pennypack lake

Naslov sporočila: pennypack lake Pet Jul 26, 2013 10:32 am

tag here is the mission. smitten

and i wrote around 1.384 words.

morda mu je zamerila. čisto malo. vendar nalogo, ki ji jo je nakopal na grbo, pa bi definitivno poslala k vragu, če bi le lahko. vonj, ki ga je oddajalo truplo je bil ubijalski. kljub temu, da ga je le strpala v vrečo, je imela občutek, da je povsod okoli nje in vedela je, da se tega prekletega, ogabnega vonja ne bo znebila prav kmalu. kot prvo se ga znebiti iz oblek – to bo že poskrbela, najbrž celo v skrivališču mafije, kjer ta zadeva ne bo nič novega, medtem ko se bo vonja, ki se je usidral v njene nosnice malce težje znebila. prekleto, prekleto, prekleto. najbrž je vso vožnjo do jezera tako jezno klela, tudi ko je parkirala na robu gozda ter kolikor toliko skrila kombi, iz same previdnosti – ni zaupala ljudem in tudi dejstvu, da tu ne bo nikogar ne. že res, da si je tako omogočila skrivališče, vendar hkrati je to tudi pomenilo, da bo mogla vrečko z obupno smrdljivim truplom odvleči na drugo stran proti jezeru, ob čemer je sedaj že besna zaškrtala z zobmi. bilo je to jebeno dejstvo, da bo morala iti skozi temo z eno ubogo svetilko, lopato ter za piko na i še vleči vrečko na pol razpadlega trupla. svetilko je držala eni roki ter si z rokavom še poleg tega zakrivala nos, da bi kolikor toliko ublažila smrad, ki je prihajal iz vrečke – čeprav je bila domnevno nepredušno zaprta, še vedno ni mogla prezreti tega vonja, za katerega je imela občutek, da jo sedaj že vse povsod okoli obdaja. ni vedela koliko časa je to smrdljivo stvar vlekla za sabo, in zraven vztrajno preklela lopato vedno znova, ki ji je pot le oteževala, ko je prišla na neko mesto, precej blizu jezera, vendar hkrati oddaljeno in precej zaraščeno – definitivno človeška noga ni že lep čas stopila sem. spustila je vse iz rok ter olajšano zavzdihnila. poiskala je manj zaraščen prostor ter začela kopati luknjo, kar v temi definitivno ni bila najlažja zadeva. ni se nameravala ukvarjati s globino te jame, tako ali tako domnevno tu okoli ne bo nobenega, vendar kljub temu, ni ga pa mogla pustiti na samemu vrhu, saj se je zavedala, da se bo smrad potem dokaj hitro razširil naokoli in ne bi dolgo trajalo, da bi vse skupaj privleklo kakšnega ne-pridi-pravega človeka naokoli, ki bi vse skupaj izbrbljal policiji. glede na število trupel, ki je bilo tu že zakopanih to definitivno ne bi bila dobra poteza, sploh ne za rusko mafijo, tako da te si napake preprosto ni smela dovoliti. ali pa tudi katere koli druge – wesleyju je preprosto povzročala preveč težav in tega ni hotela več početi, sploh ne po tem, ko je vse tisto storil zanjo. ne, tega si definitivno ni zaslužil. lopato je zopet trdno zapičila v zemljo, ko je zaslišala glasbo, sicer oddaljeno, vendar kljub temu. dvignila je pogled ter narahlo priprla oči, da bi v temi kaj videla. bilo je težko kaj opaziti, vendar kljub temu je videla neko luč v daljavi, od katere je tudi prihajala glasba ter če se je močno potrudila je zapazila šotor ter gručo ljudi okoli – najstniki. ki so se odločili za zabavo v tem delu. jezno je zaklela ob tem, nato pa globoko zavzdihnila. prav nič ni bilo dobrodošlo tole zdaj. lahko bi zavohali vse skupaj, če bi začel veter pihati, sploh v tisto smer, na to pa ni smela čakati. vse skupaj je morala opraviti kolikor hitro se je le dalo. v nekaj minutah je skopala dokaj globoko jamo, vrgla vrečo smrdljivega trupla notri ter ob tem zavzdihnila in si obrisala pot iz čela. ni vedela ali je bil tam zaradi živčnosti, ki se je pojavila naenkrat ali pa je bila zadeva v bistvu tako naporna. kakorkoli je že bilo, ni bil pravi čas z razmišljanje o tem. pravzaprav niti ni imela blazno veliko časa za bilo kaj. morala je to preprosto zakopati in oditi. vendar pa ravno, ko je nametala na vrečko prvih nekaj lopat zemlje, je zaslišala glasove in korake, ki so se približevali. »oh prekleto, skoraj sem padla čez vejo. si prepričan, da bova tu sama?« je ujela besede, očitno od nekega dekleta ter neko mrmranje fanta, ki je dekle – kakor se je njej zazdelo – povlekel k sebi ter že očitno hotel pritisniti ob drevo, če ne bi v naslednjem trenutku pogledal v njeno smer ter kljub temi, ujel njeno postavo. vsaj tako se ji je zazdelo. »mm, počakaj malo. vohaš? nekaj prekleto smrdi tu. po crkovini ali nekaj podobnega. morda je kakšna divja žival, vendar… ogabno« je zopet spregovorilo dekle, medtem ko je imela občutek, da je bil fantov pogled prikovan nanjo. vendar ne, ni se nameravala izdati in stopiti do njiju. po njuni hoji je sklepala, da sta imela alkohol v krvi in v tem primeru, bi ju hitro utegnila zamenjati za kaj drugega. tako da se definitivno ni smela izdati. »ja, sem zapazil. prekleto, kakor da nikjer ni mira. poleg tega, zdi se mi, da je nekdo tam,« je dejal ter ob tem pokazal proti njej, svetlolaska pa je ob tem brez besed stopila za drevo. pa naj opazi njen premik. morda si bo razlagal za kaj drugega. vendar pa kljub temu – jami se nista smela več približati, saj bosta definitivno ugotovila, kaj se v bistvu dogaja tam. »kaj, kje? ne vidim nič. le ta ogaben vonj. morda je kdo od naših. greva pogledat kaj je? ali te je strah?« je dejalo dekle ter se ob tem najprej zahihitalo, nato pa ga potegnilo za roko, ravno proti tam, kamor se je poppy bala. očitno ne bosta odšla stran, ni smela več izgubljati časa. kolikor se je dalo se je za drevesi, v popolni temi jima približala ter pazila, da je ne bi opazila. v glavi še vedno ni imela popolnega načrta, kaj naj naredi, vendar nekaj je mogla. ne, spregovoriti ali kaj drugega ni smela, saj bi dokaj hitro z vsem skupaj vzbudila pozornost. znebiti se ju je mogla in to hitro. še predno bi prišla prekleto blizu, je zamahnila z lopato ter najprej njega počila po glavi, da je padel v nezavest. dekle je bilo očitno precej pod vplivom alkohola, saj je potreboval trenutek, da se je zavedala kaj se dogaja. »adrian? kaj počneš, zakaj si…« je začela, vendar še preden bi nadaljevala, je udarila še njo. »ups,« je zamrmrala ter na njenem obrazu se je zarisala sled nasmeška. vendar ni bilo časa za zmagoslavje, morala ju je odvleči proč. in to čim hitreje se je dalo. če se bosta zbudila tu, bi zopet utegnila biti preveč radovedna. najprej je odvlekla njega ter pazila, da ga ni preveč umazala – ni hotela pustiti sledi, da bi kasneje ugotovili, kaj se je dogajalo. pravzaprav ju je morala le dobro razporediti in nihče ne bo ugotovil, kaj se je v bistvu zgodilo. zapazila je klopco, precej oddaljeno od kraja, kjer je bilo truplo, vendar prav tako dosti v temi, da drugi ne bi zapazili njene ali njune nezavestne postave. postavila ga je na klopco, tako da je ležal na njej, nato pa se hitro še lotila dekleta, katerega je položila nanj. tako ali tako sta bila dosti vinjena, kdo bo pa vedel, kaj se jima je res zgodilo. buško na glavi, bi tako ali tako lahko zamenjala z kakšno vejo, v katero bi udarila ali pa – če bo ostal le glavobol, za mačka. preprosto. ko ju je spravila v kolikor toliko realen položaj, je odhitela nazaj k truplu. »same težave so s teboj,« mu je zamrmrala ter vedela je, da bi jo večina ob tem postrani gledala, ker se pogovarja z razkrajajočim truplom, vendar ni imela časa. hitro je zmetala tisto zemljo, ki je ostala nanj ter ob tem pozorno gledala, da zopet ni kdo prišel. ko je končala je vzela lopato ter svetilko ter se znova ozrla proti mestu, od koder je prihajala glasbenika ter smeh in glasovi najstnikov. nič nenavadnega, nobenega ni bilo blizu, prav tako pa je predvidevala, da so bili preveč vinjeni, da bi kaj opazili. za tista dva, pa če ju bodo opazili, bodo tako ali tako mislili, da sta mrtvo pijana, ko pa se bosta dejansko zbudila, pa je tudi dvomila, da bosta imela kaj drugačne misli. vzela je lopato, jo vrgla čez ramo ter se s svetilko odpravila čez gozd, proti kombiju. njeno delo tu je bilo končano.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Ned Avg 04, 2013 2:13 pm

sama pri sebi se je ponovno nasmehnila, medtem ko ga je nežno potegnila za seboj. njuni prsti so bili prepleteni, medtem ko ga je saoirse vodila proti njunemu cilju. pa saj je vedel, kam sta šla – sicer o tem ni govorila, a ni bilo težko ugotoviti. nad mesto se je spuščala noč, ko je saoirse zaključila s svojim sestankom in potem prepričala marca, da sta šla ven. na sebi je tokrat za spremembo imela kratke, odrezane kavbojke in majico temno zelene barve. njeni svetli lasje so bili speti v visok čop, ko je končno le našla pravo pot in se ustavila ob jezeru.

»saj se spomniš, kajne?« je proti njemu uprla pogled, medtem ko je izpustila njegovo dlan in zakorakala povsem do roba vodne gladine in pogled uprla čez jezero, ki je bilo ob tej večerni uri povsem mirno. s polovičnim nasmeškom na obrazu se je obrnila proti njemu. »pridi,« mu je pomignila in šla do bližnjega pomola, ki je že videl boljše čase. ustavila se je in ga počakala, potem pa si ni mogla pomagati, da ga ne bi objela in se privila k njemu. »ne morem si pomagati,« je zamrmrala nekam v njegov prsni koš. všeč ji je bila njegova bližina in ko se je nekoliko umaknila, je bil na njenem obrazu spet nasmešek. »tukaj sva zato, ker si zadnjič rekel, da ne bi imel kaj proti, če bi se pomerila,« je spregovorila in mu končno le izdala razlog, zakaj ga je zvlekla sem. »in če to še vedno velja…« mu je namenila kar najbolj nedolžen izraz svojega obraza, čeprav ni mogla prikriti tistega izzivalnega tona glasu. to bi moralo biti zabavno, kajne?

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Ned Avg 04, 2013 3:31 pm

[tag] saoirse.

ko je hodil napol za njo, je njegov pogled ostal na visokem čopu, v katerega so bili speti njeni lasje. saj je bilo praktično, menda. vendar je neprestano čutil željo, da seže proti njeni pričeski in osvobodi vse tiste pramene svetlih las iz gumice, v katero jih je ukleščila. na njegovih ustnicah se je nahajal skorajda zasanjan nasmešek, ko je brez besed sledil njenim korakom, vse dokler se pred njima ni prikazalo jezero. ''spomnim česa?'' se je prav spretno naredil nevednega, četudi je nadvse dobro vedel, o čem govori. tukaj je prvič zagledal njegovo ogrlico okrog njenega vratu. takrat, ko se je trudil pogled ohranjati na njenem obrazu, ko se je pred njim slačila do spodnjega perila, ko sta odšla plavat. premagal je tistih nekaj korakov, ki so ga ločili od nje, da sta se ustavila ob starem pomolu. vedel je, kako se počuti. objela ga je. tudi sam je večino časa iskal prav nesmiselne razloge, zgolj da bi se dotaknil pramena njenih las. zdrsel z dlanjo prek njene gole kože. oplazil njene ustnice. vsak izgovor za dotik je bil dovolj dober. ''resno? sem si me spravila zato, ker bi me rada podrla na tla? ccc, saoirse,'' se je namuznil in ob njenem izzivalnem tonu napravil korak nazaj ter se tako žal ločil od njenih rok, ki so zaobjemale njegov trup. kmalu je stal dobra dva metra od nje in gledal proti njej. ''izvoli,'' se je široko nasmehnil in morda je bila v nasmešku res sled arogance ter prepričanja, da ga nikoli ne bo spravila na ta. čeprav ji morda utegne pustiti, iz povsem sebičnih razlogov.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Ned Avg 04, 2013 3:50 pm

sploh ni opazila, kdaj se je njena dlan oklenila verižice, ki je vedno visela okrog njenega vratu in jo pomirjala, čeprav se večino časa sploh ni zavedala hladne kovine na svoji koži. bila je del nje – ali pa se ji je tako samo zdelo, vsekakor je imela zanjo veliko sentimentalno vrednost. ob njegovih besedah je privzdignila obrvi. »pretvarjala se bom, da tega nisi vprašal,« je dejala in ga grdo pogledala, za kar se je morala dejansko potruditi, čeprav je že čez nekaj trenutkov nasmešek pokvaril njen poskus. »vsega. seveda se spomniš,« je rekla in vanj uprla sumničav pogled. »mislim, saj se spomniš?«

zadovoljno se je nasmehnila in pogled uprla v njegove oči. »resno, marco, tale kraj je popoln za kaj takšnega,« mu je pomežiknila. bila je odločena, da ga bo spravila na tla. dejansko mu je hotela pokazati in obenem tudi dokazati, da je bila močnejša kot kadarkoli prej. hitrejša. natančnejša. in predvsem boljša v vseh pogledih. opazovala ga je, ko se je oddaljil za nekaj korakov. njeno čelo se je za trenutek namrščilo ob pogledu nanj. »aroganca ti ne pristaja,« je mehko spregovorila in zmajala z glavo, medtem ko je počasi zakorakala proti njemu. tako, povsem sproščeno, medtem ko je njena dlan segla do spetih las in jih popravila. ustavila se je pred njim in oči uprla naravnost vanj. nekaj trenutkov sta bila oba čisto pri miru, potem pa je njena dlan nehala popravljati lase in je šinila proti njemu. v hitri kombinaciji gibov ga je udarjala z obema rokama in vedela je, da bi mu to moralo vsaj za nekaj trenutkov pobrati dih. poleg tega je bilo to nekaj, kar jo je učil on - in zdaj je to vsekakor izpopolnila.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Ned Avg 04, 2013 6:00 pm

[tag] saoirse.

zadržal se je, da ni planil v smeh, ko mu je namenila zaigran grd pogled. oba sta vedela, kakšna je resnica. ''seveda se spomnim,'' je skomignil z rameni, kakor da bi bilo to čisto samoumevno. in bilo je. morda si je čisto nehote zapomnil vsak detajl njunih preteklih srečanj – vseh. vseh pogledov, vseh pogovorov, vseh ostrih besed, njenega presenetljivega poljuba, ko je vase zlila preveč pijače. kako ji ga je brez razmišljanja in povsem brez zavor vrnil v dahu. ''popoln?'' je pogledal okrog njiju. stala sta na travnatem nabrežju jezera in lokacija je bila vsekakor primerna. njun prvi skupni trening se je odvil tukaj. ''dobro,'' je prikimal, ko je stopila predenj. rahlo se je zasmejal, ko ga je označila za arogantnega, in zmajal z glavo. ni dvomil, da se je v zadnjem letu in pol izdatno izurila. že predtem je imela neko odločnost, ki se je lahko kosala z njegovo, manjkala pa ji je tehnika. če je popravila te malenkosti, potem bi mu zares utegnila zadati kak boleč udarec. njun očesni dvoboj ni trajal prav dolgo. stopila mu je bližje in nato udarila. z nadlahtmi je zaustavil nekaj njenih dobrih udarcev in zadela precej dobrega naravnost v njegovo ramo. ni vedel, kdaj točno bo ugotovila, da je ne napada nazaj, temveč se samo brani. ideja, da bi jo tudi nehote poškodoval, je bila prav grozeče nepredstavljiva in tako je samo zavračal udarec za udarcem in se jim izmikal. nato pa mu je uspelo ujeti njeno roko za zapestje. pospešeno jo je zasukal naokrog in jo ukleščil pod svojo roko, njen hrbet čvrsto ob njegovem prsnem košu, medtem ko je roka onemogočala vsak morebitni udarec njenih pesti. ''sem ti že kdaj omenil, kako neverjetno osupljiva si, ko se takole spraviš name?'' se je zahehljal ob njenem ušesu, ne da bi omehčal oprijem.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Ned Avg 04, 2013 6:56 pm

njegova nadlahet je uspešno zablokirala nekaj udarcev, a še vedno ji je uspelo, da je nekajkrat udarila tudi njega. a uspešno je blokiral njene pesti, potem pa se je izmaknil in vse skupaj je ni jezilo – vsaj ne, dokler ni nenadoma dojela, da je to tudi vse, kar počne. izmikal se je, stopal vstran in njene udarce blokiral, ne pa tudi dejansko kaj počel. mu je pa uspelo ujeti njeno zapestje in ga ukleščiti, zaradi česar se je bila prisiljena obrniti, ko je njeno telo stisnil ob svoje. in dejansko jo je to razjezilo, čeprav se je ob njegovih besedah morala rahlo nasmehniti. »sem ti že omenila, da te ne nameravam uporabljati kot boksarsko vrečo, ampak kot enakovrednega nasprotnika?« je mehko zamrmrala in se namrščila.

še vedno jo je držal ob sebi in nenadoma je njeno telo nežno, počasi, komaj zaznavno zdrsnilo ob njegovem nekoliko višje, ko je obrnila glavo in z ustnicami zdrsnila po njegovem vratu. »veš, mislila sem, da me boš obravnaval… tako kot nekoč,« je našla prave besede in se mehko nasmehnila. s svojim početjem ga je vsekakor distancirala; in potem se je nenadoma uprla na njegov oprijem okrog svojih zapestij in ga uporabila kot oporno točko, ko se je dvignila in je njena peta brcnila ob njegovo koleno in ga nato v čudnem, ampak dobro premišljenem manevru spravila na tla. ne bi ji uspelo, če ne bi jeza pognala adrenalina po njenih žilah. zdaj je bila ona tista, ki se je oklenila njegovih zapestij in jih potegnila nad njegovo glavo, medtem ko je sedela na njem – resnici na ljubo bi jo lahko nemudoma premaknil, to sta vedela oba. »spremenil si pravila igre, marco,« je zmajala z glavo in se potem nasmehnila, »ampak začuda nimam nič proti,« je naznanila s tihim, hripavim glasom.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Tor Avg 06, 2013 5:01 am

[tag] saoirse.

ne bi se mogel ravno pritoževati, ko je bilo njeno telo tako čudovito pritisnjeno ob njegovega, da ni imela niti kančka prostora za umik. zlahka bi se v trenutku izgubil v čudovitem vonju njene kože,las, načinu, kako so se njene prsi lahno vzdigovale z vsakim vdihom. vendar je del njega vseeno razumel, zakaj sta tukaj in kaj on hoče od njega. kar pa ni pomenilo, da je lahko prav dobro nadzoroval svojo reakcijo, ko je glavo rahlo zasukala naokrog in so njene ustnice pristale na višini njegovega vratu. ''boksarska vreča je povsem enakovreden nasprotnik, sploh če jo podcenjuješ,'' se je hitel braniti in zatrl nasmešek, ko je prav zares skušala uporabiti zapeljevanje kot orožje v svoj prid. in delovalo je. prekleto delovalo. o bog. ''saj te obravnavam kot nekoč. tudi takrat te ne bi poškodoval,'' je dodal še eno obrambo in potem je bil skorajda povsem nemočen.

začutil jo je, kako se je oprla na njegovo zapestje, a kdo bi vedel, kaj je takrat razmišljal. morda je pričakoval, da se bo zasukala naokrog in ga podrla na tla na malce bolj drugačen način. vsekakor prijetnejši. namesto tega pa je z vso silo udarila v njegovo ubogo koleno, da je rahlo klecnil, in potem je bil iznenada na hrbtu na tleh s svojim čudovitim dekletom vrh njega. ''grnth,'' je nedoločno zagodrnjal, ko se je njegov hrbet boleče srečal s tlemi. ''z izjemo tega,da me zdaj boli hrbet, ker me ne znaš neboleče vreči na tla, tudi jaz nimam prav nič proti,'' je izrekel takoj, ko mu je uspelo registrirati, kaj se dogaja. obstal je na miru in pogled obrnil rahlo navzgor, kakor da bo tako videl, kako se oklepa njegovih zapestij in ga drži na tleh. oprijem ni bil dovolj čvrst, lahko bi zlahka obrnil situacijo naokrog. ''ubogi jaz, moja ženska me tepe.''

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Tor Avg 06, 2013 7:03 am

njeno čelo se je ob njegovih besedah namrščilo, medtem ko je vanj uprla vprašujoč in po svojem tudi neodobravajoč pogled. »ja, ampak ti nisi presneta boksarska vreča. poleg tega vem, da si dober in prav dobro vem, česa si zmožen. sodeluj,« je svojo zahtevo izrekla z nekoliko jeznim glasom, medtem ko je s pogledom zavrtala vanj. govoril je popolne nesmisle in čeprav ji je bilo po eni strani všeč, da ga je skrbelo zanj, je nek drug del nje hotel starega marca nazaj – tistega, ki bi jo brez problema spravil na tla in se ob tem ne obremenjeval z ničemer. »saj vem, da me ne bi poškodoval, ampak vsekakor pa ne bi samo… stal tam,« je namrdnila in pogled skoraj jezno uprla vanj.

in potem ga je nenadoma imela na tleh pod seboj, kar je na njen obraz zarisalo zadovoljen nasmešek. privzdignila je obrvi ob njegovih besedah in stresla z glavo. »mislim, da bi te znala tudi neboleče spraviti na tla. ampak hej, sam si si kriv, moral bi sodelovati in ne samo… stati tam,« ga je opomnila. »ampak ja, prav. če te že tako zelo boli, te lahko še vedno pozneje zmasiram,« se je zdaj zasmejala že ob sami misli na to. pa ne, da ne bi mislila resno –ampak saoirse res ni bila navajena masirati ljudi. presenetljivo, a zanj bi bila pripravljena narediti izjemo. potem bi bilo vse skupaj skoraj normalno – vsekakor z velikim poudarkom na skoraj. »zdaj sem že tvoja ženska?« se je namuznila in se potem nekoliko močneje oprijela njegovih zapestij in jih potisnila nekoliko višje – samo toliko, da se je lahko z zgornjim delom telesa nagnila naprej in pogled uprla v njegove oči. bila sta si bližje kot prej, kar je bila posledica tega, da je skoraj ležala na njem. »ubogi ti?« je vprašujoče zamrmrala in se nasmehnila.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Tor Avg 06, 2013 8:33 pm

[tag] saoirse.

''saj sodelujem. ležim pod tabo, da ti bo bolj udobno na tleh,'' se je naglas zasmejal, ko je prav vedno poudarjala njegovo 'stanje tam'. kaj pa naj bi delal? ji vračal udarec za udarcem, dokler ji ne bi nekje na sredi povsem nehote zlomil nos in bi nastalo celo sranje. v preteklosti jo je prizadel dovolj, sedaj je ni nameraval – ne fizično in ne na katerikoli drugi način. hotel je, da ostane v enem kosu in karseda nedotaknjena. ''veš kaj sem počel? se nadvse uspešno branil. kar je dobra lekcija zate. kako boš premagala nasprotnika, ki se nenormalno dobro brani in ga ne moreš premakniti z mesta?'' je kaj hitro našel pot iz zagate, ko je privzdignil obrvi, kakor da ji res očita neko globoko lekcijo. toda po eni strani je imel prav. če ji wesley na pot pošlje dve ogromni gorili, bo brez strelnega orožja v hudih škripcih. ni se nameraval slepiti, da bo sam resnično vedno ob njej – njunemu dogovoru navkljub. nikoli ne veš, kdaj zna kaj priti vmes in potem bo obstala sama s polomljenimi kostmi. ''ti zmasiraš? nah, bom najel kako tajko. ali vašega dežurnega mafijskega fizioterapevta. vendar dvomim, da bom imel ravno trajne poškodbe. suhceno bitje kot si ti ne napravi toliko škode,'' če bi imel proste roke, bi slednje zdaj zdrsele prek njenega vitkega telesa in se najverjetneje ustavile na zadnjici, da bi jo potegnil višje nase. tako pa je trmasto napol ležala vrh njega in stiskala njegova zapestja nad njegovo glavo. ''ja, ženska. spiš v moji postelji, kuhaš v moji kuhinji, se drgneš ob mene takole na tleh – moja ženska,'' se je namuznil in dobro, morda je izpadel kot neandertalec, vendar bi res rad videl, da bi bilo vsem okrog njiju jasno, da saoirse o'brien pač ni na voljo. ''mhmm... kaj če bi me izpustila? za minutko?'' je zamrmral, ko se je pomaknila višje in... eh, sranje. saj ni več vedel, pri čem sta bila. sunkovito je iztrgal zapestja iz njenega oprijema in prav hitro je mehko pristala na travi, njegove ustnice na njenem vratu.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Tor Avg 06, 2013 8:50 pm

samo zavila je z očmi ob njegovih besedah, ker ji kaj drugega niti ni preostalo. vsaj ne zares. kot se e je izkazalo, je bilo vsakršno ugovarjanje in prepričevanje marca, naj sodeluje, popolnoma brez pomena, ker se je očitno že odločil, da ne bo sodeloval. kako krasno. ampak namesto da bi bila jezna, je bila bolj… saj ni točno vedela, vse skupaj je v njej vzbujalo nek topel, prijazen občutek, ki ga ni bila vajena. »ja ja,« je zavila z očmi ob njegovih besedah. »takrat bom uporabila nož. presenečen bi bil nad tem, kje vse imam ponavadi spravljene nože,« se je sama pri sebi nasmehnila. »ali pa pištolo. nekaj pa že,« je nadaljevala, čeprav je bila ponavadi bolj dekle za hladno orožje.

skoraj osuplo je zajela sapo, čeprav je bil del tega zaigran. »resno? zdaj sem pa užaljena. poleg tega nikomur ne ponujam masaž in ti kar… ti si kar – ne,« se je namuznila in skomignila z rameni. »ampak hej, tudi prav. in poleg tega moraš priznati, da nisem več tako suhcena, kot sem bila pred dvema letoma. kajne?« je pogled vprašujoče uprla vanj. bilo je skoraj… zabavno, da sta bila skupaj in da je dejansko še ni videl gole – vsaj ne povsem, ampak morda je bil ravno to čar vsega skupaj. toliko stvari je še bilo, ki sta jih morala odkriti in njun odnos je bil vsekakor nekaj posebnega. njene obrvi so se privzdignile ob njegovih besedah, čeprav je bilo po drugi strani dobro slišati, da je bila njegova. mehko se je nasmehnila ob njegovih besedah. »kaj pa če…« je začela, pa jo je prekinil, ko jo je takole premaknil in se je nenadoma znašla pod njim in lahko je občutila njegove ustnice na svojem vratu, zaradi česar se je njeno telo povsem avtomatsko privilo bližje njegovemu. mehko je zamrmrala nekaj zadovoljnega, medtem ko je njena dlan poiskala pot do njegove kože na hrbtu pod njegovo majico in je z nohti nežno potegnila prek nje.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Čet Avg 08, 2013 9:13 am

[tag] saoirse.

''ne skrbi, v kratkem ne bom tako zelo presenečen, ker nameravam lastnoročno odkriti, kod jih skrivaš,'' je pogled nalašč preusmeril navzdol, naravnost na točko, kjer se je nahajalo stičišče obeh teles, ko je napol ležala vrh njega, iztegnjena prek njegovega trupa, s koleni, ki so se čvrsto privijala ob njegove boke. ni mu bilo zameriti, da je lahko trenutno razmišljal samo o tem, kako bi jo čimprej spravil pod sebe. ''noži, kaj? in kje si potem našla mene – bebca, ki bi ti bolje služil kot ostrostrelec in varnostnik?'' je dejal z zaigranim godrnjavim glasom. sranje, prav predstavljal si jo je, kako vihti nož naokrog in sama predstava je bila več kot le privlačna. ena njenih najboljših lastnosti je bila prav njena samostojnost. sama je lahko stala proti gruči ljudi in se jim upirala z vso silo. ''čudovita si. ali suhcena ali kot nilski konj. in ne pravim, da si zdaj podobna nilskemu konju. samo pravim, v vsakem primeru bi bil absolutno nor nate,'' je glavo dvignil rahlo navzgor, da so njegove ustnice oplazile njene, preden je izkoristil malce njene nepozornosti in zamenjal pozicije z lahkotnim preobratom. ''če...?'' je z vprašanjem na ustnicah ponovil zanjo in se zadovoljno nasmehnil, ko je za trenutek otrpnila pod njem, potem pa se brez oklevanja predala skušnjavi in se poskušala prebiti še bližje k njegovemu telesu vrh nje. ''čakaj... zakaj nisva šla raje 'trenirat' k tebi? tvoja... spalnica-'' je stavek prekinil z ostrim vdihom, ko je z dlanjo zdrsnila pod oblačila in rahlo zakrožila z nohti bo goli koži. ''-bi bila veliko bližje,'' mu je uspelo dokončati, preden se ja na nadlahteh spustil rahlo bolj navzdol in poljubil njene ustnice, kakor da ne bo nobenega jutri. tako lahko se je bilo povsem izgubiti v njej, izgubiti vso pamet. vedel je, da je nevarna, že takoj ko jo je spoznal nedaleč stran od mesta, kjer sta bila sedaj. vendar je tukaj vedel zagotovo, ko je opazil verižico okrog njenega vratu. vedel je, da jo je spoznal prvi in da ne bo mogel večno uporabljati rena kot izgovor, zakaj med njima nikoli ne bi moglo biti nič. verižica je povedala vse. ''saoirse,'' je s težkim vdihom prekinil poljub in se spravil dol z nje, legnil na tla poleg nje in rahlo privzdignil roko, da je lahko glavo položila na njegovo ramo, nato pa jo je privil bližje k sebi ob stran telesa.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Čet Avg 08, 2013 2:39 pm

pogled je uprla naravnost v njegove oči z neko določeno mero sumničavosti, medtem ko je v mislih premlevala njegove besede. »hm. no, veliko sreče s tem,« se je namuznila, medtem ko se je dotik njenih dlani okrog njegovih zapestij okrepil. saj se ni slepila – z lahkoto bi jo spravil na tla ali pa jo po želji celo vrgel v jezero, ker je bilo tako zelo očitno, da je bil močnejši od nje. ob njegovih besedah je skomignila z rameni – v kolikor ji je pač njen trenuten položaj to prepuščal. »ja, ampak ta bebec ima še cel kup drugih lastnosti, ki so tako zelo čudovite in vsekakor zelo uporabne,« je dejala s polovičnim nasmeškom na obrazu. »oh, in poleg tega te imam rada,« je dodala, kot da bi bila to povsem naključna malenkost, čeprav se je po eni strani morda počutila nekoliko čudna, ker je imela konstantno potrebo po tem, da mu to pove, čeprav je obenem v ozadje misli potiskala dejstvo, da on tega… ne, ni bilo važno če je rekel ali ne.

namuznila se je ob njegovih besedah, ampak še preden bi lahko kaj pripomnila ali dokončala svoj stavek, se je znašla pod njim. »ker sem dejansko mislila, da boš treniral z mano. kako naivno od mene, kaj?« se je namuznila in mu vrnila poljub. bog, kako je bil osupljiv in najbrž se mu niti sanjalo ni. ko je končal poljub, je naslonila glavo na njegovo roko in se brez oklevanja privila k njemu. »prav, torej bova trenirala kdaj drugič,« je zavzdihnila, čeprav je bil na njenem obrazu nasmešek, ko se je napol obrnila, da je zdaj ležala na strani. z dlanjo je segla do njegovega nosa in tapnila konico. »marco,« je dejala, z nasmeškom in tonom glasu, ki je spominjal na njegovega, potem pa je njena roka spet zdrsnila nižje, se vtihotapila pod rob majice in zarisala vzorec po njegovi koži. »neverjetno toplo kožo imaš,« je zamrmrala in se nasmehnila, »všeč mi je.«

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Pet Avg 09, 2013 6:16 am

[tag] saoirse.

''mhm, precej naivno, če si pričakovala, da bom imel v mislih trening, ko se oblečeš v te tvoji oprijete cunjice in si cela razkurjena, ko nočem sodelovati,'' se je zadovoljno nasmehnil. spomnil se je, kako je rahlo očarano strmel vanjo, ko mu jo je prvič uspelo docela pretresti in je izbruhnila kot najlepši vulkan. ''odkrito povedano si mi bila najbolj pri srcu, kadar si povsem popizdila nad mano. takrat se nisi zadrževala zadaj za nekim obrambnim zidom. takrat si bila najbolj iskrena,'' je nadaljeval v istem tonu, polnem občudovanja in nežnosti. a ob njenih besedah se je moral prav naglas zasmejati, da se je streslo celo njegovo telo. ''morda. če boš oblečena v žakelj za krompir. ali gozdarsko delovno opremo,'' je izrekel med smehom, ker je dvomil, da bi se resno lahko spravila h treningom. morda kasneje, ko je ne bo hotel poljubiti prav vsakič, ko bo odprla usta. čeprav je nekako dvomil, da bosta kdaj prišla do te faze. ''čeprav si te zdaj predstavljam kot gozdarko in podoba ni tako napačna,'' je umiril smeh in na njegovem obrazu je ostal zgolj namuznjen polovičen nasmešek. ''mm?'' je glavo nagnil rahlo vstran in pogled navzdol proti njej, ki je z glavo slonela na njegovem ramenu. zadržal je dih, ko je z dlanjo zdrsela pod rob njegove majice in kljub njenim besedam bleknil nekaj čisto drugega: ''potrebujem te.'' besede so bile tam zunaj, preden bi jih lahko ustavil in vedel je, da bo skrajno zadovoljna, ker ji je uspelo izbrisati tisti filter iz njegovih ust, ki je v njem zadrževal vse mogoče. ''in neverjetno je, kako je minilo zgolj nekaj tednov in si ne morem predstavljati, da...'' je nadaljeval, tokrat brez nasmeška, in iskal njen pogled: ''sranje. vem, da si povedala že stokrat. ampak če bi se ren vrnil in če bi jaz kaj konkretno zajebal, kar na neki točki verjetno bom, imam občutek, da bi letela nazaj k njemu. ali k freemanu. ne vem, kaj je huje.'' oh ja, je pač zvenel kot nesamozavestna ljubosumna ženička.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Pet Avg 09, 2013 3:02 pm

»oprosti, ampak pojma nimam, kaj misliš z 'oprijetimi cunjicami'. oblečena sem čisto in povsem normalno,« je rekla in s pogledom zdrsnila prek svojega telesa, da bi se v to prepričala. običajna majica, odrezane kavbojke… morda je bil ta stil res bolj sproščen od tistega, kar je nosila običajno, ampak ni videla problema. njegove besede so v njej vzbujale topel občutek, na katerega bi se zlahka lahko navadila. »glede na to, da si tole povedal v pretekliku… kdaj sem ti zdaj najbolj pri srcu?« se je pozanimala in pustila temo svoje vročekrvnosti na miru. »in veš kaj? morda pa bom. morda se bom naslednjič prikazala kot gozdarka…« je začela in zavzdihnila ob njegovih besedah. »ali pa tudi ne. nemogoč si,« se je namuznila.

njena dlan je za trenutek obstala na njegovi koži, ko je spregovoril. tako zelo nepričakovano, tako zelo… presenetljivo, dejansko. ni pričakovala, da bo rekel kaj temu podobnega. in ravno zaradi tega je imelo nek poseben čar, ki je po njeni koži spet pognal val mravljincev. preden bi lahko karkoli odvrnila, je nadaljeval in njeno čelo se je nemudoma namrščilo. ko je obmolknil, je nekaj trenutkov samo mirovala in skušala umiriti svoje misli, potem pa je zavihtela nogo čezenj in se spet znašla na njemu, tokrat brez tistega igrivega leska v očeh. »resno, marco?« je dejala in stresla z glavo. »zberi se,« je rekla, njen glas morda nekoliko bolj oster, kot je načrtovala. »vseeno mi je za rena. in prav, morda imam z njim kopico spominov, ampak to še ne pomeni, da bi te lahko kadarkoli nadomestil. in moram ti nekaj povedati,« se je nenadoma namrščila, ko je ugotovila, da je bilo to pošteno. »jake me je skušal poljubiti. nič se ni zgodilo, ampak… najbrž je pošteno, da veš?« je dejala in se za trenutek počutila izgubljeno. razmerja ji niso šla najbolje od rok.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Sre Avg 14, 2013 1:14 pm

[tag] saoirse.

''če ti tako praviš...'' se je namuznil, čeprav je v mislih njena oblačila še vedno označeval kot oprijete cunjice. res je bilo, da bi bila v njegovih očeh nepopisno privlačna v katerikoli opravi. bolj odkriti, bolj zakriti. moral se bo počasi navaditi, da se je ob njej počutil kot petnajstletnik, ki ga razganja od prevelike koncentracije hormona in premalo seksa. ''vedno,'' je iskreno odvrnil. vedno mu je bila pri srcu. ne samo takrat, ko je jezno bolščala vanj. tudi takrat ko jo je ujel sredi strmenja vanj, ko se je nasmehnila sredi poljuba, ko je z dlanjo previdno drsela po njegovi koži, kakor da se je bala, da bo zdaj zdaj izpuhtel v zrak. ''sploh kadar se v spodnjem perilu vrtiš po moji kuhinji in delaš zajtrk,'' je moral pristaviti. tista podoba je bila prav svojevrsten užitek.
''glej, trajalo bo, da si v glavo vbijem, da se to res dogaja. da si z mano in ne tečeš stran. in zato te bom morda trikrat na dan vprašal, če si prepričana, da je to tisto, kar hočeš,'' je zavzdihnil in jo potegnil malce bolj nase, da ni bila s telesom v celoti na rahlo vlažni jutranji travi, ki sta ja poteptala pod seboj. ''vendar nikoli ne rabiš dvomiti v mojo odločitev. prišel sem nazaj zaradi tebe. in nameravam ostati dokler me ne vržeš skozi vrata na cesto,'' se je nagnil rahlo proti njej, da bi poljubil konico njenega nosu, ko je obstal na pol poti in poskušal definirati njene besede. ''ugh.'' skoraj bi se mu uspelo prepričati, da jo je slišal čisto narobe. vendar je tako resno in pazljivo gledala nazaj vanj, da je vedel, da je z njegovim sluhom žal vse v najlepšem redu. ''um,'' je pričel in legel nazaj. ''ne moreš v enem stavku reči, da te je poskušal poljubiti in da se ni nič zgodilo. poljub ni nič,'' je pričel in si z vso silo poskušal ljubosumje izbiti iz glave, četudi je zdajle prežemalo vsako celico njegovega telesa. ''zakaj te je poskušal poljubiti? poljubljanje ne sodi ravno na repertoar aktivnosti, ki jih počneš s prijatelji,'' se je trudil ohraniti miren glas, četudi je imel pred očmi že cel seznam možnosti, kako razbiti freemanu ksiht.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Sre Avg 14, 2013 6:27 pm

»zajtrk je najpomembnejši obrok dneva,« je prezrla ostale besede in se osredotočila na bistveno. »tako da ja, vsekakor nameravam poskrbeti za to, da boš jedel dovolj in obilno in raznovrstno in saj veš, vse to. če to pomeni, da bom v spodnjem perilu skakala po tvoji kuhinji, tudi prav,« se je namuznila, ne povsem prepričana, od kod je dobila nenavadno navdušenje za to početje. načeloma je vedno sovražila početi karkoli, kar bi lahko uvrstila pod kategorijo osrečevanja drugih ljudi. prav, imela je svojo družino in za njih kot celoto je storila marsikaj, a nikoli za koga individualnega. ampak marco? on je bil drugačen. vse skupaj je bilo posebno.

sama pri sebi se je nasmehnila, nato pa nežno zmajala z glavo. »marco, prepričana sem. še nikoli nisem bila bolj prepričana v karkoli. ljubim te, se spomniš?« je zamrmrala in se rahlo namrščila. »čeprav je to še vedno čudno reči in besede zvenijo tako nenavadno in vsekakor jih nisem navajena, a obenem je preprosto… prav,« se je odločila. res je bilo neobičajno, ampak ni si mogla pomagati, da mu ne bi tega vedno znova povedala, pa čeprav je to rekla šele tretjič. spomnila se je – štela je. »in nikamor te ne bom vrgla,« se je zdaj zasmejala in se nato nenadoma zresnila. »razen če boš zlomil moje srce. ne stori tega,« so njene besede zazvenele skoraj kot prošnja. ampak potem je spremenil temo in zdaj se je počutila, kot da mora vse skupaj obravnavati bolj pazljivo. »poljubil me je, ker… mislim, da je bil zaljubljen vame? nekaj podobnega, da. veliko časa sva preživela skupaj v zadnjem letu in najbrž so na dan spet privrela stara čustva in nostalgija in vse skupaj? nisva ravno… govorila o tem,« je mehko zavzdihnila. »ampak res te ne rabi skrbeti,« mu je zagotovila in se sklonila naprej, da je pogled uprla v njegove oči. »prav?« je zamrmrala, potem pa se skoraj zaskrbljeno namrščila.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Čet Avg 15, 2013 7:42 am

[tag] saoirse.

''potem bi bilo najbolje, če se kar preseliš v mojo hišo in si mi vedno na dosegu roke,'' je predlagal ne najbolj nedolžno in pogled usmeril navzgor v nebo nad njima. če bi se premaknila zgolj nekaj metrov desno bi ta razgled kalile krošnje dreves. tako pa je lahko neovirano opazoval svetlo modro jutranje nebo, povsem brez sledi oblakov. ''imaš seveda dovoljenje, da naokrog hodiš v minimalni količini oblačil. samo po hiši. ne zunaj, nikoli zunaj,'' se je upiral nasmešku, ki ga je na obraz hotelo priklicati neutemeljeno ljubosumje. vendar je imelo neko podlago. bila je čudovita – njen obraz, telo, njena prezenca. vse je kar vpilo po pozornosti, če je to hotela ali ne. avtomatično si se ozrl v njeno smer, ko je stopila v prostor ali prišla mimo. ''kaj poleg palačink lahko še pričakujem? kosila, večerje?'' je pritisnil poljub na njena senca, ki so bila najbližja njegovim ustnicam. ''ljubiš me, da, spomnim se. in tega si ne zaslužim. ampak ne nameravam te pripraviti do tega, da bi te besede obžalovala,'' je prikimal: ''tako da ne skrbi – tvoje srce je na varnem.'' verjetno še ni docela razumela, kako redko je bilo, da je koga spustil tako blizu. v tridesetih letih zgolj dve osebi in nikogar drugega. nikoli ni lovil ljudi. nikoli se ni za njimi klečeplazil. vendar se je bil pripravljen za njo spustiti naravnost na kolena in jo moledovati, naj mu da priložnost. ker je bilo zgolj dobro leto dni razdalje dovolj, da je dojel, kakšno neprecenljivo vrednost ima. ''seveda je bil zaljubljen vate. le kako ne bi bil. sploh če sta bila pred leti par. saoirse, ne razumeš, kakšen vtis pustiš na ljudeh. človek te ne more okusiti enkrat in potem preprosto pozabiti,'' se je njegov objem malce okrepil, kakor da se je naenkrat bal, da bo pobegnila stran. ''mjah,'' je zagodrnjal in se namrdnil. verjel ji je. seveda ji je verjel. a to še ni pomenilo, da mu je bilo v redu, če so jo bivši partnerji kar na lepem poljubljali.

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Čet Avg 15, 2013 8:09 am

»veš kaj?« je dejala v odgovor na njegove besede in se nasmehnila, »morda pa se bom preselila v tvojo hišo,« je pribila in se nato za trenutek zamislila. to je bilo tako preprosto reči in zvenelo je popolnoma in nadvse čudovito, ampak vedela je, da ne bi bilo tako lahko. »enkrat,« je zamrmrala. saj bi to najraje naredila v bližnji prihodnosti, a morda jo je malo – samo malo – razjedal strah. to je bil velik korak, ki ga še nikoli ni naredila za nikogar. ampak bila je pripravljena premisliti vse skupaj zanj. »najbrž bi nosila samo tvoje srajce. ne vem zakaj, ampak vsekakor so krasne,« se je namuznila ob komentarju o oblačilih.

»pričakuješ lahko vse, kar si boš zaželel,« se je mehko nasmehnila. bilo je zabavno – načeloma je bila tako samosvoje bitje, ki ni dovoljevala ljudem, da so ji diktirali, kaj mora početi – ampak njemu bi to dovolila. »res upam, da je na varnem. mislim, navsezadnje… ne vem, ne vem kaj bi naredila, če bi—« se je ustavila na sredi stavka in zavzdihnila. »ampak ne boš in zato je vse v redu. zaupam ti,« se je nežno nasmehnila, ko je njena dlan zarisala nov vzorec na njegovi koži. bil je čudovit in res je bilo, kar je rekla – zdaj je bil on tisti, ki si je lastil njeno srce. in dvomila je, da se bo to kadarkoli spremenilo – ne glede na to, kako se bodo stvari odvile. njegov objem se je okrepil, sama pa se je namrščila. »nisem prepričana, če je to popolnoma res, ampak ti bom verjela na besedo,« se je odločila in se privila bližje k njemu. »si že jedel?« se je nenadoma vzravnala in pogled uprla vanj. »ker če nisi, se vračava in pripravila ti bom hrano ter te nahranila,« se je mehko nasmehnila in pritisnila poljub na njegove ustnice.

tagged: marco. :3

Naslov sporočila: Re: pennypack lake Čet Avg 15, 2013 1:02 pm

[tag] saoirse.

sama misel na to, da bi se kar takoj vselila v njegovo hišo, ga ni niti malo strašila. morda bi se ravno zato moral bati. ker se je zdelo tako pravilno, da bi takoj spakirala vse svoje imetje in ga preselila v njegovo vilo. ker se je zdelo, da sodi tja. da mora biti nenehno ob njegovi strani, ker sta že izgubila nekaj več kot leto dni. ker jo je moral imeti. ''prav... enkrat,'' se je šibko nasmehnil in prikimal njenim besedam. svojo željo o takojšnji selitvi pa ohranil zase, da je ne bi pognal v beg. ''moje srajce? nah. gola. spodnje perilo ali gola. ali ovita v rjuho,'' se je zasmejal, čeprav tudi podoba nje v preveliki napol odpeti srajici ni bila napačna. nekaj privlačnega je bilo na ideji, da bi na goli koži nosila zgolj en kos njegovih oblačil. kakor da bi si jo s tem lastil. ''ne razmišljaj o tem, prav? skupaj sva. vse kar utegne priti, bova rešila. ne mislim se ti kar tako odreči ob prvih znakih težav,'' je vrnil nasmešek, nato pa se počasi spravil pokonci, ko je pričela omenjati hrano. ''hrana,'' je naglas ubesedil in vstal s tal, nato pa navzdol proti njej podal dlan, da jo je potegnil kvišku in je stala poleg njega. a njene dlani ni izpustil, mu ni padlo niti na kraj pameti, da bi prekinil dotik. ''hočem zvrhan krožnik. in v trenutku, ko stopiš skozi vrata... saj veš. obljubila si. sprehajanje v spodnjem perilu gor in dol,'' jo je nežno potegnil za seboj v smeri potke, ki je vodila do njegovega avta. niti za hip ni pomislil, da bi bilo dobro, če bi imela nekaj distance. šla počasi. počasi in previdno. vedel je, da to v njunem primeru ni mogoče. morala sta skočiti v neznano z upanjem na najboljše.

the end.