pier

Naslov sporočila: pier Tor Jul 30, 2013 8:31 am

bila je ena izmed tistih noči, za katero se je saoirse že dva tedna vnaprej prepričala, da ima prazen urnik in ničesar, kar bi morala početi. tako je bilo lažje – navsezadnje je bila to njena noč, vsaj neke vrste. oblekla se je v povsem običajne kavbojke, si čez majico brez rokavov navlekla prevelik pulover in se nato odpravila ven. sama; navsezadnje so se stvari spremenile in če je hotela kam sama, ji tega zdaj ni mogel preprečiti nihče. namenjena je bila na plažo, na eno izmed tistih zabav, na katerih se je lahko pomešala med množico in se nikomur niti sanjalo ni, da je svetlolaska v prostem času vodila mafijski imperij. sama pri sebi se je nasmehnila, medtem ko se je ozrla okrog sebe. luna je bila na nebu, ljudje so bili vsepovsod in zato je bila ta zabava tako varna točka za srečanje.

nenadoma se je odcepila od družbe in se napotila proti pomolu. glasna glasba je še vedno odmevala prek plaže, ampak množica je bila skoncentrirana daleč stran. zakorakala je na oddaljen konec pomola in se naslonila na les, pogled pa zamišljeno uprla v vodno gladino. šele čez nekaj dolgih trenutkov je za seboj zaslišala korake. ko se je obrnila, se je soočila s parom znanih oči. »živijo, neznanec,« se je nasmehnila ob pogledu na temnolasca, potem pa potisnila svetle lase nazaj in stopila proti njemu ter ga objela. to je bilo popolnoma naravno – bilo je skoraj nenavadno, kako blizu sta si bila, sploh glede na njuna položaja, a obenem se je zdelo popolnoma normalno. odmaknila se je in pogled uprla vanj. »občutek imam, kot da te nisem videla že celo večnost. tako da, povej mi vse. kaj se dogaja? kako si?« je dejala, medtem ko se je spet naslonila na ograjo za seboj in pogled z zanimanjem uprla v njegove temne oči. bilo je nenavadno, da sta bila po vsem tem času in po vsem, skozi kaj sta šla, še vedno prijatelja, ampak kot se je naučila saoirse – nič ni bilo nemogoče.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Tor Jul 30, 2013 11:34 am

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Medtem ko je s prsti rahlo drsel po steklenemu peclju elegantnega kozarca in srkal koktelj zanimivega okusa, so njegove misli so potovale daleč preteklost. Vrnil se je v tisto noč, ko sta se spoznala – v tisti klub, kjer jo je polil s pijačo in sta potem nezgodo reševala na stranišču. Tisto noč se je zgodilo še marsikaj, če ne drugega, je kasneje ugotovil, da je bila to ena najlepših noči njegove mladosti. Počasi se je nasmehnil in vase zlil še preostanek že najmanj tretje alkoholne pijače, ko se je odločil, da je bilo dovolj kokteljev za danes. Ni ga več mikalo, da bi posedal v odprtem baru, ki ga je sicer navdal z občutkom svojevrstne sproščenosti, a ta je počasi izginjala, ko je ošinil kazalce na svoji zapestni uri.

Vstal je, si zataknil denarnico za pas in se s počasnimi koraki odpravil na mesto, kjer naj bi se srečala. Pomol – sam ji je predlagal ta kraj, navsezadnje se mu je to zdel ravno prav odmaknjen od vsega dogajanja, poleg tega pa ga je šumenje morja pomirjalo. A vseeno si ni mogel razložiti, zakaj je bil tako vznemirjen, ko se je zdaj bližal njeni postavi, ki jo je zaznal že od daleč. Vedno bi jo prepoznal, kjerkoli in kadarkoli.

V tišini, ki so jo prekinjali le valovi, ko so pljuskali ob obalo, se ji je počasi približal in očitno je zaznala njegovo bližino, saj se je obrnila, še preden bi lahko odprl usta. Ni si mogel pomagati – vrnil ji je širok nasmešek, ko ga je ogovorila, čeprav ni mogel ugotoviti, ali ga je za neznanca oklicala kot v spomin na njuno prvo noč ali zaradi tega, ker je minilo resnično preveč časa od njunega zadnjega srečanja. »Alannah,« je v pozdrav nežno izrekel njeno ime in se nenadoma počutil, kot bi se vrnil v čas, ko je bilo vse še tako brezskrbno. Namrščil se je ob njenih besedah in povesil glavo – imela je prav. Res je minila že cela večnost. »Oprosti, ampak ta mesec je bilo v službi res noro.« Dvignil je pogled in ko se je zazrl v njene oči, se mu je zdelo, da ga razume. Med njima je bilo zadnje čase tako preprosto, da se mu je zdelo že nerealno. In to mu je bilo všeč. »V redu sem,« se je nato odločil, da ji odgovori na vsaj eno izmed vprašanj, ki mu jih je zastavila. Malce je bil nervozen, a tega ji ni nameraval priznati. »Kaj pa ti?« Preučeval je njen obraz dolgo minuto, nato pa pogled preusmeril nekam v daljavo, ko je sam pri sebi premleval dogodke iz prejšnih dni. »Poslušaj. Še vedno se ti nisem zahvalil, da si.. saj veš.. da si mi stala ob strani, ko sem iskal biološko mamo,« mu je nazadnje le uspelo izdaviti tisto, kar ga je mučilo že nekaj dni. »Res sem ti.. hvaležen, Al,« je njegov pogled znova zašel k njej, da bi ji pokazal, kako resno misli. Stala mu je ob strani, ko jo je potreboval. Kot včasih.

499 words |notes: yaay, here we go, finally!

Naslov sporočila: Re: pier Tor Jul 30, 2013 1:48 pm

včasih jo je skoraj zabavalo, da jo je po vsem tem času še vedno klical z njenim srednjim imenom. vedno, ko ga je omenil, so jo spomini kaj hitro zanesli nazaj, v tisti čas, ko sta bila oba še tako zelo brez skrbi in niti slutila nista, da bosta njuna očeta čez par let umrla na isti dan in da bosta pahnjena v svet, ki ju bo spremenil. pri njima nikoli ni bila samo služba – vedno je bilo toliko bolj pomembno in večje od tega. sama pri sebi se je nasmehnila ob njegovih besedah. »si lahko predstavljam, ja,« je dejala in pomislila, če bi se morda morala opravičiti. navsezadnje je veliko dela tako policiji kot fbiju povzročala vojna med mafijama, ki jo je na nek način začela ravno ona – a potem se je odločila, da to ni bistveno.

»jaz sem… dobro,« se je odločila za najmanj zapleteno varianto. ni rabil vedeti, da je bila utrujena, ker se je cel dan soočala s posledicami neke zoprne poteze, ki so jo naredili rusi. ni rabil vedeti, da je na njeni koži kraljevalo nekaj modric zaradi istega razloga. ni rabil vedeti, da jo je včasih skrbelo, da se bo zrušila pod pritiskom, medtem ko se je tako zelo trudila, da je svetu kazala ponosen, močan obraz. pogled je dvignila k njemu, ko je ponovno spregovoril. »ah, daj no, jake,« se je mehko nasmehnila, »saj veš, da ni bilo problema. če boš kadarkoli potreboval karkoli, sem tukaj. in vedno ti bom z veseljem pomagala. ali stala ob strani. ali karkoli boš pač potreboval,« je dejala. imela je svoje načine za doseganje ciljev in do zdaj sta si bila tako blizu, da ni imela prav nobenih težav s tem, da mu je pomagala. nenadoma se je usedla in prekrižala svoji nogi, medtem ko je pogled uprla v vodo. »najraje bi skočila, ampak je premrzlo, kajne?« se je namuznila, ko je njen pogled spet našel njegovega. »kakorkoli že. raje prisedi in mi povej, kaj je novega,« se je odločila z nasmeškom na obrazu.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Tor Jul 30, 2013 9:55 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

»Ja, saj veš..« Namrščil se je, ko se mu je nenadoma zdelo tako nenavadno z njo pogovarjati o službenih zadevah, čeprav sta se zadnje tedne precej razpravljala tudi o tem. Potem, ko je tistega večera , ko je nekdo izdal, prišla k njemu, da bi se pogovorila, je vedel, da ji ni bilo lahko. Čeprav nista govorila o imenih in ni vedel za koga točno se je šlo, ji je skušal pomagati in ji svetovati, kolikor se je pač dalo. In ona je enako storila zanj, ko se ji je izpovedal glede Louise, le da ni imela pojma, o kom je pravzaprav govoril. Tako je bilo lažje za oba – izpovedala sta se in hkrati ohranila nekaj skrivnosti zase. Pravzaprav je bil le z njo odkrit in neodkrit hkrati – kar se je na nek način res zdelo nenavadno, a neznazadnje ju je nenavadnost spremljala že od samega začetka, ko sta končala na stranišču ne da bi vedela za ime drug drugega. Poleg tega pa je bil prepričan, da se je po vsem tem, kar se ji je zgodilo odmaknila na stran in ni imela več opravka z mafijo.

»Me veseli,« je prikimal, a hkrati v njenih očeh iskal nekaj, kar bi mu potrdilo, da njene besede držijo. Nazadnje je odnehal in odvrnil pogled, vedoč, da vseeno ni bila povsem odkrita z njim – kot tudi sam ni bil povsem iskren s svojim 'v redu'. A navadil se je, da ga to ni več tako motilo. Raven zaupnosti se je med njima spremenila, odkar sta se oba zavedala, da se njuni delovanji nasprotujeta. Toda še vedno jo je imel za prijateljico.. pravzaprav zadnje tedne več kot to. Ni vedel, zakaj, niti kako, a čedalje bolj se je zavedal, da so se globoko v njem začela prebujati stara čustva kakor kače, ki se počasi prebujajo iz sna. In tega ni mogel več zanikati. »Hvala. Tudi jaz bom vedno tukaj, če.. ko me boš potrebovala,« ji je zagotovil in zatrl vzgib, da bi ji z dlanjo spolzel prek lica, kot je to storil včasih. Namesto tega je vzdihnil, odmaknil pogled z njenih oči in ga tudi sam usmeril proti morju. Počasi se je nasmehnil ob njenih naslednjih besedah in znova ga je prevzel tisti občutek, ki ga je že doživel ta večer. Občutek živahne, brezskrbne in drzne mladosti. »Dekle, ki me je nekoč zaklenilo na stranišče, se že ne bi oziralo na temperaturo morja,« se je v spomin na dobre stare čase tudi sam namuznil in previdno prisedel k njej. Ko bi le vse bilo tako, kot je bilo včasih.

425 words |notes: o bog, še jst sm postala nostalgična. |

Naslov sporočila: Re: pier Sre Jul 31, 2013 11:05 am

»seveda vem,« se je nasmehnila ob njegovih besedah. stvari niso bile vedno preproste in saoirse je vsekakor dobro vedela, da o marsičem včasih ni bilo bolje govoriti in da po preteklosti ni bilo nujno dobro stikati. stvari niso bile lepe in so se hitro zapletle, zaradi česar je imela nekaj pravil glede tega, ki se jih je držala. a jake je bil njen prijatelj. bil je nekdo, za katerega je bila pripravljena spregledati par pravil, ker so to prijatelji en za drugega pač počeli. in navsezadnje sta si bila dovolj blizu, da je nič od tega ni motilo.

dvignila je pogled in se iskreno nasmehnila ob njegovih besedah. »in tudi to vem. načeloma ne maram ljudi prositi za pomoč, ampak morda te bom kdaj v prihodnosti le prijela za besedo,« se je mehko nasmehnila, čeprav je vedela, da ga nikoli ne bi mogla prositi za kaj drastičnega. ni bil tip človeka, ki bi podpiral mafijo. poleg tega je imel svoje delo, ki je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar je počela ona. tako da, navsezadnje, niti ni imela velike izbire. ni ga hotela postavljati v situacijo, ki bi stvari med njima zapletla. »dekle, ki te je zaklenilo na stranišče, je bilo… vsekakor zelo divje,« se je zasmejala ob njegovih besedah in pogled uprla v vodo. delovala je hladno. zelo hladno. »ampak hej, če greš ti, grem tudi jaz. izbira je tvoja,« se je počasi in drzno nasmehnila ob postavljenemu izzivu in potisnila pramen svetlih las nazaj.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Sre Jul 31, 2013 5:17 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

»Bi se spodobilo,« ji je podaril enega imed svojih širokih nasmeškov, s katerim je pokazal, da ga veseli, da ga je vzela resno. Ker to so prijatelji počeli, kajne? Namrščil se je sam pri sebi – ni bila samo prijateljica. Bila je njegova nekdanja velika ljubezen.. in še marsikaj drugega. »Divje.. še kako divje,« se je zarežal na njeno izbiro besed in njegov nasmešek ni hotel z obraza, ko je sam pri sebi zdaj brskal za spomini. Da, bila je divja, očarljiva in drzna – vse hkrati. Zamikalo ga je, da bi preveril, koliko od tega je še ostalo v njeni naravi in ko mu je postavila izziv, je zgrabil za imenitno priložnost.

»Res?« se je namuznil, ponovno ošinil mirno morje in nazadnje njene oči, ki so bleščale s tistim leskom kot včasih. Šele zdaj se je zavedal, kako je pogrešal vse to – kako je pogrešal te izzive, ki sta si jih nekoč postavljala, da bi se drug drugemu dokazala. In navsezadnje, kako so ti izzivi vedno delovali kot predigra in so večinoma tudi zares bili njuna predigra. »Si prepričana, da izbiro prepuščaš meni? Se ne bojiš?« jo je podražil, potem pa je nenadoma vedel, kaj mora storiti. Nekoliko se je premaknil, tako da njegove noge niso več bingljale s pomola, si z enim samim, spretnim gibom, majico potegnil čez glavo in jo postavil pred seboj. »Višam stavo,« je naznanil z enako drznim nasmeškom in ji pomežiknil, ko je ujel njen radovedni pogled.

»Igraš?« jo je izzval in potem preprosto čakal na njeno odločitev, obenem pa se je zabaval z lastno mislijo, da je vse skupaj sprevrgel v igro pokra in namesto žetona uporabil svojo majico. Kaj je bilo to.. neke vrste slači poker? Sam pri sebi se je namuznil in se znova zazrl vanjo, radovedno in drzno obenem. Ni imela veliko možnosti – če je hotela igrati je morala izenačiti stavo, torej storiti enako kot on. Lahko je stavo povišala ali pa preprosto odstopila, kar bi v tem primeru pomenilo, da se predaja. Koliko drznosti ji je še ostalo od včasih?

339 words |notes: woah, i love 'em so much! <3|

Naslov sporočila: Re: pier Pet Avg 02, 2013 8:15 pm

rahlo se je namrščila ob njegovih besedah; morda zato, ker je prepoznala tisti nasmešek, ki se je pojavil na njegovem obrazu. »oh, menda pa ja ne zdaj premišljuješ o vsem, kar sem storila in bi padlo pod kategorijo 'divjega'?« je dejala in potem stresla z glavo. »ne, veš kaj? sploh nočem vedeti,« se je zasmejala. v svojih časih je počela marsikaj – nenavadnega, nepričakovanega, neobičajnega; pridevnikov je bilo ogromno in saoirse se ni obremenjevala z izbiro ali premišljevanjem o tem.

ko je ponovno spregovoril, se je morala nasmehniti. »jake, jaz se ničesar ne bojim. to bi do zdaj moral že vedeti,« je v glas vnesla nekaj razočaranja, ki ga je pokvarila s širokim nasmeškom. prav, morda je bila neustrašna, a še vedno je imela nekaj strahov, o katerih on ni rabil vedeti ničesar. tako je bilo bolje. opazovala ga je, ko je slekel majico, medtem ko je obsedela na mestu in potem počasi zmajala z glavo. »bolje bi me moral poznati,« je mehko zamrmrala, medtem ko je vanjo strmel s tistim pričakovanjem v očeh. nenadoma je vstala, iz svojega telesa potegnila svoj prevelik pulover, se znebila še hlač in potegnila svoje svetle lase vrh glave ter okrog njih ovila elastiko, ki jo je pred tem dobila iz svojega zapestja. »ne igram, jake,« je dejala in mu pomežiknila, »ker sem že zmagala.« s temi besedami se je obrnila in skočila v vodo. leden hlad je zaobjel njeno telo in pod vodo je zaplavala nekoliko dlje od pomola in končno, ko ji je zmanjkalo zraka, glavo spet potisnila na površje in se zasmejala. »saj bi rekla, da si ti na potezi… ampak hej, če sem pa zmagala. mislim, saj je očitno, da sem, ja?« je pogled zdaj uprla proti njemu. pozabila je že, kako sproščujoče je znalo to biti.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Sob Avg 03, 2013 2:38 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

»Točno to,« se je namuznil, ko ji je tako hitro uspelo ugotoviti, kaj se mu plete po glavi. Presneto, vendar, saj je bil moški – kako potemtakem ne bi razmišljal in podoživljal vse tisto, kar se je zgodilo tistega večera na stranišču? Bilo je nepozabno, vsaj zanj in četudi je od tega minilo že toliko časa, si ni mogel pomagati, da se tega ne bi ponovno spominjal. »Imaš prav. Že to, da si me zaklenila na stranišče je bilo preveč divje,« se je hihital, ko ji je znova pokazal, kako mu je bilo to všeč. Kako mu je bila všeč, ko je bila tako drzna in sploh trenutki, ko sta bila drzna oba. Da, to so bili časi. Dobri stari časi.

»Pa saj to vem. Veš, da vem,« si ni mogel kaj, da ji ne bi vrnil nasmeška, s katerim ji je pokazal svoje zobe. Sicer je bilo temno, toda mesečina se je odbila od njih in ti so se zdaj bleščali s sijočim leskom, da so njegovemu nasmešku pridali pošteno mero nagajivosti. Dvomil je, da mu bo kdaj uspelo iz svoje stare kože nagajivega očarljivca – zagotovo ne, ko je imel svetlolasko v bližini. Ob njej se je zadnje čase res počutil, kot bi se čas zavrtel nazaj in bi bilo vse, kot je bilo včasih. Morda pa je samo preveč hrepenel po tem in je v resnici bežal pred realnostjo. Toda bilo je tako sproščujoče.. se pretvarjati, da je vse tako brezskrbno kot je bilo.

»Veš kaj, Al. Poznam te bolj kot kdorkoli drug,« ji je pomežiknil in čeprav se ji je smehljal, je bilo nekaj na njem, kar ji je zagotovo dalo vedeti, da je mislil resno. Prav, mogoče zadnje čase res ni vedel vsega o njej, a še vedno je vedel vse stvari iz njene mladosti. Vedel je, katera barva ji je bila nekoč naljubša, kaj je najraje počela in kaj jedla, pa četudi so bile to predvsem najbolj banalne stvari in zdaj povsem neuporabne. A poznal jo je dovolj dobro in to preprosto zaradi tega, ker sta bila včasih neločjiva. Ker je bila ljubezen med njima nekdaj tako močna, da zdaj ni bil več prepričan, če je kdaj sploh usahnila. Vsaj ne pri njem. A kakorkoli že – to ga je zdaj begalo in spravljalo ob živce. Ni si hotel priznati, da bi utegnilo biti vse samo enostransko, ker je bila že misel na to preveč boleča.

Da bi se znebil motečih misli, se je raje posvetil svetlolaski, ki se je med njegovo kratko odsotnostjo že znebila polovico oblačil in preden se je sploh zavedal, kaj se dogaja, jo je že videl skočiti v morje. Vstal je in zdaj mu je obraz dobesedno žarel od zadovoljstva, ko jo je opazoval, kako mirno čofota v mrzli vodi. »Nora si,« je strmel vanjo z najsrečnejšim nasmeškom, kot bi se spomnil razloga, zakaj jo tako obožuje. Po hitrem postopku se je še sam znebil hlač in skočil za njo v vodo. Ne glede na to, kako nespametno je bilo njuno dejanje, mu je bilo všeč. Preprosto je bilo to to. To sta bila onadva – pustila sta, da jima je drznost narekovala pravila ali bolje rečeno, se odmikala od njih.

528 words |notes: you have no idea how i enjoy this. them. everything. :3|

Naslov sporočila: Re: pier Sob Avg 03, 2013 2:58 pm

pustila je njegove besede obviseti v zraku, ko je stala na robu in samo za trenutek zrla v hladno vodo, preden je skočila. bilo je tako sproščujoče; navsezadnje je saoirse vedno rada plavala in na tem je bilo nekaj posebnega, kar jo je pomirjalo. voda je bila preprosta. z roko je segla do obraza in potisnila par svetlih in zdaj premočenih pramenov iz svojega obraza, medtem ko je pogled uprla vanj. »ah, jake, ne pretiravaj. ne nora, samo hm, katera beseda bi bila primerna? nepredvidljiva? vihrava? ali pa tista od prej, saj veš, divja,« mu je pomežiknila in mu sledila s pogledom, ko se ji je pridružil v vodi. smešno, vedno ji je dal tisti občutek, da bo še vse v redu. bil je pomemben del njene preteklosti in zdaj je bilo prijetno imeti nekoga, ki jo je vsake toliko časa spomnil na to, kdo je bila v resnici.

»kako zelo dobro me pravzaprav torej poznaš?« se je pozanimala, z mislimi zdaj pri prejšnjih besedah. morda to ni bilo pametno od nje – morda bi morala pogovor usmeriti čim bolj daleč od te teme, preden bi ugotovil, da je še vedno vodila mafijo in na vsakodnevnem nivoju počela stvari, ki jih ni odobraval. zaplavala je okrog njega in ga potem brez opozorila potopila, potem pa odplavala nekoliko stran od njega in se zasmejala. »pozabila sem že, kako zabavno je to,« je naznanila in se obrnila proti njemu s širokim nasmeškom na obrazu. »tekmujva,« je naznanila in s prstom pokazala proti točki nedaleč stran, ki je plavala na vodi. »prvi tam, očitno,« se je namuznila in se obrnila ter začela plavati. resno je oboževala morje.

tagged: dude! :3

Naslov sporočila: Re: pier Sob Avg 03, 2013 3:50 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Ni se zmenil za hladno, skorajda ledeno vodo, ki je pljuskala ob njegovo telo, medtem ko se ji je z odočnimi zamahi upiral. Bil je hiter in približal se ji je še preden ji je uspelo dokončati stavek, v katerem se je zgolj pritoževala, da jo je oklical za noro. Seveda je vedel, da mu ni niti malo zamerila. »Res si vse našteto,« je prikimal in nasmeh mu je izginil pod gladino morja, ko se je usta potopil pod vodo. »Ampak,« je nadaljeval takoj, ko je njegova glava ponovno pokukala na površino, potem ko si je tudi sam privoščil plavanja pod vodo. »Ne moreš zanikati, da nisi nora.. malce nora,« je pljusknilo, ko je živahno potegnil svojo roko iz vode in ji z razmakom prstov demonstriral svoje misli. Zarežal se je, se ulegel na vodo in pričel plavati vzvratno, ampak tako, da jo je še vedno lahko videl. »Kaj hočeš reči?« je zaklical, ker ni bil prepričan, ali ga sliši, navsezadnje se je kar nekoliko oddaljil od nje. Nasmehnil se je in priplaval nazaj do nje in tam ga je pričakalo presenečenje, ko ga je brez opozorila potisnila pod vodo. »Nisem mislil tega,« se je zarežal, ko je vendarle prišel do sape in je lahko spregovoril. Odkašljal se je, potem pa pogled usmeril proti njej – hotel je delovati grozeče, a se ni niti trudil, da bi mu uspelo. Vse skupaj ga je preveč ga je zabavalo. »To mi boš še plačala,« je z neuspelim poskusom, da bi besede izzvenele kot grožnja, zamahnil proti njej tako silovito, da se je na njeno glavo usul cel plaz vode, kot bi jo zalil ogromen val. Hihital se je, ko je opazoval, kako je iz njenih las curjala voda in se zabaval s primerjavo politega cucka, ki jo je obdržal zase, saj ga je že v naslednjem trenutku prekinila z novo idejo.

»Prav,« je sprejel izziv in pognal se je proti navidezni točki, ki jo je določila. Bila sta skoraj enako hitra, a nazadnje mu jo jo je vseeno uspelo prehiteti, sicer nič več kot samo par zamahov. »Opa. Skoraj bi me premagala. Očitno nisem več v formi,« se je obrnil proti njej z nasmeškom, ki je za hip še odseval zmagoslavje, a potem je vse izginilo, ko se je namrščil. Počakal je, da je priplavala do njega in roke ji je nežno ovil okoli vratu, medtem ko sta mirovala, da bi se odpočila. Le-te je na to premaknil na njene ramena in ko jo je zasukal proti sebi, se je zdaj zastrmel vanjo nekoliko bolj resno. »Morala bi se vrniti,« je zamrmral, medtem ko so se njegove oči nemirno sprehajale po njenem obrazu, na čelu pa se mu je zarisala guba zaskrbljenosti. »Nočem, da se prehladiš.« Morda sta bila res odrasla in morda res ni bila več njegovo dekle, a to še ni pomenilo, da ga ni skrbelo zanjo kot nekoč. Z glavo je odločno pomignil proti obali, kot bi zares hotel, da se vrneta.

492 words |notes: dude, this is seriously awesome. thank you for making it awesome! <3|

Naslov sporočila: Re: pier Sob Avg 03, 2013 4:54 pm

pogled je uprla vanj, medtem ko je na svoj obraz zarisala polovičen nasmešek, ki se je dobro podal njenemu resnobnemu izrazu, ko je pokimala. »prav,« je dejala in ponosno dvignila svojo brado. »ampak moraš priznati, da sem nora na najboljši možen način,« jo je premagal smeh, ki je popolnoma izbrisal njeno resnobnost, ki je bila tako ali tako zaigrana. ni ji bilo mar, kaj si ljudje mislijo o njej. nikoli se ni obremenjevala z nepomembnimi stvarmi. »oh,« je presenečeno spravila iz sebe in zamežikala, ko jo je zalil val vode. »zelo lepo, jake, zelo lepo,« se je namuznila, medtem ko je z dlanjo potisnila kapljice vode iz svojega obraza.

opazovala ga je, ko je zaplaval proti cilju, zaradi česar je tudi nekoliko zaostala. ko se je le ustavila ob njem, je bil na njenem obrazu širok nasmešek. »ah, zelo si hiter. in hej, kaj naj bi to pomenilo, da premagati mene ni tak dosežek?« se je sumničavo zazrla vanj. »moral bi biti ponosen nase, veš. načeloma sem zelo hitra,« ga je podučila z nasmeškom na obrazu. dejansko je bilo to res. zasukal jo je k sebi in pogled je uprla v njegove oči in se rahlo namrščila ob njegovih besedah. »zveniš preveč zaskrbljeno,« je naznanila in s prstom potegnila po gubi, ki se je pojavila na njegovem čelu. zaskrbljenost. res ni marala videti tega na njemu, sploh ne v povezavi z njo. »veš kaj?« obstajala je še ena stvar, ki je saoirse ni marala – prijateljskih nasvetov, v katere so ljudje zamaskirali ukaze. ali nekaj podobnega temu. »ne,« je naznanila in se zasmejala. »če me hočeš spraviti ven, me boš moral prisiliti,« mu je pokazala jezik in se namuznila, potem pa se odrinila od njega in zaplavala. preveč je uživala v vodi, da bi kar tako prostovoljno odšla. poleg tega dejansko ni pričakovala, da bo njene besede vzel resno.

tagged: dude! :3 notes: awh come on, I'm not doing anything! ;D

Naslov sporočila: Re: pier Ned Avg 04, 2013 11:53 am

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Da, bila je nora na najboljši možni način. To je ugotovil, že odkar jo je spoznal in mnenja ni spremenil niti zdaj, ko je čakal, da tudi ona priplava do cilja. Če ne bi bila tako nora – in hej, to je bilo mišljeno kot kompliment -, tega sedaj zagotovo ne bi počela. Verjetno bi še vedno sedela na pomolu in se preprosto pogovarjala , kot so to počeli normalni, civilizirani ljudje. Nasmehnil se je ob tej misli in se sprijaznil, da onadva že nista spadala med normalne ljudi. Ne kadar sta bila skupaj.

»Seveda je dosežek,« se je preprosto moral zasmejati na njene besede. »Vem, da si hitra,« ji je pomežiknil, navsezadnje je to zares vedel. Vedel je tudi, da je bila pogumna, vztrajna in trmasta, zato je že vnaprej vedel, da ji ne bo všeč ideja, da bi se vrnila nazaj.

Ni vedel, kdaj je izgubil občutek za zabavo, a nenadoma jo je bil resno pripravljen spraviti na obalo. Saj mu je bilo všeč, ko sta se takole zabavala, a razum mu je narekoval, da ni ravno najboljša ideja čofotati v ledeno mrzli vodi tako daleč od pomola. Izgubil se je v njenih očeh, v katere je zdaj strmel že nekoliko preveč zaskrbljeno in zmotila ga je, ko se je dotaknila gubice na njegovem čelu. Močno je upal, da ni opazila, kako se je njegovo telo napelo, ko je na sebi začutil njen dotik, ki si ga je želel bolj, kot si je bil pripravljen priznati. Zmajal je z glavo, ko se mu je uprla – to je seveda pričakoval in dovolj dobro jo je poznal, da je vedel, da se je ne bo dalo zlahka prepričati. Znala je biti prekleto trmasta, če je to hotela.

»Resno mislim,« vseeno ni odnehal in jo z očmi spremljal, ko je plavala povsod okrog njega. »Morava se vrniti in to dobro veš. Vse imava tam – telefon, denarnice..« Gube na njegovem čelu so se poglobile, ko se je spomnil, da je skupaj z njunimi oblekami zdaj vse ležalo na pomolu, onadva pa sredi morja. Bila je neumna poteza in bolj ko je razmišljal o tem, bolj se je začel tega zavedati.

»Saoirse,« se je v njegov glas naselil opozorilni ton in zajel je sapo, ko se je zavedal, da jo je poklical po njenem prvem imenu. Ni pomnil, kdaj jo je nazadnje tako poklical – če jo je sploh kdaj. »Vrniva se.« Ujel je njen pogled in ji nebesedeno prenesel vso svojo zaskrbljenost, ki se je zdaj mešala z odkritim nezadovoljstvom. »Ne bom te silil, Al. Tega ne počnem,« se je z besedami, s katerimi ji je dovolj nazorno pokazal, da ni razpoložen za njeno igro, obrnil in začel plavati proti obali. Toda ustavil se je že po nekaj sekundah, se znova zasukal proti njej in jo poiskal z očmi. Še vedno je bila tam, kot da se ne bi zmenila za njegove besede. Ponovno se je namrščil - ni je mogel pustiti same, toda če ne bo hotela iti, mu drugega niti ne bo preostalo.

501 words |notes: ja pa, ja pa! <3 you are doing everything! |

Naslov sporočila: Re: pier Ned Avg 04, 2013 12:13 pm

na njenem obrazu se je pojavil zadovoljen nasmešek. »dobro!« je rekla, ko je naznanil, da se je zavedal njene hitrosti. bila je v dobri telesni pripravljenosti – ne, to ni bilo to. saoirse je bila v odlični telesni pripravljenosti, predvsem zato, ker je dejansko morala biti, če je hotela preživeti kot don irske mafijske družine, je morala biti močna in morala je vedeti, kako človeka spraviti na tla, ga pretepsti in tako naprej. bilo je nekaj, kar so jo učili že od nekdaj – skupaj z drugimi stvarmi, seveda.

a zdaj se je ob njegovih besedah namrščila, ko je opazila tisti resnoben izraz na njegovem obrazu. potem pa jo je poklical po njenem pravem imenu, zaradi katerega se je ustavila na mestu in samo presenečeno uprla pogled vanj. nikoli je ni poklical tako. nikoli ni uporabil tega tona na njej. in čeprav ni vedela, kaj se dogaja, ji vse skupaj vsekakor ni bilo všeč. »kaj za vraga, jake?« je spregovorila, medtem ko se je še malo oddaljila od njega. predvsem zato, ker se je tako počutila bolje. odplavala je bližje njemu samo zato, da je lahko z očmi zavrtala v njegove. »ne moreš uporabljati tega tona na meni. ne moreš mi… ukazovati, kaj naj počnem,« je stresla z glavo, nato pa ga opazovala, ko je začel plavati, zaradi česar se je obrnila v drugo smer in zaplavala nekoliko stran, odločena, da mu ne bo pokazala, kako jo je s svojimi besedami dejansko prizadel. lahko se je vrnil na obalo, lahko je… storil karkoli že. tako ali tako je bil do zdaj najbrž že pol poti do obale in ni se nameravala ozirati nazaj, da bi ga opazovala, kako jo zapušča samo sredi ničesar. in potem, ko ga ne bo več, se bo lahko sama spravila na obalo in hej, morda je bilo to celo bolje, ker se ji potem ne bo treba obremenjevati s tem, kako bo pred njim prekrila najnovejše in tudi starejše modrice na svoji svetli koži.

tagged: dude! :3 notes: nope nope nope. XD

Naslov sporočila: Re: pier Ned Avg 04, 2013 1:10 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Ni se nameraval prepirati sredi temnega morja, a čutil je, kako se ga nestrpnost počasi polašča in mu narekuje, naj ne tako hitro odvrže puške v koruzo. Tudi sam je bil prekleto trmast in to bi lahko vedela. Prestregel je njen uporniški pogled in stisnil je čeljust, ko se mu je dozdevalo, da ga s svojimi besedami samo izziva. Če bi bila situacija drugačna, bi ga to celo zabavalo – a zdaj mu ni bilo niti malo do smeha. »Ker tega nisi vajena, kajne?« je še samega sebe presenetil z neposrednostjo vprašanja, ki ji ga je zastavil v sami obrambi. Stresel je z glavo in se ugriznil v jezik; res se ni hotel dotikati te teme, če ne drugega prav zaradi tega, ker je vedel, kam ju bo pripeljala. Zadnje, kar je hotel je bilo, da se bosta ponovno tako skregala kot sta se nazadnje – potrebovala sta več mesecev, da sta se ponovno ujela in naslednji prepir bo morda za niju usoden. Stisnilo ga je pri srcu – o tem ni hotel razmišljati.

Pogled mu je že dolgo minuto švigal od obale do nje, pa nazaj do obale. Znašel se je v hudi dilemi, ko se preprosto ni mogel odločiti, ali naj ostane ali gre. Na obali so bile njune stvari, povsem nezavarovane in če bi se odločil, da jih zavaruje, bi bila svetolaska tista, ki bi ostala nezavarovana. Pizdarija. Začel je plavati proti njej, ko se je odločil, da je bila njena varnost še vedno pomembnejša in prva na njegovi prednostni listi.

»Nehaj biti tako prekleto trmasta in me poslušaj,« je začel, ko ji je bil dovolj blizu in njegova roka je samodejno zašla na njeno podlaht, ki jo je zdaj držal v trdnem prijemu. Ni hotel, da se mu izmuzne. »To, kar počneva, je vsekakor neumno in brez smisla. Voda je ledena in prehladila se boš. Tema je, na obali imava najine stvari,« so se njegove ustnice komaj opazno premikale, ko jo je v naglici skušal pregovoriti v nekaj, čemur se je tako upirala. Ko je čutil, kako se je njeno telo napelo, je omehčal svoj prijem, toda pogleda ni odmaknil od njenih oči. Mesečina, ki je slabo osvetljevala njuni postavi, je razkrila odtenek njegovih rjavih oči – bile so temne, a ne samo zaradi črnine, ki je zajemala njuni postavi sredi morja. »Ni mi všeč, da sem te pregovoril v to in čeprav sem rekel, da ne silim ljudi… no, ne dajaš mi ravno veliko možnosti.« Zaskrbljenost v njegovih očeh se je za hip odmaknila in zamenjala ga je trdna odločnost. »Šla boš z mano in to takoj. Ne bom te pustil same tukaj. Prenevarno je.«

436 words |notes: joj, kar ne morem nehat pisat. XD ti si kriva!|

Naslov sporočila: Re: pier Ned Avg 04, 2013 1:41 pm

zdaj je bila daleč od tistega dobrega razpoloženja, v katerem jo je našel. njene oči so bile vanj uprte z neko jezo, ko je spregovoril in postavil tisto vprašanje, ki ga ni hotela slišati. »veš kaj? ne, ker tega nisem vajena. prav imaš! nihče se ne pogovarja z mano tako in nihče niti pomotoma na meni ne uporablja tega tona. sploh se ne gre za to, česar sem vajena in česa ne. gre se za to, kako obravnavaš prijatelja. nekoga, ki ti dejansko nekaj pomeni in ki ni samo nekdo, s katerim se pač moraš ukvarjati,« je pribila. morda je bil navajen ukazovati ljudem, ampak ona ne bo ena izmed teh ljudi. poleg tega ni nameravala mirno prenašati takšnega obravnavanja – in to predvsem zato, ker ga je štela pod svoje prijatelje.

začutila je neko nujo, da se iztrga iz njegovega oprijema, ko se je njegova dlan znašla na njeni roki. ni se počutila toliko ogroženo kot samo razočarano in jezno. vanj je upirala pogled, ne da bi kaj rekla. imela je jeklen nadzor nad samo sabo in na koncu je zgolj zmajala z glavo in končno le storila tisto, kar je hotela storiti že ves čas – roko je iztrgala iz njegovega oprijema. »obnašaš se kot popoln kreten, jake. mislila sem, da sva prijatelja. ampak glede na to, kako me obravnavaš zdaj… sem se očitno motila,« se je njen glas čudno zlomil ob koncu povedanega, preden se je nenadoma pognala v vodo in zaplavala stran od njega, proti pomolu, kamor jo je tako nujno skušal spraviti. in tokrat je plavala z neko jezo – vedela je, da ni bilo šans, da bi jo dobil. ustavila se je šele pri pomolu, ko so njene mišice kričale od utrujenosti. dvignila se je iz vode, stopila na noge in stisnila vodo iz svojih las ter vmes popolnoma pozabila na to, da je s tem razkrila cel kup modric po celotnem telesu - na to se je spomnila šele, ko ga je slišala za seboj in se hitro sklonila po majico, da bi se zakrila.

tagged: dude! :3 notes: fun fun fun! ;D

Naslov sporočila: Re: pier Pon Avg 05, 2013 12:54 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Obstal je sredi morja in opazoval njen veliki punt, ki ga je uprizorila s svojimi besedami. Prav, morda je res delovalo skupaj kot ukazovanje, čeprav jo je hotel le zaščititi. Toda Saoirse O'Brien ni potrebovala zaščite – to bi lahko vedel, kajne? Jezno je pihnil v vodo, da so se na površini pojavili mehurčki in odrinil jih je s takšno silo, kot bi bili njegovi največji sovražniki. Za hip je zaprl oči in čutil, kako v njem ugaša še tisti majhen plamenček upanja, da bo med njima vse v redu. Odmaknil je glavo vstran, da ne bi mogla videti bolečine, ki je spreletela njegov obraz, potem ko so do njega prišle besede, ki jih ni hotel slišati. Zanjo ni bil nič več kot samo prijatelj in zdelo se mu je, da kmalu ne bo več niti to. Zdaj se mu je zdelo, da se je morje spremenilo v bolečino, sam pa se nemočno utaplja v njej. »V redu,« se je slišal reči s slabotnim glasom, ki vsekakor ni bil značilen za osebo, ki se je bila navajena bojevati. A na njene besede preprosto ni imel kaj reči – žalostno, ker je imela takšno mnenje o njem. Kako zelo se je motila, če je bila prepričana, da ji nič ne pomeni, a lažje se je bilo predati kot se spoprijeti z bolečo resnico, da mu ni pripravljena vračati tisto, kar je bil sam pripravljen storiti za njo. Toliko o tem, da je bilo vse tako kot včasih.

Dokončno je popustil prijem in ji pustil, da se je iztrgala iz njega. S težavo je požrl še en val bolečih besed, ki jih je poslala proti njemu in zalil ga je kot je njo prej masivna količina vode, ko jo je iz lastne zabave poškropil. Ne bi se smel zabavati s primerjavo o cucku – zdaj se je počutil sam natanko to, le da je iz njega ni zares curljala voda. Počutil se je bolj, kot bi ga postavila pod hladen tuš in voda, v kateri je brcal, se mu je prvič zazdela zares tako ledena. To je bilo to, kaj? Oklicala ga je za kretena, potem pa bežala stran od njega. Gledal je za njo, ko se je njeno telo tako hitro premikalo proti obali in ni bil prepričan, ali bi mogel ob tem občutiti zmagoslavje, ker mu jo je uspelo prepričati, da se vrneta. Toda v sebi je čutil samo praznino, katero se je počasi nalagalo razočaranje, pomešano z žalostjo. In tam je bila še krivda, čeprav si je dopovedoval, da se nima za kaj gristi in da je bilo prav, kar je storil. A ni se počutil prav nič bolje.

Zbral je toliko moči, da je svoje telo prislil h gibanju in se še sam odpravil za njo. Poskušal je plavati hitro, a zdelo se mu je, da se mu upira tudi voda, sam pa ni imel več toliko moči, da bi jo premagal. Nazadnje se ni niti trudil več toliko in ko je priplaval do pomola, je obstal v nameri, da bi se povzpel po lestvi do nje. Zgolj držal se je za kovino, medem ko se je njegove oči sprehajale po njenem telesu, a ne tako kot si je želel. Modrice, ki so bile posute po njej, mu niso dovoljevale, da bi na njeno telo gledal s tisto poželjivostjo kot je bil vajen. »Al,« je zajel sapo, zbral moči in se potegnil prek kovinske lestve, da se je znašel na pomolu tudi sam. Brez besed je strmel vanjo, prsni koš se mu je dvigal in spuščal z nenavadno hitrostjo, a to ni bilo samo zaradi telesne obremenitve. »Tvoje telo..« je od nekje našel svoj glas in z roko, ki mu je molela v zrak, pred sabo narisal nepravilno črto, ko je z odprtimi usti kazal na vse modrice, ki jih je bilo kljub temi mogoče opaziti na njenem sicer brezhibnem telesu.

640 words |notes: oh, poor jake! XD haha chuckle

|

Naslov sporočila: Re: pier Pon Avg 05, 2013 1:04 pm

še preden je karkoli rekel, je vedela, da je opazil. da ni bila dovolj hitra; da ni dovolj uspešno zakrila svojega telesa in da je bila prepočasna za karkoli pač že. obstala je na mestu. ni se več trudila, da bi skrila temne madeže po svojem telesu, ker je bilo tako ali tako že prepozno in zdaj ni bilo več smisla v tem. za trenutek je zaprla oči, preden se je obrnila. jake je vanjo zrl z mešanico zaprepadenosti in še nečesa, česar ni znala natančno določiti. »jake-« njen glas je bil miren, popolnoma nasprotje od tistega, ki ga je imela prej. prišel je iz vode in nenadoma je stopila proti njemu. ni znala razložiti – morda del nje niti ni hotel razložiti, ker je bilo preveč zapleteno in bi po vsej verjetnosti uničilo vse med njima, zato ga je preprosto objela, čeprav je bilo v njeni kretnji tudi nekaj zlomljenega, neka vstran potisnjena bolečina, ki je zdaj prišla na dan.

»moje telo, ja,« je zamrmrala nekje ob njegovem ušesu, medtem ko je naslonila glavo na njegovo ramo in zavzdihnila. oba sta bila mokra – ampak jeza, ki jo je prej tako ognjevito zajela, je zdaj izginila. »poslušaj, prej… ne bi smela reči vsega tistega. samo res ne maram, če se kdo pogovarja z mano na tak način. in poleg tega je bil težak teden,« je s tihim glasom priznala. to je bilo majhno priznanje samo in izključno zanj. zalotila se je pri tem, da se ga oklepa, zato ga je izpustila in stopila korak nazaj, medtem ko mu je obrnila hrbet, se znebila premočenega modrca in si čez glavo potegnila majico, preden se je obrnila nazaj k temnolascu. »v redu sem, okej?« je dejala in pogled uprla v njegove oči z neko nenavadno žalostjo v svojih. hotela je nekaj reči, pa si je premislila in stresla z glavo, preden se je naslonila na ograjo in pogled uprla nekam v morje – ker je bilo tako veliko lažje.

tagged: dude! :3 notes: OH YOU. :3

Naslov sporočila: Re: pier Pon Avg 05, 2013 2:27 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Čas se je ustavil – ni se zavedal, da je strmel vanjo kot bi pred njim pristalo vesoljno plovilo. Prestrašeno, zbegano.. malce tudi zaskrbljeno. Ni se zavedal niti tega, da je bilo vse, kar je imel na sebi, samo mokre spodnjice in da ga je zaradi tega mrazilo, prav tako kot ga je mrazilo dejstvo, da je bilo njeno telo vso podpluto. Ni našel svojega glasu, ko ga je poklicala, samo strmel je vanjo s široko odprtimi očmi, kot bi bil igralec sredi gledališke predstave in se pod žarometi, ki bi bili usmerjeni samo vanj, ne bi mogel spomniti svojih besed. Odprl je usta, a iz njega se ni izvilo ničesar razen tiho sopihanje, ko je poskušal dojeti, kaj se dogaja. Očitno je nekomu uspelo poškodovati njeno telo.. to telo, ki je nekoč pripadalo njemu. Njegovo telo se je napelo in stisnil je roke v pesti, da so ga zaboleli členki. Nenadoma je bil besen na tistega kretena in ujel se je, da razmišlja, kako bi ga najhitreje pokončal. A opustil je ta morilski načrt, še preden se je dodobra razvil v njegovi glavi in izčrpano spustil ramena.

Veliko bolje se počutil, ko mu je bila tako blizu; kot bi ona tolažila njega in ne obratno, in z roko je nežno pobožal po laseh, ko se mu je z glavo naslonila na rame. Ni se zmenil za to, da je bila njegova roka mokra in da je zaradi tega lahko občutila skoraj hladen dotik, ko se je se s prsti sprehodil prek njenega hrbta. »V redu je,« je tiho spregovoril v njene lase, preden ji je na vrh glave pritisnil poljub. Zdaj ni bil čas za njegovo ranljivost, sploh pa ne za razpravljanje o tem, kako so ga v resnici prizadele njene besede. Ponovno je začutil tisto neprijetno praznino, ko se je zavedal, da je ni več zraven in s prsti je prazno zajel zrak, preden mu je roka omahnila nazaj na svoje mesto. Njegove oči so obstale na njenem hrbtu, ko je prek glave že oblačila suho majico, čeprav je bil prepričan, da je to storila bolj zaradi tega, da bi z nečim prekrila modrice kot da bi jo zares zeblo. »Si prepričana?« se je namrščil in obupano stresel z glavo. Toda ko je naslednjič dvignil pogled, je bilo v njegovih očeh nekaj močnejšega kot samo obupanost. »Kdo ti je to storil?« ni mogel prekiti ostrine, ki se mu je zažrla v glas, ko je občutil nerazumno jezo, ki jo je gojil do storilca. Ponovno je bil v koži samca, ki je na vsak način hotel obraniti svojo samico pred nevarnostjo.

431 words |notes: srcek

|

Naslov sporočila: Re: pier Pon Avg 05, 2013 2:41 pm

vanj je uprla vprašujoč pogled, medtem ko je iz njegovih oči skušala kaj prebrati. nekaj, karkoli – ni bilo bistveno, dokler bi tako lahko videla, o čem razmišlja. in to, kar je ugotovila, jo je zabolelo. na tisti čuden način; kot da bi bila bolečina od skeleče rane, ampak vedela je, da so bile njene besede toksične. »ni v redu. ne bi smela. šla sem čez mejo in res mi je žal. nočem te izgubiti zaradi nečesa tako… nepomembnega,« se je odločila. »navsezadnje je samo voda, kajne?« se je mehko nasmehnila in skomignila z rameni. ne bi se smela upirati. on pa ne bi smel uporabiti tistega tona. bila sta si precej bot in zato je bilo zdaj vse v redu.

»popolnoma prepričana, jake,« je odvrnila na njegove besede in mu namenila pogumen nasmešek, s katerim ga naj bi prepričala v svoje besede. pa saj je bila v redu – vsaj, kar se je njenega telesa tikalo, za tiste rane in modrice ji, resnici na ljubo, ni bilo tako mar. obrnila se je in se naslonila na leseno ograjo, medtem ko je pogled uprla v temnolasca. »trenirala sem,« je bil njen odgovor kratek in dejansko podoben resnici. nekaj modric je bilo od tega; nekaj jih je ostalo od njenega srečanja z wesleyjem. ampak njega ni hotela vleči na dan – ne zdaj. »pridi sem,« mu je pomignila z nasmeškom na obrazu in počakala, da se je premaknil, preden je nadaljevala. »saj veš, da ne rabiš toliko skrbeti zame, kajne?« je dejala in pogled uprla v njegove oči. »in če sem prej reagirala preveč ostro… ne vem, ne maram ljudi, ki mi ukazujejo. saj me poznaš,« se je nenadoma toplo nasmehnila, ko je potisnila pramen las za uho in s pogledom spet preiskala njegove oči, da bi dobila potrditev, da je bilo vse v najlepšem redu.

tagged: dude! :3 notes: <3

Naslov sporočila: Re: pier Pon Avg 05, 2013 9:18 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Zaradi mešanice trmastega ponosa in iskrenega obžalovanja, ki ga je brez težav lahko našel v njenem glasu, ga je zapekla vest in počasi je prikimal. »Prav si ravnala,« je rekel z glasom, nežnim kot svila, a vendar je imel le-ta nek poseben podton odločnosti. »Res ti ne bi smel ukazovati. Bilo je..« - za hip je obmolknil, iščoč za primerno besedo – ».. neumno.« Namrščil se je – to ni bila beseda, ki jo je iskal, a gotovo je vedela, kaj je hotel povedati. Oklevajoče se je ji nasmehnil, kot da ne bi bil prepričan, če to sodi na njegov obraz in njegov nasmeh je ugasnil, še preden bi lahko zažarel. »Moraš razumeti, Al, da me samo skrbi zate,« se je odločil pojasniti svoja dejanja, saj ni hotel, da bi še vedno mislila, da ji je ukazoval kar tako, ker ni imel kaj za početi. Res ni bil oseba, ki bi kogarkoli silil in če je bil iskren, ni rad ukazoval ljudem, čeprav je to zaradi svojega položaja moral početi.

Privzdignil je obrvi ob njenem zagotovilu in hotel ji je verjeti, toda bilo bi preveč preprosto. V njenem življenju pa stvari še zdaleč niso bile preproste in zato je vedel, da ni bilo vse najlepšem redu, kot ga je hotela prepričati. »Nisem prepričan,« je zamrmral in stisnil ustnice, ko se je zadrževal, da ne bi preprosto znorel in ji naročil, naj mu pove ime tega kretena, ki ji je to storil. Tako je njegovo telo samo napelo in še močneje je stisnil čeljust, ko se je bojeval sam seboj in grozečimi mislimi, ki so v njegovi glavi zdaj rasle kot gobe pod dežju. Res, kaj bi storil, če bi dobil tistega pizduna v roke. Stresel je z glavo in njegova jeza je izpuhtela – smešno, kako pomirjujoče je lahko vplivala nanj že samo s tem, da je spregovorila. »Vem,« je zavzdihnil, ko se ji je počasi približal. Ustavil se je tik poleg nje in zazdelo se mu je, da je bila njena bližina v trenutku edina, ki mu je pomagala, da je lahko nadzoroval svojo jezo in pogasil plamen, še preden bi se ta dodobro razvnel. Ob njej se je počutil tako nenavadno… lahkotno. »Velika punca si in vse.« Njegove ustnice so se trudile in se upirale nasmehu, a nazadnje se je ta pojavil sam od sebe in za hip sprostil njegovo napetost. »Upam, da me še vedno maraš,« se je celo namuznil, ko se je zazrl v tiste čudovite oči, v katerih se je lahko tako zlahka zgubil in pozabil na vse.

420 words |notes: imaš moj odgovor. party hard? chuckle

|

Naslov sporočila: Re: pier Pon Avg 05, 2013 9:37 pm

mehko se je nasmehnila. ob tem je bilo na njenem nasmehu nekaj skoraj previdnega, ko je takole zrla vanj. počasi je zmajala z glavo ob njegovih besedah. »besno sem odplavala stran, jake. to ni ravno definicija pravilnega ravnanja,« je dejala. znala je priznati svoje napake, čeprav je bila večino časa za kaj takšnega preveč ponosna in trmasta. ampak ne z njim. dejansko je bil jake človek, ki mu je popolnoma in brezpogojno zaupala. predolgo ga je že poznala, da mu ne bi. »saj vem,« je zavzdihnila ob njegovih besedah. zdaj je imela v svojem življenju dva moška, ki sta ji pomenila ogromno in ki ju je skrbelo zanjo. počutila se je nenavadno glede tega; navajena je bila skrbeti zase.

samo potisnila je svetle lase stran in se zamotila s tem, da je med prste ujela pramen las in ga ovila okrog kazalca. bilo je lažje kot nadaljevati pogovor in morda sčasoma celo priznati, da jo je ruska mafija hotela videti mrtvo. no ja, s tem bi morala priznati še cel kup zadev, v katere se ni nameravala spuščati. potem pa se ji je približal in ob njegovih besedah se je morala zasmejati, čeprav je bil njen smeh nekoliko hripav. »zelo velika punca, ja. resno?« je dejala in se namuznila. znal jo je pripraviti do smeha. še eden izmed razlogov, zakaj je tako rada imela njegovo družbo. pogled je uprla v njegove oči. »vedno te bom marala, jake. znaš biti presneta tečnoba, ampak imava nekaj… posebnega, neko vez,« se je namrščila, ko je poskusila razložiti in ko se ji je zazdelo, da ji to ni najbolje uspelo. »hej, jake,« je nenadoma zamrmrala in pogled uprla vanj, »misliš, da bi se lahko kdaj zgodilo nekaj, zaradi česar bi me popolnoma in do konca zasovražil?« se je proti koncu stavka njen glas skoraj izgubil v šepetu, ko je s pogledom preiskala njegove oči z nekim nenavadnim strahom.

tagged: dude! :3 notes: PARTY NAKED!

Naslov sporočila: Re: pier Tor Avg 06, 2013 11:08 am

TAGGED: SAOIRSE! smitten

»Razjezil sem te. Tvoj odziv je bil logičen,« ji je ugovarjal in skomignil z rameni, kot da to v resnici ni bilo nič takega. V resnici ga niti ni prizadel njen besni umik, bolj tisto, kar mu je izrekla, preden je tako odplavala stran in ga pustila samega sredi morja. A tega ji ni nameraval povedati, čeprav je slutil, da je že davno ugotovila, da ni bilo vse v redu. Po vsej verjetnosti je deloval kot mučenik, ko se je privlekel iz vode, navsezadnje mu ni uspelo skriti vseh čustev, ki so se mu zvrstile na obrazu, potem ko je opazil njeno poškodovano telo.

»Dobro,« je zamrmral in pogledal v tla, ko ni mogel več zdržati, da bi ji tako gledal v oči. Če je bil iskren, ga je prav hudičevo skrbelo zanjo, a dovolj dobro jo je poznal, da je vedel, da ji to ni bilo najbolj všeč. Toda ni si mogel pomagati, četudi si je nenehno prigovarjal, da ni več njegovo dekle in da nima nikakršne pravice, da bi se do nje vedel pretirano zaščitniško. Iz njega se je izvil žalostni vzdih, kot da ne bi bil zadovoljen z resnico o njunem odnosu. Navsezadnje nista bila nič več kot samo prijatelja, kajne?

Toda njen smeh je razblinil vse dvome, ki so razžirali njegovo notranjost in v njegovih očeh je zažarel plamen upanja, ko je omenila neko posebno vez, ki naj bi bila med njima. Kaj točno je mislila s tem? »Vez,« je zamišljeno pokimal, kot bi še vedno razmišljal o njenih besedah. »Vez.. misliš kot vez prijateljstva?« Požrl je slino in pogledal jo je z vso previdnostjo, kot bi se bal, da se bo v njem vse zrušilo, če bo zdaj slišal tisto, česar se je od vsega začetka tako bal. Toda vseeno je tvegal in njegove oči so se nemirno sprehajale po njenem obrazu, da bi pridobile vsaj kakšen namig da končno razvozla pomen izgovorjenih besed. »Mm?« se je z vsem zanimanjem posvetil njenim očem, potem ko ga je poklicala. Zaznal je nek strah v njenem glasu in zaskrbljeno se je namrščil, a nazadnje je čez njegov obraz padla senca osuplosti, ko je bil iskreno presenečen nad njenimi besedami. »Zakaj to sprašuješ?« jo je nezaupljivo premeril, potem pa preprosto stresel z glavo. »Ne vem, če je to mogoče, Al. Ne morem te sovražiti, preprosto zato, ker..« Ni vedel kdaj, niti kako, toda nenadoma so se njegova dlan znašla na njenem obrazu, ko je s palcem nežno podrgnil prek njenega lica. Nato se je sklonil bližje k njej in še preden bi se lahko ustavil, je svoje ustnice nežno pritisnil ob njene, preprosto zato, ker je bilo lažje to storiti kot povedati. Bilo je preveč zapleteno.

448 words |notes: party naked, indeed! bliss

|

Naslov sporočila: Re: pier Tor Avg 06, 2013 11:32 am

mehko se je nasmehnila ob njegovih besedah. njen odziv je morda bil daleč od logičnega, a takšna je pač bila in s to temo se ni več nameravala ukvarjati, ker navsezadnje ni bilo več pomembno. bilo ji je žal in zdaj je to vedel, zato je bilo to tisto, kar je bilo edino pomembno. nikoli ni zapravljala časa z nepotrebnimi stvarmi. rahlo se je namrščila ob njegovem vprašanju in stresla z glavo. »ne. mislim, ja. nekaj podobnega. ampak ni tako preprosto; ni samo tisto najbolj osnovno prijateljstvo. moraš razumeti, da ti brezpogojno zaupam in jaz ne zaupam ljudem, nikoli. ti si… velik del mojega sveta. najboljši prijatelj, zaupnik, vse skupaj,« se je nasmehnila, ko je pogled uprla vanj, »in zelo sem vesela, da te imam v svojem življenju, veš?« je priznala in njen pogled je pričal o tem, da je mislila še kako resno.

njen pogled je zdaj skoraj zaskrbljeno preiskoval njegov obraz. morda vprašanja ne bi smela zastaviti tako direktno, ampak takšna je pač bila. morda si je po svoje oddahnila, ko je zanikal njene besede. ampak potem… potem jo je popolnoma presenetil in vrgel iz tira. to je bilo tako nepričakovano, da je nepremično obstala na mestu in se šele čez nekaj trenutkov dovolj zbrala in njene tresoče se roke so se nežno, ampak odločno uprle ob njegov prsni koš, ko ga je skoraj previdno odrinila. dejansko je občutila težo sveta na svojih ramenih, ko je počasi dojela koncept vsega skupaj in misel, da bi ga zdaj zaradi tega morda lahko izgubila, jo je prestrašila. na njenem obrazu je to jasno pisalo, s strahom pa se je mešalo še presenečenje. »jake,« je zamrmrala, medtem ko je njen pogled zdrsnil do njegovih oči. »ne morem… obstaja nekdo drug,« je dejala, ko so se njene misli spet ustavile pri marcu. oh bog, kaj je počela? počutila se je obupno in dovolj zmedeno, da je svoje roke spet ovila okrog sebe. »žal mi je, sploh nisem… sploh nisem vedela,« je zaprla oči. njen najboljši prijatelj jo je poljubil. in saoirse o'brien, ki se nikoli ni ničesar bala, se je nenadoma počutila popolnoma preplašeno. bilo je toliko vsega – da ga bo zaradi tega izgubila, da bo se morala soočiti z marcom – in dejansko ni hotela prizadeti nikogar. »sranje,« je komaj slišno zamrmrala, medtem ko je njeno telo počasi zdrsnilo ob ograji in se je usedla na tla pomola, ne da bi odprla oči.

tagged: dude! :3 notes: asdfghjkl.

Naslov sporočila: Re: pier Tor Avg 06, 2013 3:36 pm

TAGGED: SAOIRSE! smitten

Njegove obrvi so se stisnile skupaj, ko mu je s težavo poskušala razložiti, kakšna naj bi bi bila po njenem ta vez med njima. Zahteval je pojasnilo od nje in zdaj čakal, da ga bo soočila z bolečo resnico, da je bilo med njima le prijateljstvo, a ni mogel spregledati, kako se ji je zatikalo, kot bi se zapletala v lastno nastavljeno zanko. Namrščil se je in poskušal od njenih besed izuščiti kaj uporabnega, tisto, kar je hotel od nje – in nazadnje razočarano ugotovil, da je vse še vedno vodilo do prijateljstva in hkrati izhajalo iz njega, kot bi se vse vrtelo v začaranem krogu. Počasi je dvigal obrvi, da bi ji pokazal, da v resnici ne razume, kaj mu je hotela povedati – ali pa je to še kako dobro razumel, pa ni hotel sprejeti. »Najboljši prijatelj,« je pokimal in se prislil k nasmehu, a ta ni dosegel njegovih oči, s katerimi jo je še vedno opazoval resno in razočarano, in jasno je bilo, da z njenim pojasnilom ni bil zadovoljen. Pravzaprav vse prej od tega, a navsezadnje je bilo to plačilo za tveganje. Požrl je njene besede, še vedno ne vedoč, kaj je v resnici hotel slišati od nje. Toda upanje je bilo izgubljeno.

Ni se upiral, ko ga je odrinila – bila je zavrnitev, ki jo je pričakoval že odkar se je zavedal, da se njune ustnice združujejo v poljub. Če bi sploh lahko imenoval to poljub, navsezadnje je svoje ustnice samo nežno prislonil ob njene, ker ni hotel biti vsiljiv in navsezadnje niti ni bil prepričan v svoje početje. A morda je bil to njun zadnji poljub in misel na to je bila neznosna. Zazrl se je v neko naključno oddaljeno točko sredi morja; njegove oči so bile prazne in odsotne, ni ji namenil niti pogleda, ko mu je vse skupaj hotela pojasniti. Stisnil je ustnice, čutil je tisto ostro bolečino, kot bi nekdo zasadil nož naravnost v njegovo srce; nazobčano rezilo, zarjavelo in topo. To je počasi krvavelo in izpuhtelo je upanje, ki je ugasnilo tako nemudoma, kot bi nekdo upihnil svečo. Vanj se je naselil hlad.

»Torej imaš fanta?« skoraj ni prepoznal svojega glasu, ko si je očistil grlo, da bi spregovoril. Bil je brezizrazen, natanko tako kot njegov izraz na obrazu, ko glave ni premaknil niti za milimeter in ni mogel zares videti njenega odziva. Njegov pogled je bil trmasto usmerjen proti morju, ko se je odločil, da ji ne bo pokazal svoje bolečine. »Lepo.« Njegov glas ni bil porogljiv, niti oster ali kako drugače jezen. Vse skupaj je izzvenelo tako ravnodušno, kot bi ga vse skupaj zanimalo kot včerajšne vreme – odločil se je, da bo izklopil vsa čustva. Bilo je lažje. »Nisi vedela? Toda bilo je tako očitno.« Sled čiste grenkobe v popolno mirnem glasu – nekaj, kar je kazalo, da mu vsekakor ni bilo vseeno. Potem pa se je zasukal in njegove ognjeno vroče oči so poiskale sedečo svetlolasko, ki je pobito sedela ob ograji – vloga ledenega moža mu ni pristajala. Na obrazu so se nenadoma zvrstila vsa čustva, ki jih je zadrževal v sebi in zdaj jih je pogumno kazal svetlolaski, ki se ni zmenila zanj. Počutil se je tako izdano. »Kdaj si mi nameravala povedati?«

533 words |notes: uničujem njun sproščujoč trenutek. Sad

|

Naslov sporočila: Re: pier Tor Avg 06, 2013 4:03 pm

bilo je tako zelo očitno, da je bilo nekaj narobe, a še vedno… še vedno si tega ni mogla priznati. ni hotela – veliko lažje se je bilo pretvarjati, da je navsezadnje še vedno vse v najlepšem redu in da ni opazila tistega temnega pogleda v njegovih očeh ali bolečine, ki se je izrisala v potezah njegovega obraza. ni prenesla pogleda nanj, ko je bil takšen. in zato je odmislila vse tiste majhne znake, čeprav bi lahko vedela, da se to ne bo dobro končalo. ni se moglo – že grenkoba v njegovem glasu in razočaranje v očeh, ko je ponovil njeno definicijo njunega odnosa – morala bi vedeti.

bil je preveč distanciran, ko je spregovoril po tem, ko ga je odrinila. še vedno je sedela na tleh, še vedno je bila popolnoma neprepričana v karkoli in nenadoma je ugotovila, da je očitno spet v veliki meri uničila odnos z nekom, ki ji je veliko pomenil. ostala je tiho in skušala prezreti njegov glas – bil je tako brezizrazen, da je bilo očitno, kako zelo ga je vse skupaj bolelo. ni več mogla ostati na tleh – raje je vstala, ampak ostala je na mestu. »ne jake, ni bilo očitno. ali pa sem samo jaz tako slepa. obog, kako – nikoli te nisem hotela prizadeti ali pa… karkoli,« je našla pravo besedo. kolikor toliko pravo. »povedati kaj, jake? da sem z nekom? ne vem. niti se mi ni zdelo tako bistveno, ker midva… pojma nisem imela,« se je skušala krčevito znebiti tiste presnete bolečine, ki jo je zdaj odseval tudi njen obraz. lomilo se ji je srce, ko ga je gledala takšnega. »prosim, reci, da lahko to popravim,« je zamrmrala, medtem ko je njena dlan skoraj segla do njega, pa si je potem premislila ker ni hotela vsega skupaj še poslabšati in neprepričano jo je stisnila v pest, ko jo je potegnila nazaj. kako neumna je znala biti.

tagged: dude! :3 notes: god.