število prispevkov : 387 cash : 668 street reputation : 231 tvoja starost : 29 starost lika : 30 group : locals kraj rojstva : philly, usa
Naslov sporočila: sidewalk [owen&isadora] Čet Avg 08, 2013 9:12 am
tag; isadora, love.
po treh letih preživetih v zaporu se je bilo čudno navaditi na svetlobo in vsakdanjost mesta. prost je bil že dobro leto in v tem času so rešetke in večna tema postale preteklost njegovega življenja. zdaj je edina tema bila tista v skladišču, ki ga je zapiral za seboj, ko je končno opravil naloženo delo in pospravil prispelo pošiljko orožja. šlo je za zalogo in bilo je videti kakor da so se vsi pripravljali na boj z irci in ne toliko s tistimi na dobri strani zakona. njemu je bilo vseeno s kom se je bojeval in s kom ne. dol mu je viselo za večino sveta in je samo izpolnil vse ukaze. rusom je bil hvaležen, saj so ga spravili iz zapora, ter mu bivanje tam korenito zmanjšali. ni mu bilo težko, a svoboda je dobila svoj pojem v njegovem življenju, zato se ni upiral načinu in kasnejšim zahtevam. bilo je najmanj kar je lahko storil in se spravil iz sranja v novega, mogoče boljšega v njegovem trideset let dolgem bivanju v filadelfiji. pristal je kjer je lahko; od poboljševalnice, do raznoraznih terapij, kasneje v ringu in še kasneje v zaporu. sedaj je bil del mafije in ni bila zgolj šala za osemnajstletnika. ne da bi opazoval posebej okolico se je vračal domov. no, prej je taval naokoli in ob temu ga je le spremljala njegova senca na drugi strani. ulična razsvetljava je osvetlila ulico po kateri je hodil in na drugi strani je bilo lahko jasno videti mestno reko. roke je potisnil v žepe svojih kavbojk in pogled je imel uprt v vsak njegov naslednji korak. za trenutek se je ustavil ob ograji in se s hrbtom naslonil na njo. razgled je imel na številne klopi in na ljudi, ki so sami, ali v paru posedali naokoli in uživali v majskem večeru. njegov pogled pa je zdrsel preko znanega obraza naprej in se nato v ogorčenju vrnil nazaj proti obrazu ženske. njuna pogleda sta se srečala in bolečina, jeza, bes, so vnovič napolnili njegovo telo. bila je isadora. nekje je celo občutil sled sovraštva, a ni naredil nič v njeno smer, ampak se je zgolj oklenil ograje in za seboj in se bojeval sam s seboj, ko je še vedno gledal proti njej.
zara jewell
število prispevkov : 124 cash : 218 street reputation : 111 tvoja starost : 30 starost lika : 22 years group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Čet Avg 08, 2013 10:40 am
tag here is owen. and i wrote around 291 words.
rada je imela sprehode ponoči, ko ni bilo več toliko ljudi in ko je bila lahko preprosto sama s svojimi mislimi. za hip je sklonila glavo ter se namrščila. bilo je tako čudno vse skupaj. že to je bilo čudno, ko je rekla, da je imela rada sprehode ponoči. morda jih v bistvu sploh ni imela rada, le všeč so ji bili. radost je bila nekaj njej zopet neznanega, vsaj takšen občutek je imela. pravzaprav je pri vsaki stvari imela takšen občutek, da preprosto ne more ničemer reč, da to sovraži, da ima rada, da ne mara. bile so le stvari, ki so ji bile všeč in tiste, ki ji nekako niso bile. to je bilo pa tudi vse. nič posebnega ni čutila ob tem. narahlo je zavzdihnila. prav sovražila je to. raje bi čutila občutek strtega srca, popolnega razočaranja, bilo česa. samo da bi čutila. že to bi bilo več kot dovolj. vendar ona še te priložnosti ni imela. ni vedela koliko časa je hodila in kako sploh da je opazila postavo ob ograji reke, vendar jo je. najprej jo je le za kratek hip ošinila z pogledom, vendar nato ga je prepoznala. bil je on. on, ob katerem je prvič in zadnjič nekaj zaznala. do katerega, bi lahko rekla, da je imela dejanska čustva. in on je vse skupaj uničil. ne le njiju, celo njeno upanje po tem, da bo kdaj zopet kaj čutila. in sedaj ko ga je gledala… preprosto ni čutila nič. ne sovraštva, ne ljubezni, nič. preprosto le zaradi njega. zavzdihnila je, vendar ni se mogla upreti, da ne bi stopila proti njemu ter na obrazu se ji je zarisal nasmešek. vedela je, da je ne prenese – zaradi laži, ki je bila tako prekleto daleč od resnice, vendar saj je bil sam kriv. verjel je vsem drugim, samo njej ne. in sedaj se mu je vse vračalo. »owen. minilo je dolgo časa, odkar sem zadnjič naletela nate. ali pač?«
owen foster
število prispevkov : 387 cash : 668 street reputation : 231 tvoja starost : 29 starost lika : 30 group : locals kraj rojstva : philly, usa
oči je imel prikovano na njeno podobo in hitro je lahko uvidel kako se mu je približevala z nasmeškom na svojem obrazu. javna razsvetljava je to samo še dodatno obarvala in je lahko kljub noči, ki je padla nad mesto, prepoznal njene dobro znane poteze; sedaj niso bile več podobne tisti nedolžni deklici z milim obrazom, a bila je še vedno ona. preziral je ta obraz in preziral je njeno podobo. zadnje kar je hotel je bila njena bližina. njene besede. njen dih v njegovi okolici. » najlepše obdobje mojega življenja, « ji je zamrmral v odgovor in raje spustil dejanska leta odkar jo je nazadnje videl. takrat ji je tudi lepo jasno in glasno dal vedeti kako se je spravila na napačnega in naredila bedaka iz napačnega. takrat ji je obrnil hrbet in, ko je rekel da je zavedno, je tako tudi mislil, kajti od takrat dalje je ni več iskal. od takrat dalje jo je pozabil. » si končala ? videla si me, pozdravila si me, torej se lahko obrneš in vrneš nazaj na svoje mesto, « je hladno dejal in namignil na njeno staro pozicijo. sam se je tako obrnil stran od nje in se s komolci naslonil na rob ograje. svoj pogled je usmeril v reko, ki sicer ni bila nikakor zanimiva, a vsaj delal se je kakor da ga zanima, da bi pretental njo in da bi odšla. » ni mi do pogovora s teboj, isadora. « to ji je počasi lahko bilo že jasno. sama je naredila njun odnos takšen in ni se imel namena igrati prizadetega fanta. to že dolgo časa ni bil. njeno ime v njegovem srcu pa je bilo zabrisano in zakopano. ignoriral je njeno prisotnost in še naprej vztrajno zrl v reko, ki je v danem trenutku imela veliko večjo vrednost od njene, ki je bila sposobna sama prevarati človeka in narediti bedaka iz njega.
zara jewell
število prispevkov : 124 cash : 218 street reputation : 111 tvoja starost : 30 starost lika : 22 years group : police kraj rojstva : new york, usa
»nisem vedela, da uživaš v zaporu in umorih« je ob tem narahlo privzdignila obrvi. vedela je, kaj se je dogajalo z njem zadnja leta in iskreno, ni mu nameravala biti tiho, zakaj bi? saj ji tako ali tako ni mogel nič storiti in praktično je nič (več) od njega ni moglo prizadeti. smešno, kako je bil… trapast. ja, preprosto je bil trapast. da ji ni verjel. vendar v tistem trenutku ji je bilo povsem vseeno, kakor ji je bilo vseeno za vse ostalo, kaj se je dogajalo okoli nje. včasih se je spraševala, kakšno bi bilo življenje, če ju takrat zlobni jeziki ne bi spravili narazen. če bi bila srečna. če bi v bistvu potem bila sposobna čutiti vse, kar se pač čutiti da. vendar vse je kazalo, da očitno odgovora na to le ne bo dobila. »lahko se, vendar se ne bom. zakaj bi se? tu deluje bolj zabavno,« je skomignila ter se še sama nagnila čez ograjo, le da je ona strmela vanj in ne v reko, ker ga je tokrat očitno hotela sprovocirati z pogledom, če ne čim drugim. »zakaj?« je drezala v osje gnezdo, vendar ni nameravala odnehati. morda bi, če bi vedela kje je meja, če bi jo pogled nanj bolel, po vsem tem kar se je zgodilo. vendar bila je preveč otopela, ni poznala čustev, vsaj po tistem, ko sta šla narazen, ne več. tako da preprosto ni poznala meja, kdaj naj odneha ali kdaj naj mu pove resnico, katero sicer ne bi vzel za slednjo, vendar kljub temu. nekoč mu bo morala povedati, ne glede na vse, tudi če ji ne bo verjel. samo hotela je da ve.
owen foster
število prispevkov : 387 cash : 668 street reputation : 231 tvoja starost : 29 starost lika : 30 group : locals kraj rojstva : philly, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Pet Avg 09, 2013 11:02 am
tag; isadora, love.
posmehnil se je njenim besedam, a obdržal še vedno resno linijo svojega izraza na obrazu. » marsikaj ne veš o meni, « je samo dejal na vse skupaj. besede so bile odveč. njej res ni bilo potrebno polagati računov, a glede na to da je že malo vedela kaj se je dogajalo z njim, potem je lahko verjela tudi v to kako zelo užival je v vsem in v kakšno barabo se je spremenil. roko na srce svojega dejanja res ni obžaloval, a nikoli se ni videl kakor morilca in po umoru očima še nad nikomer ni dvignil roke in ga napade, vsaj ne resno in ga ubil. » in več kot očitno tudi jaz ne o tebi, « ji je še dodal in s tem direktno ciljal v preteklost, ko se je pokazal njen pravi obraz, ki se je skrival ves čas za tistimi zasanjanimi pogledi in sramežljivi nasmeški. v resnici je bila prevarantka in navadna lahka ženska, ki je bila zmožna takoj teči v objeme drugih in varati naokoli. » potem se bom premaknil jaz, « se je mirno odzval in še naprej gledal v reko. pod nobenem pogojem ni imel namena sprejeti njene družbe, a tudi bežati ni hotel. bila je pozabljena preteklost in zanj je predstavljala praznino. » zato, ker sem resno mislil, ko sem rekel da te nočem več videti v svojem življenju. zame si mrtva, isadora. kako naj se pogovarjam z ljudmi, ki so zame mrtvi ? « njegov ton je bil oster, hladen in njegova roka se je v jezi znašla na njenem zapestju. močno jo je oprijel in se zazrl v njene oči. dlje kakor po prej in veliko bližje. » mrtva si, « je še zamrmral skozi stisnjene zobe in nikakor popuščal močnega oprijema, ki ga ji je podajal. njena bolečina je bila nična proti tisti, ki mu jo je ona zadala, ter s katero je moral živeti. te se je lahko hitro otresla, medtem ko je sam potreboval čas, ubiti svojega očima, ter se v zaporu zavesti kako lahko je živel brez nje.
zara jewell
število prispevkov : 124 cash : 218 street reputation : 111 tvoja starost : 30 starost lika : 22 years group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Ned Avg 11, 2013 11:31 am
tag here is owen. and i wrote around 451 words.
ob njegovih besedah si je na ustnice nadela čisto majhen nasmešek. da, res ni marsičesa vedela o njem – sploh dejstva, da ji ni nikoli bil pripravljen zares zaupati, da je raje verjel zlobnim jezikom, kakor njej. nikoli si ni mislila, da bo kaj takega doživela z njegove strani, vendar glej ga zlomka – ravno to se je zgodilo. »to sem že opazila, ravno takrat ko si odšel« je dejala, zopet povsem ravnodušno in zopet je ni niti malo zabolelo pri srcu, pa čeprav si je tega nekako želela. da bi preprosto čutila nekaj malega, vendar nikakor ni uspelo, ne glede na vse. »to ti misliš,« je dejala, sicer malce bolj tiho, vendar vseeno, vedela je, da jo je slišal. prekleto, še kako jo je poznal – dovolj dobro, pravzaprav prekleto dobro, da bi moral vedeti, da ona njemu nikoli ne bi naredila, da preprosto ni bila tak človek, da ga je zares ljubila. vendar seveda ne, ni ji verjel in to bi morala biti stvar, ki bi jo najbolj prizadela, vendar kaj prekleto, ko ni čutila niti jeze, kaj šele kaj drugega. »in bom šla jaz za teboj,« je dejala, kakor da je bilo to najbolj očitno, kaj bi naredila. in iskreno? zares bi to naredila, ni mu nameravala pustiti dihati, vsaj dokler mu ni povedala resnice, na katero je skušala ves čas namigovati – sicer vedela je, da ji ne bo verjel, vendar vedela pa je tudi to, da bo vanj zasejala seme dvoma, da morda res ni bilo tako, kot je mislil. »preprosto, trenutno se pogovarjaš z mano,« je dejala ter se za hip namrdnila, ko jo je tesno prijel, vendar zgolj avtomatsko, zaradi bolečine, ne pa zaradi tega, ker bi se ga bala ali bila žalostna ali kakorkoli drugega zaradi tega. ob njegovih besedah mu je kljubovalno zrla v oči ter pustila, da je tišina padla med njima za nekaj sekund. »morda pa sem. na svoj način« je zamrmrala. vsak dan je delala z mrtvimi ljudmi in iskreno, zdelo se je, da so bili pravzaprav precej spokojni ko so umrli. niso imeli skrbi, niso imeli ničesar. in čutili niso ničesar. kakor ona sedaj. edino kar bi se spremenilo bi bilo to, da se še zavedala ne bi ničesar, duševno mrtva je bila tako ali tako že nekaj časa. za trenutek je spustila pogled k zapestji. »boli me,« je komentirala, sicer povsem hladno, celo nasmešek se ji je zarisal na obraz – ker je pač nekaj čutila. bilo je vprašanje, kako bo to zgledalo pri njemu, sploh ker se mu ni sanjalo o njeni motnji, vendar kljub temu. dvignila je pogled proti njemu ter privzdignila obrvi. »me boš pretepel, owen? udaril? mi boš tako vrnil milo za drago? za nekaj, kar nisem storila?«
owen foster
število prispevkov : 387 cash : 668 street reputation : 231 tvoja starost : 29 starost lika : 30 group : locals kraj rojstva : philly, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Ned Avg 11, 2013 12:31 pm
tag; isadora, love.
bila sta preveč zapletena. nekoč sta si govorila osladne besede in rad jo je imel v svojem objemu. ob njej se je počutil nekaj vrednega in kakor da se lahko še spravi iz kaosa v katerem je živel. počutil se je mogočnega, poštenega in dobrega, ker je imel v svojem življenju nekaj kar je bilo vredno ceniti in braniti, predvsem pa hraniti in čuvati. na koncu pa se je izkazalo, da je kakor vse ostale stvari, ničvredna in da je vse skupaj bila le neka utvara v njegovi glavi. vse skupaj ni imelo nobene vrednosti. takrat je spoznal resnico o življenju in se zavedel kako se je najbolje zapreti pred svetom in preden postaneš grešni kozel sprevideti igro nasprotnika. » vem, « jo je zmotil in popravil njene besede, » jaz to vem. « ni bila takšna kakršno jo je sam sprva videl. bila je obupna, lažnivka, prevarantka in nekdo s katerim nikoli več ni hotel imeti opravka. ljubil jo je, resnično jo je, a sedaj te ljubezni več ni bilo. ni se je spominjal, ni se je hotel spominjati, ter bila je mrtva zanj. prav tako pa tudi ona. » hvala, ampak spremljevalke ne potrebujem. oziroma tebe ne. kakšne druge se ne bi branil, « je dejal s hinavskim prizvokom v svojem glasu. ni razumel njenega trmastega obnašanja, a nekaj je bilo zagotovo, to da mu je šlo na živce. ni je hotel ob sebi in ni hotel da je naredila vsak njegov korak. ne zato, ker bi to bilo slabo za njo, to obdobje skrbi za njeno varnost je bilo že zdavnaj pozabljeno, ampak zato ker je bila nepotrebna v njegovem vsakdanjiku. » na moj način si. mrtva. zakopana. pozabljena. « bil je grob in bil je okruten. postavil jo je na njeno mesto in ji med vrsticami izražal svoje sovraštvo in svojo jezo. » to ni moj problem, « se je odzval na njen komentar o bolečini in svoj oprijem samo okrepil. nekoč bi ponorel, če bi jo kdo tako držal, ter bi verjetno moški že ležal krvav na tleh, a to obdobje je bilo za njima. » za nekaj kar nisi storila ? neverjetno, da boš sedaj igrala na to karto po vseh teh letih, isadora. « spustil jo je in odrinil stran od sebe. ni gledala na to ali je bil nežen ali ne. hotel jo je stran od sebe. » nimam ti namena vračati milo za drago. pozabil sem te. nepomembna si. samo dodatno delo bi se ustvarjal in več kot očitno bi udarjal v prazno. nekoga, ki mu ne pomeniš niš, težko prizadeneš. se ti ne zdi ? « ji je dejal in naredil korak nazaj iz previdnosti pred njeno bližino.
zara jewell
število prispevkov : 124 cash : 218 street reputation : 111 tvoja starost : 30 starost lika : 22 years group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Ned Avg 11, 2013 8:54 pm
tag here is owen. and i wrote around 348 words.
ni se mogla upreti, da se ne bi zasmejala ob njegovih besedah. tako trdno prepričan v svoj prav. v svoj povsem napačni prav. »kar prepričuj se, ja. daj, nadaljuj,« je dejala ter ob tem še vedno z nasmeškom na obrazu prekrižala roke na prsih ter odkimala z glavo. smešno, kako slep je bil, prav zares. »to ni bila ponudba,« ga je zavrnila ter mu z razliko od njega ob tem namenila nasmešek, češ da se okoli tega nima pravice blazno veliko pritoževati, kajti iskreno, ni nameravala odnehati. ponavadi ni bila trmasta ali kaj podobnega, vendar v tistem trenutku jo je celotna stvar zabavala. na nek svoj način. »ne le na tvoj owen, ne le na tvoj« je zamrmrala ter tokrat sklonila pogled. pa ne zato, ker bi jo ob tem prevzela čustva, pač pa zato, ker se je za hip zamislila. čutiti tako ali tako ni bila sposobna. na kratko – bila je psihično mrtva, zaradi neke preklete travme v preteklosti očitno. in mrtva zanj, zaradi zlobnih jezikov, zaradi njegove lastne napake, da ji ni bil pripravljen verjeti po vsem kar sta doživela skupaj. »no naj ti namignem – ti jo povzročaš« je dejala, vendar ni niti trznila, ko jo je še trdneje oprijel. odporna je bila na fizično bolečino, povsem. oče jo je pretepal in že takrat ni dala znakov, bilo kakšnih znakov bolečine ali kaj podobnega in tudi sedaj ni nameravala. »še nisi ugotovil, kakšen tepec si bil, owen? si kdaj mene vprašal, če sem to storila? si mi pogledal v oči ter rekel: isadora, je to res? ne? seveda, še tega nisi bil sposoben. verjel si zlobnim jezikom namesto meni. raje si odšel, namesto da bi mi pogledal v oči. toliko o tem, kdo je strahopetec« je dejala ter se skorajda zmagoslavno nasmehnila, ko jo je spustil ter je ob tem stopila še korak ali dva nazaj, zaradi samega odriva. »koga slepiš? zakaj se umikaš? glej, čeprav si težko priznaš – poznam te, še vedno. celo pod to masko hladnokrvnega morilca, vem, kaj pomenijo te majhni detajli. pred mano se ne moreš skriti owen, pred mano žal ne.«
owen foster
število prispevkov : 387 cash : 668 street reputation : 231 tvoja starost : 29 starost lika : 30 group : locals kraj rojstva : philly, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Tor Avg 13, 2013 7:06 pm
tag; isadora, love.
vse skupaj mu je šlo blazno na živce. situacija, ona in njegova podoba ob ograji. ona nikakor ni znala odnehati in z vsako besedo je bila bolj in bolj trmasta, neznosna, tečna in nevzdržna. nikakor mu ni pomagala in kazala je samo svoj pravi obraz, ki ga sam ni uspel prepoznati ob pravem času, ampak se je moral prej navezati na njo in izpasti bedak. sedaj pa se je delala kakor da se je prepričeval v čisto nekaj tretjega in dejansko ni bila taka. ga je res imela za tako neumnega ? dobro je vedel kaj se je nenadoma govorilo o njej in množica ni bila neumna. ona je bila, če je mislila da ga bo zlahka pretentala. hitro jo je uspel pozabiti in njena igra ni imela smisla. ni se trgal zaradi nje in ni norel zaradi nje. očima je ubil zaradi njunih problemov in mogoče bi se enako razpletlo, če bi ona dva še naprej ustvarjala pred svetom njuno farso, ki sta jo nekoč tako neumno poimenovala razmerje. » kakorkoli, « je naveličano zamrmral in zamahnil z roko. bilo mu je vseeno kaj je bilo, ponudba, ukaz, kaj tretjega. samo stran jo je hotel. » oh, resno ? « se je presenečeno obrnil proti njej in njenem govoričenju o bolečini. je mogoče pozabila na tisto, ki mu jo je zadala ona ? » škoda, ker mi je vseeno. « skomignil je z rameni in jo naposled le spustil. ni bilo vredno. z jezo si v življenju ni naredil nič dobrega, a nje ne bi zares nikoli ranil. ženske na splošno. za moške žal ni mogel trditi enakega, ter bi slednji bil že na poti do bolnice. » neverjetno, isadora ! « se je njegov glas otrdil in povišal svojo glasnost, » po vseh teh letih boš sedaj igrala na karto nedolžnega dekleta, ki mi ni nataknilo rogove in naredilo največjega bedaka na svetu ? in zadnje kar sem hotel so bile tvoje oči. pogovor s teboj. hotel sem te dlje od sebe in ni bilo videti kakor da bi se ti trudila oprati krivde. zato ker se je ne moreš, kajne ? zato, ker veš da so imeli vsi prav in da si navadna lahka ženska, ki je takoj tekla in skakala v objem drugemu. « ni pazil na svoje besede in v kakšnem tonu je govoril z njo. že zdavnaj mu je bilo vseeno ali jo je užalil ali ne. » veš ? razsvetli me, ko si že tako izredno pametna in me tako dobro poznaš. kaj pomenijo majhni detajli ? « se je namrščil in s prekrižanimi roki gledal v njeno smer in pričakoval razsvetljenje vsega sveta. ni vedela ničesar. majhnih detajlov ni bilo. samo stran od sebe jo je hotel in pozabiti na njuno srečanje. » moram pa ti nekaj priznati. dobro si si postlala. uživala si v tem da sem bil pripravljen storiti vse, da sem dopustil omehčati moje zajebano srce in na koncu našla pravi čas za konec vsega skupaj. tako te niso mogli obrekovati, da si dekle morilca in nekoga, ki je z lahkoto pospravil človeka s tega sveta. celo vzdihovali so tvoji sreči, da si se me znebila preden bi mogoče še kaj tebi naredil, « je delil še prej z njo svoje misli in nato dopustil govor njej.
zara jewell
število prispevkov : 124 cash : 218 street reputation : 111 tvoja starost : 30 starost lika : 22 years group : police kraj rojstva : new york, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Tor Avg 13, 2013 7:34 pm
tag here is owen. and i wrote around 720 words.
»potem pa izrazi svojo jezo. daj. pretepi me. kakor si njega. ker ti je vseeno, kajne da?« se ni mogla upreti, da ne bi sikala nazaj ter mu ob tem trmasto gledala v oči, na njenem obrazu pa se je še vedno poigraval nasmešek. in ko jo je izpustil, ji je bilo jasno – ne glede na vse, njo preprosto ni bil sposoben raniti, ne glede na to, kako je ona domnevno ranila njega. kako je on v bistvu ranil oba, ker je verjel drugim. še vedno je ostala povsem hladna, ob njegovem naenkrat močnejšem glasu, niti trznila ni ob vsem skupaj. preprosto je stvari niso ustrašile, niti jezna ni bila nanj, niti nič drugega. dokler ni nadaljeval, dokler ni naenkrat čutila, kako jo je stisnilo pri srcu in njen izraz je bil v hipu odsev ene same bolečine. v tistem trenutku se skoraj zavedala ni zakaj so ji hotele solze udreti na plano, zakaj so se ji roke začele tresti in zakaj je imela občutek, kakor da se ji srce naenkrat trga na koščke. začela je pospešeno dihati, vendar ni bila sposobna odgovoriti, praktično se ni bila sposobna nadzirati. čutila je nekaj, kar prej ni bila sposobna – čutila je bolečino, zaradi njegovih besed. v drugem primeru bi bila vesela zaradi tega dejstva, vendar tokrat skoraj da ni prišla do sape. le on je bil tisti, ki je lahko povzročil kaj takega – povzročil da je ljubila in to, da je imela občutek, da umira. ko je končal, še vedno ni bila za nekaj sekund sposobna spregovoriti, nato pa jo je prevzelo nekaj drugega – nekaj podobnega, nepopisni jezi, da bi ga preprosto vrgla čez tisto ograjo, vendar ne glede na vse, ji je nekaj pri srcu govorilo, da tega ni sposobna. tako ga je le pribila ob ograjo, s tisto minimalno močjo proti njegovi, ki jo je bila pač sposobna ter se zazrla v njegove oči, tokrat s sledjo jeze, žalosti in razočaranja - na njenem licu in v njenih očeh. »zdaj pa poslušaj ti mene, owen foster« je dejala skozi zobe, ki so ji od jeze v tistem trenutku škrtali. »nikoli, slišiš? nikoli te ne bi prevarala, te nisem prevarala. zabij si to že v glavo, da si ti naredil napako, da ti nisi bil sposoben priti do mene in vprašati kaj je res in kaj ne. poglej me v oči ter mi reci, da sem to naredila. ne moreš kaj ne? ker vidiš da tega ne bi naredila,« je začela ter še vedno škrtala z zobmi. »in tudi, če bi kakorkoli bila kriva, je ne bi mogla čutiti! kaj še nisi ugotovil? ne morem čutiti. samo ob tebi sem lahko in ti… in ti kreten si uničil vse skupaj,« je nadaljevala ter čutila kako se je naenkrat tresla po vsem telesu. če so bila to čustva, jih ni hotela več imeti. »imam travmo. oče me je pretepal vse otroštvo, mama se mi je ubila pred očmi in vse skupaj je zatrlo moja čustva. zato malce prej nisem bila sposobna reagirati, zato nikoli nisem sposobna reagirati. do takrat, ko sva bila v zvezi. ko sem prvič občutila, kaj pomeni imeti nekoga rad. prvič sem čutila, prvič sem ljubila in ti si drzneš dvomiti v to? da bi vse to zavrgla zaradi ene noči užitka? očitno me nikoli zares nisi poznal. in glej, kaj mi narediš sedaj. morda zopet čutim, za sekundo, vendar če so to čustva… jih nočem. ničesar nočem čutiti do tebe, prav ničesar. ker si preveč slep, preveč neumen, da bi videl resnico. da bi videl, da bi prenesla tudi to, da bi me ozmerjali, če bi bila dekle morilca. da bi ti pomagala. da bi te čakala da se vrneš iz zapora« je končala ter še vedno se je neobvladljivo tresla in škrtala z zobmi, solze je imela po licih in srce se ji je trgalo na pol. ne, tega ni hotela čutiti, pod nobenim pogojem. stopila je nekaj korakov nazaj ter odkimavala z glavo. »raje vidim, da živim psihično mrtva zaradi travme, kakor da čutim to, kar čutim zdaj. to kar si mi povzročil ti, s svojim nezaupanjem vase. uničil si naju. uničil si vse. in… sedaj te tudi jaz nočem več videti. nikoli več« so bile njene zadnje besede, preden mu je zopet pogledala v oči, s čistim razočaranjem ter mu obrnila hrbet. ni bilo vredno.
owen foster
število prispevkov : 387 cash : 668 street reputation : 231 tvoja starost : 29 starost lika : 30 group : locals kraj rojstva : philly, usa
Naslov sporočila: Re: sidewalk [owen&isadora] Pet Avg 16, 2013 3:14 pm
tag; isadora, love. notes ; the end.
» prekleto, isadora. njega sem pretepel in kasneje ubil. to pa ne pomeni da bom sedaj enako storil z vsakim. še posebej brez razloga in iz čistega miru. ne morem verjeti, da razmišljal tako strnjeno, « jo je zavrnil in se jezno namrščil ob njenih besedah. očitno ga res ni poznala tako dobro, da bi bila sposobna predvidevati in vedeti kako njej ne bi storil ničesar žalega ali kateri drugi ženski, ki bi prekrižala njegovo pot. bil je morilec svojega očima, a druga oseba ni prišla pod njegove roke in čeprav se je pretepal, so njegovi udarci v večini imeli razlog, dokler ni bil v ringu in jih je moral zadajati za denar in zmago. naenkrat pa je občutil poglede množice, ki jih je nenadoma zanimal njen izbruh in moral je priznati, da je tudi sam nekajkrat presenečeno mežikniti v njeno smer, ker vseh teh besed ni pričakoval. vsaj ne v tolikšni količini, a zagotovo jih je slišal in občutil, na njemu pa so pustile tudi svoje sledove. ni pa se jim vdajal. ni jih mogel dojeti in ni jim mogel slediti. vsaj ne za zdaj. prehitro je vse skupaj šlo mimo njega. od njenih čustev do njenih travm in za konec je dodala češnjo na vrh torte z še enim izlivom o čustvih. to je bilo preveč za njega. » pogledal sem te že pred leti v oči in ti rekel da si to storila. mar enkrat ni bilo dovolj ? ti nisi bila tista, ki je ob pravem času to zanikala, ter stopila do mene in potrdila absurd. sprva nisem verjel, a glede na tvoje reakcije mi drugega nisi pustila, « se je obranil in stresel z glavo, kajti ni več hotel poslušati o nobenih prevarah več in se vračati v daljno preteklosti, ker ga ta zares ni več zanimala. » vsak je sposoben čutiti in ne krivi zdaj mene za to, « jo je še enkrat postavil na svoje mesto. v naslednjem trenutku pa vse skupaj obžaloval. » nisi mi dala druge možnosti, kakor da sem dvomil v to in da še naprej dvomim. « stisnilo ga je pri srcu in trden vozel se je ovil okoli njega. » ne, « jo je vnovič zavrnil in stresel z glavo, » ravnala bi neumno, če bi prenašala govorice in me čakala. isadora…jaz sem morilec. ubil sem svojega očima. nisem sedemnajstletni fant, ki je držal tvojo roko na šolskih hodnikih. v tistem obdobju sem se pretepal za denar. razumem, da je bil kakšen košarkar s čisto kartoteko zate boljša izbira. bolje je tako. tega ne bi prenesla in nikoli več ne bi ljubila istega človeka, « ji je pojasnil svoje stališče in globoko zavzdihnil, kajti potreboval je nov svež zrak v svojih pljučih, ki so se počutile tako utesnjene v majhnem prostoru njegovega trupa. » zato je tudi bolje, če ničesar ne čutiš do mene in jaz ne do tebe. tako nama je najbolje, « se je izvilo še iz njega in umaknil je pogled stran od nje. ni ravnal najbolje s svojimi besedami, ker ni več vedel kaj naj si misli,a eno je bilo zagotovo- njej je bilo bolje brez njega. spremil je njeno odhajajočo postavo in za trenutek obstal na mestu, na svežem zraku, nato pa se tudi sam vrnil domov.