graffiti wall

Naslov sporočila: graffiti wall Tor Jul 23, 2013 1:47 pm

tag, poppy! smitten

Bil je približen čudež, kako zelo slab in dober čas obenem je bil za prejet telefonski klic. Ravnokar se je spuščal med noge ene izmed simpatičnih deklet, s katerimi je občasno preživel nekaj uric, ko se je počutil posebej osamljenega, ko je pričel njegov mobilec neustavljivo zvoniti. Poppy v težavah, kako prekleto nezaželeno. Pol ure za tem je stal na prazni ulici, kadil svoj cigaret in od daleč opazoval malega Tima, ki se je očitno z njegovo kurbico Kathleen odlično ujel; pod ulično svetilko sta se lovila, ona se je do ušes smejala, mali pa tudi. Pri glavnem policistu je pustil potrebno denarno vsoto, da so lahko gospodično Caldwell izpustili. Očitno se je gospodična vse prej kot primerno obnašala do enega izmed policistov, ki naj bi ga celo fizično napadla. Ni se zanimal za to, kakšne so bile okoliščine, je pa vedel eno; vsakič ne bo imel časa, da jo takole rešuje iz sleherne zmešnjave. Čez nekaj trenutkov so se vrata male policijske postaje odprla in skoznje je stopila svetlolaska, očitno nekoliko zdelana od napornega večera. V trenutku je pristopil k njej, še predno bi se lahko brez pojasnila zapodila k svojemu malemu in izginila, ne da bi zadevo razčistila z njim. »kaj za vraga?« je precej nejevoljno spregovoril v tihem tonu, za svojim hrbtom je med tem lahko zaslišal smeh Kathleen in malega Tima, ki je očitno shodil šele pred kratkim; ko ga je pred tem videl, ga je Poppy še nosila naokrog. »kaj se je zgodilo?«

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Tor Jul 23, 2013 2:10 pm

tag here is wesley. smitten

and i wrote around 251 words.

kolikokrat so ji razložili, da bi se morala preprosto malce lepše vesti do policistov in ostalega sranja, vendar ni se mogla znebiti rahle zamere, ki jo je še vedno čutila do vseh njih. pa ne zaradi tistega tipičnega odnosa med mafijci in policisti, pač pa ker je preprosto tudi njim zamerila timothyjevo smrt – če ne bi bil nikoli pri policistih ter ga ne bi posredovali naprej, tudi tega ne bi bilo. poleg tega, kreten se jo je tokrat lotil iz povsem nesmiselnega razloga. pa saj ga niti ni poslušala. bilo je dovolj, da se je ustavil ob njenem priimku ter na dan privlekel njega – povsem dosti, da mu je v hipu razbila nos. zaslišala je, korake po hodniku in ni trajalo dolgo, da je bila izpuščena - vendar pa, ko se je v istem hipu, ko je stopila ven soočila z wesleyem, je njeno veselje po izhodu izpuhtelo. kako grozno se je počutila zaradi tega kar mu je povzročala, sploh ni bila sposobna opisati. za hip je odmaknila misli na to, ko je zagledala tima in mu hotela pomahati ter ga privabiti k sebi, ko pa jo je wesley prekinil ter zadovoljen izraz iz njenea obdraza je izginil. »jaz,… nisem imela koga poklicati« se je namrdnila, pa čeprav je vedela, da s tem odgovorom še zdavnaj ne bo zadovoljen. »ni bila neka velika zadeva, le… obesil se je na moj priimek. in seveda imel naenkrat veliko za povedati zame in… timothyja. vem, da bi mogla požreti vse skupaj, vendar… nisem mogla.«

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Sre Jul 24, 2013 5:04 pm

tag, poppy! smitten

Povsem neodziven je ostal ob njenih prvih besedah; ni imel prostora ali časa, da bi jo ujčkal kot otroka. Bila je odrasla ženska in vsekakor ni bil on tisti, ki bo zmeraj stal za njo. Obljubil ji je zaščito, to že, a uslug ni kar tako podarjal, če ni dobil ničesar v zameno; Poppy pa se je zdela kakor vedno večji riziko. Po njeni kratki pripovedi je zavzdihnil in zmajal z glavo, pogled mu je ušel po uličici proti tamalemu. Že zaradi njega, če zaradi česarkoli, bi se morala kontrolirati. Že samo zaradi njega; pa še zaradi tisočih drugih razlogov. A vedel je, kako ji je, vedel je, ker je bil sam popolnoma enako impulziven in grob, ko je beseda nanesla na ime njegove mrtve žene. Sam je bil takrat v slepem besu pripravljen tudi ubijati – in lahko je razumel, zakaj je Poppy znova pristala v težavah. Ni šlo za problem razumevanja; problem je bilo dejstvo, da si tega preprosto ni mogla privoščiti. Še enkrat je zavzdihnil, zdaj so se njegove oči znova srečale z njenimi. »Nisem jebeni Superman, Poppy. Ne bom se pojavil ob tebi vsakič, ko boš pristala v dreku,« je resno spregovoril, zavedajoč se, da danes ni bilo zadnjič. Da se bo situacija z isto lekcijo na koncu še ponovila in da ji znova preprosto ne bo mogel ničesar odreči. »Moraš se.. kontrolirati,« je nadaljeval hladno in razumsko, kakor da bi bil sam v tem izvedenec. Pa ni bil; sam bi zmeraj moral poslušati taisti nauk. »Bi rada, da ti ga vzamejo?« je nato pomignil na Tima. Odgovor je bil na dlani, a vprašanje je bilo tako ali tako retorično. Za nekaj trenutkov je med njima obvisela tišina. »Ker se to prav zlahka lahko zgodi. In potem bo vse, za kar se tako obupano trudiš, šlo k vragu.«

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Sre Jul 24, 2013 5:36 pm

tag here is wesley. smitten

and i wrote around 270 words.

»saj vem, saj vem, le…« je dejala ter si ob tem šla, s sledom obupa z roko skozi svetle lase. »nimam nikogar drugega za poklicati« je zamrmrala, komaj slišno ter pogled obdržala sklonjenega na tleh. »žal mi je, drugič se bom znašla sama, nočem povzročati še več težav, že tako jih preveč« je nadaljevala ter roke stiskala v pesti, po glavi pa so se ji podile vse možne misli, kaj še bi se ji lahko zgodilo, ona pa ne bo imela koga za poklicati in hja, vprašanje je bilo kako se bi razpletlo. »postavi se v mojo kožo. bi se res lahko?« je dejala ob tem pa dvignila pogled proti njem, da bi videla reakcijo na njene besede. bil je v enaki situaciji in če je kdo lahko razumel, je lahko razumel le on, kako težko se je bilo upreti, ko so preprosto pljuvali po nekomu, ki ti je nekoč pomenil vse in spomin nanj še zdavnaj ni bil mrtev. ob njegovem naslednjem vprašanju pa je prebledela ter zdelo se ji je, kakor da se je svet za trenutek ustavil. ne, to se ni smelo zgoditi, pod nobenim pogojem. če bi izgubila njega, bi izgubila vse. brez da bi karkoli rekla se je zazrla proti timu, ki je ves navdušen skakal naokoli. ne, ne bi prenesla, če bi ostala brez njega. »jaz…« je zamrmrala ter pesti ob tem jezno stisnila v pest ter se ugriznila v ustnico, katera se je začela naenkrat neobvladljivo tresti. »morala bi oditi. že dolgo nazaj. tu nisem za nobeno rabo, same težave so z mano. in… in tim… tako slabo mi gre vloga matere, prekleto.«

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Pon Avg 19, 2013 9:53 pm

tag, poppy! smitten

»si že rekla, ja,« jo je precej grobo zavrnil, ko je znova posegla po starem izgovoru; najsi je bil tako resničen, bil je slab izgovor. v take neumnosti se ne bi smela spuščati, pa ne zato, ker je sam to še predobro upošteval in ker bi bil celo na mestu za deljenje nasvetov - ne zato. ne bi se smela spuščati v take neumnosti, ker ni bila na njegovem mestu. ker ni imela povezav, ki bi jo na koncu dneva spravile iz zapora, ker pod palcem ni imela premoženja, ki bi ji omogočilo podkupovanje, ker preprosto ni bila dovolj močna, da bi lahko s svojimi slabimi vezami naredila karkoli. in če je bil on edini, ki ga je imela, je imela zgolj gromozansko srečo, da je bil dosegljiv, ko je bil, da jo je spravil iz še ene godlje, kakor je prosila. »ne gre zame,« jo je zavrnil še enkrat, zavedajoč se, da bi situacijo najbrž obvladal veliko slabše, kot jo je ona, in bi imel zdaj na grbi umor enega moža v modrem več. a prav zares ni šlo zanj; poppy je morala biti neumna, če ju je imela namen enačiti. bila je veliko bolj nebogljena, ko je prišlo do kompleksnih situacij, iz katerih se je bilo potrebno izmuzniti. in potem je lahko videl, kako ji je vzelo dih ob zelo realni ideji, ki jo je postavil pred njo in za trenutek se mu je zasmilila, a vedel je, da jo mora postaviti na mesto, sicer preprosto ne bo razumela. Ne zdaj, ne.. Nikoli. »ampak ne moreš,« je trdo zamrmral. zamudila je svoj vlak, zamudila je mamljivo ponudbo, ki jo je pred nekaj tedni postavil prednjo, ultimat, po katerem bi si lahko zgrabila lepše, boljše, varnejše življenje. sama se je odločila, da bo ponudbo zavrnila. »zato se ne smili sami sebi in se spravi skupaj, prekleto. ne zame, prav malo mi je mar, če te vlečem iz takega ali drugačnega sranja,« je precej glasno dejal in začutil je lahko, kako je otroški smeh za njegovim hrbtom za hip utihnil. »ne zame, za malega.« predobro jo je poznal in vedel je, kje so njene prioritete. mali je bilo vse, kar je imela, vse, kar je bilo pomembno - edino, kar jo lahko spravi k sebi.

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Ned Sep 01, 2013 1:33 pm

tag; tatum, dear.

od načelnice policije ne bi marsikdo pričakoval, da se ga bo napila do konca in nato sredi mračne ulice iskala pot nazaj domov. vendar je imela tudi ona življenje in prijatelje, torej se je tudi njej lahko kdaj pa kdaj podobna situacija zgodila. sicer bi pri tem bila lahko bolj pazljiva pri izbiri prevoza, a se je nekako zatekla k igranju popolnoma treznega stanja, ko je delala svoje komaj premagljive korake proti svojemu domu ali vsaj prvemu taksiju. definitivno bi bilo veliko bolje priti do taksija in se spraviti z njim domov. način je deloval veliko bolj varen in siguren. zaustavila se je za trenutek in se naslonila na porisano steno za njo, nato pa z rokami segla proti svojim nogam in jih rahlo dvignila, da je lahko sezula moteče pete in jih nosila s seboj. mogoče način ni bil ravno najboljši, glede na to da ni videla niti pet centimetrov pred seboj razločno in filadelfijske ulice niso bile ravno najbolj varne, a je bil edini možen način normalne hoje. kako zelo bo jutri obžalovala tale večer. res bi morala prenehati s podobni izhodi in se držati normalnih večerij in dveh kozarcev vina. ideja njene prijateljice niti ni bila tako slaba, ko ji je ponudila zmenke na slepo. dobila bi prijetno večerjo in mogoče bi z malo sreče našla svojo sorodno dušo. navsezadnje je ves ta čas samo čakala in naredila ni ničesar. razen tega da je naletela na popolne bedake, ki ji niso niti malo koristili, ampak so bili samo trn v njeni peti. poslovno in zasebno. njeno samotno potepanje pa ni trajalo dolgo. kmalu je za seboj slišala svoje ime in nekaj časa je potrebovala da je to spoznala in se obrnila v smer moškega tona. upala je da ni kakšen njen sodelavec, ki bi ji to lahko metal v nos cel mesec, a potem ko je pred seboj končno prepoznala postavo, se je nekako zavedala kako bi to bila najboljša opcija. » tate, « je prvič odkar se poznata segla po njegovem vzdevku s katerim so ga označevali vsi. očitno je bila pijana, ja. » me zasleduješ ? « je povprašala in poskušala delovati kar se da normalno, čeprav je v naslednjem trenutku njen smeh obarval okolico.

Naslov sporočila: Re: graffiti wall Tor Sep 03, 2013 11:30 am

stal je ob vhodu v klub, ko se je zunaj prikazala poznana temnolaska. njen majavi korak je bil dovolj zgovoren, da ni bil v dvomih o njenem stanju. bila je prav konkretno nacejena z alkoholom. to, da je stopila naravnost mimo njega, ne da bi ga zares opazila, pa je bilo nadvse zaskrbljajoče. zato se je na hitro poslovil od znancev, s katerimi se je pomenkoval pred odhodom domov ter se namenil za blackwoodovo. ni bila na seznamu njegovih najljubših oseb v mestu. resnici na ljubo je bila daleč stran od najmanj prvih petdeset. vendar za razliko od njenega prepričanja res ni bil navaden kreten in ni ji nameraval pustiti, da sama bluzi po mestu v takšnem stanju. ostal je na varni razdalji za njo in med hojo opazoval okolico okrog njiju. pijana načelnica policije je bila vsekakor dobra vaba za vsakogar. bilo je prelahko, preveč jim je olajšala delo. saj je vedel, da je trmasta, slepa in povsem preveč zagledana vase, a nocojšnje dejanje je bilo čista neumnost. za neumno pa je nikoli ni imel. skorajda bi se nasmehnil, ko se je na lepem ustavila in pričela sezuvati visoke pete. pri čemer se je moral opomniti, da rjavolaska nekaj metrov najprej od njega ni kdorkoli, marveč nekdo, ki ga za vsako ceno poskuša spraviti nazaj za zapahe, povsem neutemeljeno. uspelo ji je narediti še nekaj korakov, a izgledalo je, da se bo vsak čas zvrnila nekam v stran. ''sage,'' je zato izrekel njeno ime, da se je zavrtela naokrog proti njemu. v nekaj korakih je bil ob njej. ''pravzaprav te res. od kluba naprej,'' je prikimal, ko se, kakor vedno, ni nameraval sprenevedati. ''mislim, da si popila malce preveč. kaj če ti pokličeva taksi in te spraviva domov? ne moreš ravno bosa prehoditi pol mesta. vsekakor pa ne sama in nažgana,'' je nadaljeval. njegov glas ni bil ravno zaskrbljen, a raje bi videl, da je njena rit čimprej zaprta med štiri stene njenega domovanja in ne sredi filadlefijskih ulic.