hip povsem izgubil v njenih očeh, ki so delovale tako drugačno. Bile so bolj mile, prijaznejše in prepoznal je sled, da ji je bilo res žal. Potem pa je svojo dlan odmaknila in med njima se je naselila tista nerodna tišina, ko nihče od njiju ni znal zapolniti. Nazadnje jo je prekinila prav ona s tistim stavkom, ki ga je pustila viseti v zraku in še samega sebe je presenetil, ko se ji je namesto zavrnitve, celo iskreno nasmehnil. »Ko kaj?« jo je pogledal in se ji nasmehnil z očmi, nato pa se čisto počasi nagnil k njej, da sta si bila nenadoma tako blizu. Toda tokrat je bil previden in ni naredil naslednjega koraka; samo čakal je na njeno potezo.

347 words | notes: smitten3

|

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Avg 08, 2013 7:32 am

tag; jake.dude.
note ; smitten3

.

» torej, « je začela kakor da bi imela nasvet zanj in okoli njunega problema, a v resnici ni vedela kaj naj reče in kako naj se on počuti bolje in kako naj se ona, » torej bo potrebno nekaj spremeniti ? « njen predlog je obvisel v napetem ozračju njegovega avtomobila. lahko se je šolala večino svojega življenja v dobrih šolah in prepotovala veliko sveta, vendar ji nič od tega ni pomagalo v dani situaciji. noben prebran učbenik in rešen delovni zvezek, kaj šele kakšna seminarska naloga, ki jo je morala napisati, ji niso prišli prav. samo rešiti je morala situacijo. kako ? to je bilo slednje vprašanje na katerega niti on niti ona nista znala odgovoriti. samo vedela je kako vsaj malo omiliti ozračje in pomiriti oba. ni bila samo ona in ni bil samo on. bila sta oba vpletena v njun prepir in oba sta na svoj način pretiravala. on z dejanji in ona z besedami. bolelo je pa oboje popolnoma enako. zato sta se vsaj sedaj morala pomiriti in opraviti vožnjo do doma skladno in v tišini, predvsem pa pomirjena. » vem, « se je strinjala in tudi sama prikimala z glavo, » tudi mene je. celoten dan, pravzaprav. « razumela je njegov pogled in sled utrujenosti je lahko videla v njegovem pogledu. vidna pa je bila lahko tudi v njenem. sproščeno je bila naslonjena na udoben sedež in njene roke so mehko padale v njenem naročju. želela si je samo dan končati in se pripraviti na naslednjega; v upanju da bo ta bolj miren in ne bo z glavo skozi zid letela v svojo malo misijo in ne bo nekje imela novega prepira z rjavolascem poleg nje.
v njenem grlu se je ustvarila ogromna kepa. njeno blebetanje je situacijo samo uničevalo in ni pripomoglo k prižigu motorja in vožnji nazaj domov. odšla je v čisto napačno smer in reči ni mogla nič, da bi lahko svoj začeti stavek popravila. pogledala je proti njemu in opazila kako sta si bila nenadoma veliko bolj blizu. to ni pomagalo nič pri temi da se ne bi njena kepa v grlu zmanjšala. » ko...« je živčno vseeno uspela spraviti iz sebe in stisniti ustnice skupaj. ni bila prepričana ali naj si hitro izmisli kaj ali pove tisto kar je hotela. » saj veš…ko…« se je trudila še naprej, a ji v resnici ni kaj preveč dobro uspevalo. zazrla se je naravnost v njegove nasmejane oči in na njene ustnice se je prav tako nalezel nasmešek. naenkrat se je tudi sama primaknila bližnje k njemu in se sprva s svojim čelom naslonila na njegovega in nato s svojimi ustnicami poiskala njegove. združila ju je v nežen poljub.

Naslov sporočila: Re: blind alley Pet Avg 09, 2013 10:41 am

TAGGED: SAGE! smitten

Poteze njegovega obraza so za hip otrdele, ko ga je dosegel njen predlog, da bi bilo potrebno kaj spremeniti. Seveda bi bilo potrebno, le da ni vedel, kaj je točno tisto, ki se zajeda v njun odnos kot škodljivi zajedalec. Morda stalni prepiri, ki obema odnesejo vsakršno možnost razumnega mišljenja in nazadnje je vse, kar lahko mislita, le to, kako se bosta čim hitreje znebila odvečnih oblačil? Zmajal je z glavo, toda ni rekel ničesar. Že tako se je počutil preveč izmozganega in kako bi potemtakem še lahko razmišljal o težavah, ki jih je treba odpraviti? In čeprav je vedel, da bi bilo to potrebno, so se njegovi možgani že davno vdali. Ni več iskal rešitev – samo oklenil se je njenih besed, ki jih je zdaj videl kot popestritev večera in nenadoma se je zavedal, kaj se mu plete po glavi. Seme njene ideje se je zdaj pojavilo tudi v njegovi glavi in namesto, da bi zatrl, da vse vzklije, je preprosto pustil, da je začelo rasti. In s tem, ko je pustil, da je nagon delal svoje, je razum pustil nekje v osami, kot da ga ne bi več potreboval.

Dotaknil se je njenega lica, ko je z njenega obraza odmaknil pramen las in še preden bi se lahko ustavil, ji je vrnil poljub, ki je postal veliko zahtevnejši od tiste nežnosti njenega začetnega. Roke je zakopal v njene lase in svoje telo spretno premaknil na njeno stran, tako da je zdaj obstal praktično na njej in z nogami objel njen sedež, medtem ko je ni nehal poljubljati. Njegovo dihanje je postalo hitrejše in plitko, ko se je za centimeter odmaknil od nje in se vanjo zagledal s tistim porednim pogledom, kot bi v njem nekaj kliknilo in bi se prelevil v popolnoma drugo osebo. Bilo je jasno – kadar si je nekaj močno želel, je naredil vse, da bo to tudi dobil. To mu je ostalo še od mladosti. »Všeč si mi.. takšna,« je dahnil v njena usta, ne da bi se oziral na to, da je bilo resnično premalo prostora za njuni telesi na enem sedežu. Bilo je težko razložiti, kako ga je privlačila, ko je bila jezna kot ris, čeprav je bil ta trenutek v resnici že davno mimo. Toda poželenje je ostalo in znova je bil v koži lovca, ki si je že izbral žrtev.

389 words | notes: ojej, spet počne neumnosti. make him stop hahah chuckle

|

Naslov sporočila: Re: blind alley Pet Avg 09, 2013 7:02 pm

tag; jake.dude.
note ; smitten3

she can be maybe hot as hell when she is angry, but she can also be cute as hell, look at this. ah, samo hotela sem gif z nekom deliti. lol. in, kaj pa vem if she is really going to stop him. hm.

sedaj ob poljubu res ni mogla trezno razmišljati in tega ni mogel pričakovati od nje. vedno je naivno nasedala na njegove poljube in vedno je rada predajala svoje telo njegovim dotikom. vsaka sled prepira je postala pozabljena in mislila je lahko le na njega in nikogar drugega. bilo je narobe. vsaj po skupni ugotovitvi o izkoriščanju. morala bi ga odmakniti stran in prositi za prevoz do doma,a ga ni. sprejela je njegove poljube in se namesto z odmikom odzvala z polaganjem rok na njegova ramena in zdrsom do trupa. kam je vse skupaj peljalo ni vedela in niti ni preveč razmišljanja. njena glava je danes veliko preveč predajala drugim in se držala treznosti, da sedaj vsega ni zmogla ter je delo prepustila srcu. v njenem primeru to ni bila odločitev leta, vendar ni bilo prvič da je tako reagirala, definitivno pa tudi ne zadnje glede na to da nista nikamor prišla. nekaj sta si zmetala v obraz in ob njegovem igrivem pogledu in strastnem poljubu je vse skupaj izginilo in se zabrisalo. » kakšna ? « mu je vrnila vprašanje in se ugriznila v spodnjo ustnico ob vsem skupaj. dobro, vsaj všeč mu je bila. no, to ni bila ravno ugotovitev leta. ne bi spal z njo, če mu ne bi bila, a vsaj všečno jo je izkoriščal, če sta že potrdila da jo je in da je ona naivno nasedala na vse skupaj.
ni razumela kako so lahko ljudje na televiziji mečkanje v avtomobilu prikazali tako preprosto in lahko izvedljivo,a ona je dejansko čutila kako nerodno in premajhno je bilo vse skupaj. on se je komaj spravil bližje do nje in tudi sama se je počutila čudno v sedečem položaju in z njim na njej. vse skupaj je bilo nerodno in niti malo ni vzbujalo lahkotnosti. očitno je bilo da je televizija lagala in da so prostor tam trikrat povečali. lahko je bilo njim. svoje ustnice je vnovič združila z njegovimi, kakor da bi bile te lačne njunega skupnega dotika, medtem ko je z roko zdrsela ob rok svojega sedeža in poskušala poiskati gumb za potisk nazaj. ena roka se je zakopala med njegove lase in druga se je premikala po raznoraznih aparaturah športnega vozila vse dokler ni nepripravljena našla pravi gumb in sta naenkrat padla nazaj. » našla, « je zamrmrala, ko sta se odmaknila drug od drugega in se nasmehnila, čeprav je vse skupaj izpadlo skrajno nerodno in se je počutila kot šestnajstletnica, ki bo s svojim fantom svoj prvič opravila sredi ničesar v avtomobilu. ob tej misli jo je sililo na smeh. » ko spiva skupaj, « je bleknila in hitela k nadaljnjemu pojasnjevanju, » tako sem hotela dokončati prejšnji stavek. »

Naslov sporočila: Re: blind alley Ned Avg 11, 2013 4:47 pm

TAGGED: SAGE! smitten

»Takšna,« se mu je uspelo nagajivo nasmehniti nekje na sredi strastnega poljubljanja. Odgovor je bil preveč preprost, skoraj nesmiseln, a res ji ni imel namena razlagati, kako ga vzburja njena jeza. Ko je bila besna, ga je še toliko bolj privlačila in gotovo bi se ji že prej vrgel okoli vratu, če ga njeno namigovanje, da jo izkorišča, ne bi čisto vrglo iz tira. Zdaj je povsem pozabil na to in namesto, da bi se vedel vsaj toliko dostojno, da bi ji pustil predlagati, naj jo odpelje domov, se je raje posvetil njenemu telesu, ki ga je odkrival svojimi dlanmi tako lačno, kot bi to počel prvič. V avtu je bilo tako temno, da se ni videlo čisto ničesar, razen obrisov njunih teles, ko se jima je uspelo stlačiti na en sedež. Zadovoljno se je nasmehnil, ko ji je uspelo najti gumb za premik sedeža – v ležečem položaju je bilo v avtu to vsekakor bolje početi. In lažje. »Krasno,« je zamrmral, ko se je premaknil tako naprej, da je z nosom zaril v njena lica, preden je pričel z ljubkovanjem njenega vratu. Počasi je trosil poljube od vratu do vdolbinice pod vratom, se sprehodil prek njenega prsnega koša .. in takrat ga je začela oprijeta majica, ki jo je nosila, tako motiti, da se jo je znebil z eno samo kretjo. Njegovi prsti so zašli za njen hrbet in nežno se je oklenil patenta njenega nederčka. V manj ko sekundi sta oba ostala zgoraj brez, s tem, da se sploh ni zavedal, kdaj se je znebil svoje majice. Mogoče mu je pri tem pomagala ona, medtem ko je bil sam preveč zaposlen z odkrivanjem čisto vsakega dela njenega telesa. »Prav imaš,« je dahnil naravnost v njene prsi, ki so bile njegov trenutni vir občudovanja, čeprav jih ni videl prvič. »Ko to počneva sva.. precej sinhrona,« je, sicer z določenimi prekinitvami zaradi poljubov, dokončal svoje misli in se nasmehnil s tistim osvajalskim nasmeškom, ki je dekletom znalo spodnesti tla pod nogami. Ni se pustil motiti; nadaljeval je s svojo misijo, da odkrije še tisti najbolj sočni del njenega telesa in svoje palce že zataknil za rob njenih kavbojk. Počasi jih je potisnil navzdol, a nenadoma okleval. Roke je previdno umaknil stran od nje, jih potegnil k sebi in se zazrl vanjo z nedoločjivim izrazom na obrazu. »Si me nameravala ustaviti ali ne?« je spregovoril trše, kot je nameraval – napol jezno, napol frustrirano, medtem ko so se njegove obrvi nič kaj prijazno usločile.

411 words | notes: woo, res je en cukrček smitten3

|

Naslov sporočila: Re: blind alley Tor Avg 13, 2013 5:45 pm

tag; jake.dude.
note ; smitten3

ni se mogla upreti. ne njemu. zvenelo je plehko in obsedeno in definitivno ni predstavljalo nič dobrega za njo. ona ni bilo dekle, ki bi imelo spolne odnose z nekom v avtomobilu in nato pozabilo na njih. vzela si je mnogo stvari k srcu, nagnjena je bila k prevelikemu razmišljanju in v zvezah je bila živa polomija, a vse skupaj kar je igrala z njim je bilo precej nevarno zgolj za njo, saj je samo ona dobivala določena občutja do njega in si jih je trmasto poskušala skriti pred seboj. sploh v situacijah, ko je čutila njegove vročične poljube na svoji koži in ga je hotela odmakniti stran in pobegniti od vsega skupaj, končati celotno farsko preden bo veliko preveč, a ni mogla. predajala se mu je v celoti vedno znova in znova. obžalovala pa je šele, ko je bilo vsega konec, torej je bilo veliko prepozno in je lahko obdržala samo zase še vsako misel, ki jo je prešinila. tudi sedaj ni odnehala, ko je bilo precej jasno da jo je izkoriščal, a se je ona pustila. naivno in trapasto. smešno, kako je čez dan lahko bila ta trdna in odločna načelnica in ji je uspelo imeti vse pod kontrolo, a takoj ko je prišla v bližnji stik z njim…takrat je splavalo vse po vodi. spet je bila trapasta šestnajstletnica in ne nekdo pri svojih tridesetih, skoraj tridesetih. nasmehnila se je ob njegovem minimalnem odgovoru in se vrnila nazaj njegovim poljubom.
življenje se je olajšalo, ko je našla ročko za premik sedeža, ter se je lahko namestila na svojem hrbtu, nato pa dodala nekaj koristnega prostora tudi njemu. končno je lahko normalno zadihala. predajala se je njegovim poljubom in svoje roke ni za dolgo držala od njega. v slednji sekundi, ko je on pričel slačiti njo, se tudi ona ni ustavljala in je našla rob majice. potegnila jo je čez njegovo glavo in vrgla nekam na zadnje sedeže. njene roke so raziskovale njegov gol trup pred njo in njene ustnice lačno iskale njegove. prepir je bil že pozabljen in vsaka izrečena beseda je bila izbrisana. ni se moglo reči za vedno, a bilo je precej blizu temu. » mhm, « je sramežljivo dejala v strinjanje z njim in stisnila ustnice ob vsem skupaj. na srečo je bila tema in ni opazil njene nenadne rdečice, ko ji je namenil očarljivi nasmešek, da ji pri vsem dejanju to niti malo ni pomagalo in je bila samo še bolj predana njegovim poljubom in dotikom, ki so bili edini pravilni v danem trenutku, čeprav bi bilo bolje vse skupaj končati in odnehati. vsaj tokrat in videti kam in kako naprej. večno nista mogla tako. nikakor. njene kavbojke so se počasi poslavljale od njenega pasa in vse skupaj je postajalo veliko bolj resno, nato pa njegove roke odšle stran od nje, se umaknile in njegov glas je napolnil prostor. ni bil mehak, nasprotno, bil je trd in jezen. zamežikala je proti njemu in pustila tišini svojih nekaj sekund slave. » v mislih ja. v srcu ne, « mu je naposled odgovorila in se s svojimi rokami prekrila čez gole prsi, » pri tebi pa ne vem več kaj naj poslušam, a glede na mojo splošno reakcijo lahko predvidevaš, da sem sledila srcu. «

Naslov sporočila: Re: blind alley Sre Avg 14, 2013 4:20 pm

TAGGED: SAGE! smitten

Gledal jo je, kako si je s z rokami prekrila prsi in kretja je delovala tako zaščitniško, da je za hip pozabil dihati, ko se je zavedal, kaj pravkar počne. To ni bilo v redu – niti najmanj. Mar nista ravno prejle prišla do zaključka, da jo samo izkorišča? Ni bil prepričan, koliko je sicer to držalo, toda dokler ni bil na čistem s tem, kar je pravzaprav čutil do nje, se je zdelo vse tako prekleto narobe. »Mogoče bi morala poslušati svoj razum,« je zamrmral, ko se je moral skoraj prisliti k temu, da se je nekoliko umaknil od nje. Najraje bi nadaljeval, kar je začel, toda tokrat je sledil razumu, ki mu je pravil, naj se umakne in naenkrat je bil povsem prepričan, da to ni najboljša ideja. »Sage, uh,« je zamižal in se poskušal zbrati do te mere, da bi ji razložil svoj nenadni umik, s katerim je presenetil celo samega sebe, ne samo njo. »Mislim, da je bila to neumna ideja,« je proti njej stegnil svojo majico, ki mu je prišla prva pod roke, kot bi hotel, da se obleče. Kot bi hotel, da stori nemudoma, preden ga znova premami skušnjava. »Oprosti. Ne vem, kaj mi je bilo. Moral bi.. moral bi te odpeljati domov,« je mrmral samemu sebi, medtem ko se je kobacal na svoj sedež. Globoko je zavzdihnil, ko se je naslonil nazaj in se zastrmel v volan, po katerem je zdaj drsel v slabem poskusu iskanja nadomestila za njena stegna. Za njeno telo, ki bi si ga vzel takoj, če bi še naprej zanemarjal svojo pamet in sledil svojemu nagonu. »Oprosti,« se je zdaj še sam sebi zdel kot stara lajna, ki nenehno melje eno in isto. »Spozabil sem se.« Z roko si je šel skozi lase in dalje strmel naravnost predse, kot bi ga bilo sram jo pogledati. V resnici ga je bilo res sram za svoja dejanja, poleg tega pa je resnično ni hotel izkoriščati. Morda pa je bilo prav, da se je ustavil, še preden bi jima ušlo iz rok in bi bil znova on tisti, ki bi bil vsega kriv.

350 words |

Naslov sporočila: Re: blind alley Čet Avg 15, 2013 5:46 pm

tag; jake.dude.
note ; smitten3

» velikokrat to slišim, ja, « je zamrmrala in kasneje stisnila ustnice skupaj. ni vedela kam naj sama s seboj. očitno je trenutek med njima minil in nenadoma jo je oblila rdečica, ker je bila na pol razgaljena pred njim in čeprav ni bilo prvič, se je nekako zavedala kako bolje bi se počutila oblečena in v primerni poziciji. prav tako pa se je zavedala kako je sedaj sledilo njegovo opravičevanje in blebetanje o tem kako je vse skupaj bila napaka. vendar ni bila. v splošnem že, a se je bilo potrebno zavedati, da sta napako naredila ob prvi taki situaciji, ne sedaj. sedaj sta jo le ponavljala, ker je bila obema v navadi in je bil podoben konec skoraj pričakovan. zato se je počutila toliko bolj neumno, ko je obsedela na svojem mestu s prazno glavo in rdečico na njenem obrazu. » sedaj je neumna ideja. kaj pa prejšnji teden ? ali prejšnji mesec ? kaj je bilo takrat ? « ga je vprašala. njen ton ni bil jezen, zgolj tih, bolj kakor v povprečju. zagotovo ga ni bil vajen in je bil presenečenje tudi za njo, da ga je bila sposobna spraviti ven iz sebe. bala se je svojega vprašanja in hotela se je izogibati novemu prepiru. samo hotela je domov in si ga izbiti iz glave in prezreti nenaden stisk v njenem srcu. sprejela je njegovo majico in si jo povlekla nase. nenadoma se je počutila veliko bolj dostojna in pripravljena na celotno situacijo. » potem lahko to storiš sedaj. odpelješ me domov in govoriš čim manj, « je dejala v strinjanju z njim in pogled usmerila v temo pred njima. ni vedela kje sta, ni bila prepričana ali on sploh ve, a nenadoma si je želela da bi bila bolj usmerjena v poslušanje svojega razuma tudi pri njemu in ne samo pri delu. vedno je pristala pri srcu in vedno je naredila narobe. no, ne bi bilo narobe, če ne bi bila le zabava zanj in bi vse skupaj dejansko pomenilo, kakor je očitno pomenilo njej in slabo ji je bilo ob tej misli. » velikokrat se ti to zgodi, kaj ? « se je vrgla v ton, ki je nenadoma veliko bolje razkril njeno počutje in je bilo čisto lahko razkriti kako neumno in trapasto se je počutila. » jake, « je izgovorila njegovo ime glasneje od prejšnjih besed, medtem ko je pogled še naprej ciljala naprej in ni iskala njegove podobe, » je sedaj konec vsega skupaj samo zato, ker si nenadoma ujel spoznanje o izkoriščanju ? je nenadoma seks z menoj najslabša možna odločitev ? « svoja vprašanja je dojela šele, ko se jih je zavedla in se je takoj počutila še toliko bolj neumno, da ga je to sploh spraševala. tudi sama je bila neodločna o vsem skupaj in na njegova možna vprašanja sploh ne bi znala odgovoriti. » pozabi. ni ti potrebno odgovoriti. samo pelji, « je zamahnila z roko in stresla z glavo, ki jo je naslonila na svoje sedišče in se zazrla čez stransko steklo.

Naslov sporočila: Re: blind alley Pet Avg 16, 2013 11:16 am

TAGGED: SAGE! smitten

»Mislim, da… zdaj ni primeren trenutek za to,« je previdno izbiral besede, ko ga je zares zmotilo njeno vprašanje, na katero si nista znala zares odgovoriti. Toda imela je prav – zakaj ga prejšni teden in še dni poprej, ni nič zmotilo in sta se drug drugemu predajala kot bi bilo to med njima nekaj najobičajnega? »Takrat nisi.. saj veš, mi nisi povedala, da se pravzaprav počutiš izkoriščeno,« je namrščeno spustil pogled nekam v svoja stegna in ga tam obdržal dolgih nekaj sekund. Ni ji mogel razložiti, kako bedno se je počutil, ko se je nenadoma začel zavedati, da je bilo nenehno skakanje v rjuhe popolnoma nesmiselno. Stvar bi bila enostavna, če bi se drug drugega želela samo zaradi spolne privlačnosti, toda srečevala se nista samo ponoči. O drug drugem sta vedela več, kot bi bilo potrebno za dva, ki sta se odločila, da bosta samo in izključno ljubimca. Bilo je očitno, da nista bila samo to in s tem si je razbijal glavo že odkar ga je opozorila na izkoriščanje. »Prav,« je tiho prikimal in moral se je skoraj prisiliti, da jo je pogledal. »Odpeljal te bom domov,« se je dokončno odločil, toda ni še v istem hipu prižgal motor, temveč samo zamišljeno potrepljal volan. Vedel je, da je bila to zadnja priložnost, da ji še kaj reče – ko bo enkrat speljal, se bosta oba pogreznila v nerodno tišino vse do njenega doma. To je hotela – in vsaj to ji je dolgoval.

»Ja, velikokrat.. mislim, ne vem. Se mi zdi, da je to v moji naravi.. ali nekaj podobnega,« se je s polomljenimi stavki hotel braniti pred njenimi besedami, ki jih je občutil skoraj tako kot obtoževanje, čeprav njen ton ni razkrival česa podobnega. Pravzaprav je deloval skorajda razočarano, kar je bilo navsezadnje še slabše. »Ja?« je bil njegov glas nekoliko hripav, ko je poklicala po imenu in medtem ko je tudi on strmel predse, se poskušal pripraviti na še en val nezadovoljstva. »Ni najslabša možna odločitev,« je bil nazadnje on tisti, ki je kazal svojo nezadovoljstvo, ko se je namrščil ob njenih besedah. »Samo.. ne vem. Imam občutek, da ti ni ravno všeč, da se nenehno napajam s tvojim telesom.« Zmajal je z glavo, ko je premleval njene besede o koncu. Kako je mislila, da je bilo vsega konec? Saj nista nikoli imela začrtanega začetka kot v zvezah. Njun odnos je bilo nekaj zapletenega, a ko je ubogljivo prikimal in pritisnil na plin, da bi speljal, je vedel, kaj je hotela reči. Skrbelo jo je, da se je s tem končala njuna pot v posteljo, a ostal je tiho, ko ji ni znal odgovoriti.

435 words | notes: i ended up here, ker se je zdelo najbolj logično. ^^ am, lahko še ti napišeš en post in zaključiš, kako jo je peljal domov or sth, ali pa ne - po želji. (: |