apartment B3

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pon Jul 29, 2013 10:00 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

Skozi zavese na oknu v njeni spalnici so se prikradle najtanjše nitke jutranje svetlobe, ko je odprl oči in zaspano zamežikal v strop. Bilo je tako spokojno; jutranjo tišino je prekinjala le jutranja pesem ptic, ko vsaj enkrat za spremembo ni bilo slišati ropotanja smetnjakov, tuljenja siren in presunljivega piskanja tovornjakov med vzvratno vožnjo. Kar je bilo v redu – ni si namreč mogel niti predstavljati, kako bi ob tem neznosnem glavobolu prenesel kakršnekoli zvoke. Presneto, res si ne bi smel privoščiti česa takšnega, a kaj so že pravili? Po toči je zvoniti prepozno.

Vzdihnil je in takoj zasukal glavo vstran, kot bi hotel preveriti, če je še tam. Oddahnil se je, ko so mu možgani sporočili veselo novico, da je ni pobrisala še preden se je zbudil – sploh pa, kam bi lahko šla, če sta bila pri njej? Kljub temu, da je to vzemal kot nekaj dobrega, je vse skupaj sprejel z mrščenjem, ko se je zavedal, kaj ga bo čakalo, ko se svetlolaska prebudi. Gotovo bo znorela, ko ju bo videla skupaj v postelji v takšnem stanju, še težje pa ji bo pojasniti, da se ni nič zgodilo. Samo poskrbel je zanjo - bila je preveč nažgana, da bi ji pustil trobezljati po mestu, pa menda sinoči tudi sam ni bil najbolj priseben, če je sodil na trenutno stanje. Zakaj za vraga se sam ni namestil kar na kavč? Namesto tega sta, kot je zdaj spoznal, oba končala v zakonski postelji v njeni spalnici. In to gola oziroma pomankljivo oblečena.

Ponovno je ošinil njeno negibno telo in pomislil, da bi bilo najbolje, da se čim prej spravi pod prho - morda vse skupaj ne bo delovalo tako grozno, če ga ne bo zraven, ko se bo zbudila v svoji postelji. Hotel je premakniti nogo, a se je zapletla nekje med njenimi, če pa bi se je zdaj dotaknil, bi se gotovo zbudila v strahu, da jo nadleguje. Poleg tega pa.. se mu je samo zdelo ali se je v spanju ravnokar premaknila bližje k njemu in objela njegov prsni koš? Nenadoma mu je zastal dih, potem pa ga je popadel smeh in njegove trebušne mišice so poskakovale, ko se je zadrževal, da se ne bi pričel na glas krohotati. Zamenjala ga je za vzglavnik!

376 words | notes: haha, tole bo tako zabavno! chuckle

|

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Tor Jul 30, 2013 5:30 pm

[tag] jake.

še preden je odprla oči, se je pričela počutiti krivo. včeraj mu je pozabila omeniti, da nikoli poprej ni spila niti kozarčka. razlaganje o njenem pomankanju navdušenja nad alkoholom bi nedvomno pripeljalo do potrebnega pojasnila tega njenega odpora. oče alkoholik. vedno je prezirala vonj alkohola, zlasti viskija. in vendar se je včeraj praktično utopila v kozarcih vodke in kdo ve še česa vsega. samo zato ker jo je izzival in ker je na nek čuden način lahko videla, zakaj bi utegnil imeti prav. ni živela, ne zares. njen svet je bil omejen izključno na majceno stanovanje in delovni prostor, zadnje tedne pa tudi notranjost striptiz kluba, kjer je služila dodaten denar za najemnino in hrano. plača policista novinca pač ni bila bajna. premaknila se je na udobni blazini in njeni prsti so lahno zdrseli prek... sranje. njene veke so se hipoma odprle in kot bi trenil je bila na drugem koncu postelje, za seboj pa je vlekla rjuho in jo skušala bolj ali manj učinkovito oviti okrog svoje gole postave, z eno roko. z drugo si je prekrivala oči in skušala zakriti pogled na njenega golega šefa. ker na nek način je res bil njen šef, celo nad blackwoodovo. o bog. na srečo sta bila vsaj v njenem stanovanju. na srečo je imela na sebi vsaj kos spodnjic, sicer zelo zanemarljivih, a tam je vendarle bil. ''sranje, sranje, sranje,'' je mrmrala pred seboj in odmaknila roko izpred oči, da si je zavezala rjuho okrog celega telesa, da je prej spominjala na šotor kot osebo. ''prosim, obleči se,'' je hitro zdrdrala iz sebe in nakazovala nekam na tla, kjer so ležala oblačila. izgledalo je, kakor da bi se jima ponoči izredno mudilo čimprej spraviti se v posteljo. in tega ni razumela. njen spomin je bil deleže ogromne luknje, ki je ni znala zakrpati. ''to je vse tvoja krivda,'' ga sedaj ni hotela niti pogledati, ko so njene oči drsele po prostoru in iskale njena oblačila. bi se morala počutiti drugače? počutila se je zgolj krivo in fizično je bilo z njo vse v redu, z izjemo tope bolečine v glavi, ki je morala biti posledica alkohola. kako patetična je bila, izgubiti nedolžnost pod vplivom alkohola in se samega dejanja niti ne spomniti. ''o bog,'' je hlastno pograbila široko majico s tal in zraven nehote izpustila rjuho dol iz sebe.

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Sre Jul 31, 2013 9:55 am

TAGGED: SHILOH! smitten3

Preostalo mu ni drugega, kot da se je udobno namestil na postelji, prekrižal roke za glavo in čakal, da se zbudi. Bil je že nekoliko nestrpen, po eni strani zaradi tega, ker se je zavedal, da ga čaka kup obtožb in še marsikaj drugega, ob katerem je dobil samo še večji glavobol, samo če je pomislil na to. Že tako ni bil prepričan, kako bo njegova glava prenesla ves vik in krik, ki ga bo svetlolaska gotovo uprizorila, ko se bo v svoji postelji znašla skupaj z njim.

Toda vseeno je bilo drugače, kot si je predstavljal – ni kričala, ko je skočila daleč proč od njega ob ugotovitivi, da zdaleč ne spi več na vzglavniku, a na nek način se mu je njena zamenjava še vseeno zdela smešna. Medtem ko je bila svetlolaska v rekordnem času na drugi strani postelje, se je iz njega izvil smeh, ki ga je zadrževal ves ta čas in se razlegel prek celotne sobe. Vedel je, da situacija ni bila niti najmanj smešna, sploh za njo, ker ni vedela, kaj se je v resnici dogajalo, a resnično se ni mogel upreti njenemu neprecenljivemu izrazu na obrazu in vsemu tistemu postopku, ko je iz sebe hotela narediti mumijo. Šele, ko je spregovorila s prošnjo, se je vendarle zresnil in zastrmel se je vanjo z nedolžnimi očmi, kot da ne bi vedel, o čem govori. A nazadnje je globoko vzdihnil, ko se je vdal – imela je prav. Bila je njegova krivda, da jo je sploh pregovoril v karkoli.

»Khm.. oprosti,« je zamrmral nekam v tla, ko je svoje noge zavihtel s postelje in z očmi preiskoval tla, da bi našel svoje hlače. Vzel jih je v roko, toda ni se še oblekel – obstal je pred njo v spodnjicah in se zagledal v njeno skoraj golo telo, ko je po pomoti spustila rjuho iz sebe. Uf, sploh se ni spomnil, da je bilo njeno telo tako.. seksi. Alkohol očitno ni bil prizanesljiv z njegovim spominom, a zdaj mu je dovolila, da si je ogledal dekle, s katero je preživel noč. Seveda ne tako, kot si je ona predstavljala. »Nič.. se.. ni.. zgodilo,« mu je uspelo izreči, medtem ko se je njegov pogled čisto počasi sprehajal po njenih stegnih. Hitro je odvrnil pogled – če bo tako buljil vanjo, mu gotovo ne bo verjela, da si je sinoči ni zares privoščil. Toda ni si mogel pomagati, ko pa ga je tako spominjala na nekoga. Požrl je težko kepo, ki se mu je zagozdila v grlu in odločil se je, da ne bo več razmišljal o Louise, ne zdaj, ko je bila pred njim preizkušnja, da jo prepriča, da nista spala skupaj, ne glede na to, kako je vse skupaj delovalo.

450 words | notes: oh, obožujem najine mornig-afterje! smitten3

|

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Sre Jul 31, 2013 7:08 pm

[tag] jake.

z eno roko je karseda hitro zakrila razgaljene prsi in se sklonila navzdol, da bi pobrala padlo rjuho. ko se je spomnila, da ima v rokah že majico, je hitro pozabila na igranje dvornega norčka in je hitro prek glave potegnila blago, ki ji je segalo vse do sredine stegen. po tleh je imela vsa možna oblačila, stara tudi po teden dni. večino časa je bila ali na policijski postaji, ob večerih pa je delala v klubu in tako ni imela časa za pospravljenje. poleg tega je bila vajena neke vrste nereda, oče je bil vedno negiben in ni pospravljal, trevor pa je samo razmetaval vse naokrog po prikolici. kaos je bil njen dom. ''oprosti? no, samo da ti je žal, potem je vsekakor v redu, da nisi niti za hip pomislil, da sem pijana in morda ne utegnem zares razmišljati, ko skačem s tabo v posteljo. res, dokler ti je žal, sploh ni problema,'' je ostro govoričila predse in skušala potegniti rob majice še dlje navzdol, ko se je rahlo preveč zavedala njegovega pogleda na svoji goli koži. verjetno bi ji moralo biti vseeno, glede na to, da jo je golo videl že ponoči, ampak ni se počutila prijetno takole na ogled sredi sobe. ''prosim?'' je zamrmrala, ko se je celo nagnila rahlo naprej, da bi bolje slišala odgovor. njene dlani so ustavile mencanje tkanine in zaščitniško jih je ovila okrog trupa ter prekrižala. ''torej sva se samo slučajno slačila po celi sobi in pristala v isti postelji?'' je spregovorila z glasom, ki je nakazoval na to, da mu niti malo ne verjame. bila je besna. predvsem sama nase, ker se je takole spozabila, ko je enaindvajset let vztrajala brez alkohola in definitivno brez seksa. nekaj kozarcev in že širi noge pred šefom federativcev. resno? pomilovanja vredna deklina. ''glej... saj je vseeno, kajne? ne moreva ravno zavrteti časa nazaj in... krivda je v celoti moja. pozabi vse skupaj. samo ne govori komu, da ti me je uspelo podreti. večina postaje ve, da še nise... torej, da sem. um, saj veš. kar niti ni več važno. ohrani zase in sva zmenjena,'' je pogled že celih pet minut obračala povsod drugam, le vanj ne.

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Sre Jul 31, 2013 8:26 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

Povesil glavo in se zastrmel v svoja stopala, da je bil za hip videti kot deček, ki se zaveda, da je storil nekaj narobe. Ni mu verjela, kajne? Ni mu verjela, da mu je bilo zares žal. Globoko je vzdihnil, potem pa ponovno dvignil pogled, odločen, da poskusi znova. »Shiloh.. prosim,« je zamrmral in čakal, kdaj bo vanj zavrtala svoj besneči pogled, a tega je spretno odvračala in se raje ukvarjala, da bi čimbolj spretno prekrila svojo goloto, zaradi česar se je počutil še slabše. Pravzaprav nenadoma ni vedel, kaj reči – njene besede so v njem vzbudile toliko krivde in mu vzele še tisto malo zaleta, s katerim ji je bil pripravljen pojasniti celotno dogajanje. »Samo.. verjemi mi, da se ni nič zgodilo, v redu?« Gledal jo je, toda ona ga ni hotela pogledati in počutil se je, kot bi govoril zidu. »In.. jaz sem kriv za vse. Ne bi te smel prepričati, da greš z menoj ven,« se je namrščil, ko se ni mogel otresti krivde, ki je z njenimi besedami postala še težje breme. Ah, kako je lahko dovolil, da se je vse to zgodilo? Imela je prav – moral bi bolje poskrbeti zanjo, moral bi biti toliko pri pameti, da bi prenehal vase zlivati alkohol še v pravem trenutku. Toda namesto tega je podlegel sproščujočemu trenutku večera, ki je med drugim poskrbel, da je pozabil na vse skrbi. Res, kako neodgovorno od njega.

»Ja, rekel bi, da je bilo vse zgolj slučajno,« je njegov glas nenadoma zvenel odločno, da bi pokazal, da govori resnico in da se res ni zgodilo ničesar. »Hotel sem poskrbeti zate, a očitno mi ni najbolj uspelo,« so se njegove ustnice ukrivile v nezadovoljen nasmešek, svoje oči, polne obžalovanja, pa so ponovno pristale na njenem obrazu. In se tokrat niso nikamor premaknile, ko je bil nenadoma odločen, da ji bo dokazal, da ima prav, tudi če v resnici ni imel resnih dokazov. »Kot veš,« je ponovno začel, »se nisi zbudila čisto gola, kajne?« Ko se je zavedal, da to ni bilo najbolj oprijemljiv dokaz, je zavzdihnil in se raje lotil z druge strani. »Poslušaj. Resda sem bil tudi sam dosti pod vplivom alkohola, toda lahko ti zagotovim, da se ni zgodilo ničesar. Poleg tega pa niti ne bi bilo možno, ko pa si zaspala v trenutku, ko sem te uspel sleči,« - namrščil se je ob besedi, ki se mu je nenadoma zdela neprimerna, a ni imel časa iskati nove – »in te položiti v posteljo.« Za hip je premolknil, ko je brskal po spominu, ki je bil tudi zanj nekoliko meglen, toda še vedno se je lahko spomnil določenih delov. »Saj bi te oblekel v pižamo, pa nisem vedel, kje jo imaš..« Obmolknil je – če je bil iskren, se je niti ni trudil iskati, a raje ji je zamolčal, da je bil v resnici tega nesposoben. Vse to samo zaradi prekletega alkohola.

»Ne govori, da je zdaj to tvoja krivda,« je tokrat tudi njegov glas dobil oster prizvok, ko ga je razjezil njen poskus, da bi krivdo prevzela nase. Tega zares ni prenesel. »Torej, misliš, da je šlo za to, kaj? Mi praviš, da sem to storil namenoma.. da bi te izkoristil?« se je razburil ob njenem namigovanju, da se bo bahal pred ostalimi, da mu jo je uspelo podreti. Za koga ga je pa imela? In sploh, nič se ni zgodilo, za božjo voljo. »Kaj?« je nemudoma zahteval. »Kaj ve večina postaje?« Stisnil je dlani v pesti, njegovo dihanje je postalo hitrejše in četudi se je hotel pomiriti, mu to ni najbolje uspevalo. Ni vedel, kaj ga je bolj razburilo – njena prehitra kapitulacija ali odvračanje pogleda, ki je zdaj zanj postalo že preveč moteče. »Poglej me, prekleto.«

614 words | notes: ojoj, oprosti. malo me je zaneslo z besedami. |

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Čet Avg 01, 2013 2:42 pm

[tag] jake.

''razumem, da tebi morda seks ne pomeni nič – toda jaz in ti nisva na isti strani,'' je odločno odkimala in končno izpustila rob majice, potem ko ga je dodobra premečkala in izmučila. tole bi bilo veliko lažje, če bi se nahajala ali v njegovem stanovanju ali pa v hotelski sobi. tako bi lahko samo pobegnila skozi vhodna vrata in tekla domov. iz svojega lastnega doma namreč ni mogla ravno pobegniti in ga samega pustiti v notranjosti. glede na njegovo trmo bi jo verjetno kar pričakal. ''ne, ne bi smel. ker sem se enaidvajset let uspešno upirala temu, da bi vase spravila eno samo kapljico alkohola in potem sem bila zaradi tebe na lepem pripravljena vse vreči stran,'' je zavzdihnila, vendar je vedela, da je bila prav tako kriva tudi sama. lahko bi rekla ne. lahko bi mu v nedogled govorila ne in zavračala kozarec za kozarcem. lahko bi se ustavila po enem. a se ni. ''poskrbeti zame!? resno?'' je prhnila in se posmehnila njegovim besedam. če je poskrbel zanjo tako, da jo je nalil in slekel ter spravil v posteljo, potem je bil res prvovrstna varuška. ''torej nisva spala skupaj? oziroma sva spala skupaj v isti postelji, vendar nisva...? saj veš,'' je zaprla oči in previdno izgovarjala vsako besedo, ko ji je zatrjeval, da se ni nič zgodilo. izgledalo je drugače, ko se je takole zbudila napol gola poleg njega med rjuhami. in upala je, da bo pozabil, kako se je privila k njemu in obraz zakopala v njegov prsni koš. bilo je naravnost ponižujoče. ''da sem bila... sem devica. praktično vsi vedo,'' je zamahnila z dlanjo nekam vstran: ''in se jim zdi smešno, glede na to, da so nekako tudi že izvedeli, da ob večerih včasih napol gola plešem okrog droga.'' skrivnosti, da občasno dela kot plesalka za dodaten zaslužek, ni mogla prav dolgo ohranjati zase. le da je to postala splošna šala v pisarni, ker je bilo eno v nasprotju z drugim. in zdaj se je uspešno osramotila še pred nekom, ki utegne biti nekega dne njej šef. sploh pa res ni rabil vedeti vseh teh podrobnosti. ''ne upam te pogledati, jake. sram me je. lahko nehaš revskati name, prosim?'' je pogled odmaknila od tal. ne proti njemu, vstran.

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Čet Avg 01, 2013 4:33 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

Pogoltnil je slino in medtem ko je zbegano strmel vanjo, poskušal razumeti, kar mu je ravnokar povedala. Kaj je mislila s tem, da nista na isti strani? Za koga ga pa je zdaj že imela? Za sovražnika, morda za tepca, ki jo je nalašč napil in potem izkoristil? Njegovo telo se je napelo in stisnil je čeljust, toda ni rekel ničesar, dokler mu ni povedala, kakšen odpor je v resnici gojila do alkohola. »Krasno. Torej boš lahko zdaj vsem razložila, da sem bil jaz prvi, ki te je uspel napiti,« se je tiho posmehnil samemu sebi, ker si je dovolil česa takšnega, potem pa se ponovno zresnil. »Toda, zakaj nisi nič rekla? Zakaj mi nisi povedala, da ne maraš alkohola.. prekleto,« na lepem ni znal več nadaljevati, v mislih je imel le dejstvo, da se je ponovno vtikal tam, kjer ni bilo potrebno. Kaj je hotel doseči, ko jo je peljal ven? Prav, hotel ji je pokazati življenje onstran varnega mehurčka, v katerem je živela, a se je vse spreobrnilo v katastrofo, ko se je tega napačno lotil. »Zamočil sem, v redu! Si zdaj zadovoljna?« je jezno pihnil in na silo odmaknil pogled od nje, ne da bi zares potreboval njen odgovor. Že tako se je počutil naravnost nesposobno in s tem, ko se mu je posmehovala naravnost v glavo, se je počutil kot največji neodgovorni bedak. Raje ni niti razmišljal o tem, kakšen vtis je naredil nanjo – gotovo ga je imela za nesposobneža, ki ni znal poskbeti za nikogar, kaj šele, da bi vodil fbi. V resnici je bilo precej daleč od tega.

»Nisva,« se je njegov glas nenadoma umiril, ko je končno kazalo, da mu verjame. Zavzdihnil je in izčrpano povesil ramena, kot bi ga vse to dokončno utrudilo. Ob njenem priznanju je samo obstal, molče strmel vanjo in iskal za primernimi besedami. A ni vedel, kaj naj reče – bil je preprosto preveč šokiran, kajti začel je razumeti, zakaj ji je bilo vse tako pomembno. Bila je še devica in.. prekleto, lahko bi bil njen prvi, če bi se zadeva odvila drugače. Sledila je nerodna tišina, medtem ko je še vedno razmišljal o njenih besedah. »Oh,« se je nazadnje izvilo iz njega; beseda je bila neprimerna, toda ni se mogel spomniti ničesar boljšega.

Ostro je potregnil v sebe zrak in ga počasi spuščal skozi usta, ko se je počasi pomirjal. »Oprosti,« je bil šepet, ki je nenadoma zapustil njegova usta, v popolnemu nasprotju z vso popadljivostjo, ko se je še pred trenutkom nepravično znesel nanjo. Res bi se moral naučiti brzdati – če ne drugega, je bilo skoraj strašno pomisliti, da si ga ne upa pogledati. Gotovo jo je do konca prestrašil – ali pa jo je bilo res sram, kot je trdila. Vzdihnil je, nase navlekel hlače, ki jih je še vedno držal v rokah in s tal pobral majico, a preden si je to potegnil čez glavo, so se njegove oči ponovno znašle na njej. Ni se zavedal svojih nepremišljenih korakov, a nenadoma je bil pri njej. »Shiloh. Res sem.. tepec. In.. no, zdaj veš, da se ni nič zgodilo,« je spregovoril z nežnim, a zaradi previdnosti precej zadržanim glasom in dvignil svojo desnico, da bi se jo dotaknil. A ta mu je na mestu otrpnila, ko se je zavedal, kaj počne – ne, to gotovo ni bilo tisto, kar je zdaj hotela od njega. Vedel je, kaj mora storiti. »Hočeš, da grem, kajne?«

563 words |

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pet Avg 02, 2013 2:39 pm

[tag] jake.

''nikomur ne bom razlagala o tem. to je osebno. ne govorim z ljudmi o osebnih stvareh,'' se je zadržala, da ustnic ni jezno stisnila v ravno linijo, kar bi bil očiten znak, da ni najbolj zadovoljna z njegovim sklepanjem. pravzaprav jo je bilo izredno lahko prebirati, ko si jo enkrat spoznal. njene obrvi so se ob jezi vsakič stisnile rahlo skupaj, sicer polne ustnice pa so postale ozka črta. vendar je res bedasto predvideval, da bo vsem govorila, kako sta se napila in kako mu zameri. ljudem je redkokdaj povedala kaj več od svojega imena, še to včasih ne, zakaj bi jim govorila o čem tako osebnem? sodelavci ali ne. ''bom pa samo sebe prepričala, da se ni zgodilo in v roku nekaj dni pozabila,'' je zamahnila z dlanjo nekam vtran, a vedela, da ne bo tako lahko. krivda jo bo mučila še lep čas, ker je prekršila lastna pravila. ''ne vem, v redu? pravim ti, sama sem kriva. imela sem dovolj tega, da mi na lepem vsi govorite, da ne znam živeti in imela sem dovolj vašega pritoževanja,'' je zavzdihnila, ko je sedla na rob postelje. dlani je razprla na kolenih in se naslonila nanja ter nagnila rahlo naprej. potrebovala je prho. na vsakem delčku telesa je čutila alkohol in dim prejšnje noči, ko sta bila v zakajenem baru. morala je vse čimprej sprati iz sebe, preden se bo zažrlo v njeno kožo. ''ne... ne dajaj mi tega pomilovalnega pogleda,'' mu je tokrat besno zabičala, ko je opazila njegovo nelagodje. resno? je bilo tako neverjetno, da po svetu še hodijo ljudje stari enaidvajset let, ki pač še niso dali nog narazen in se na polno fukarili cele noči. je bilo tako neverjetno? ne, njej je bilo normalno, da je imela dovolj samospoštovanja, da se ni slekla ob prvi ponujeni priložnosti. ''nisi vedel, v redu je. nič se ni zgodilo, ni problema,'' je zdaj že malce bolj jezno ponavljala, ko se je pričel opravičevati. njena prva reakcija je bila burna in nepremišljena, avtomatično je krivdo želela zvaliti nanj. počasi je dvignila pogled, ko je zaznala, da se ji je približal, in strmela v dvignjeno desnico, ki je obstala na pol poti do nje: ''ne vem. ali hočeš iti?''

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Sob Avg 03, 2013 10:40 am

TAGGED: SHILOH! smitten3

»Dobro,« se je namrščil, ko mu je dala nekakšno zagotovilo, da vsega ne bo izblebetala naokoli, a to mu nenadoma ni bilo več tako važno; osredotočil se na njene besede in spoznal, kako malo jo pozna v resnici. A imela je prav in njegovo predvidevanje je bilo vsekakor napačno – to, kar je sinoči počela z njim, je bilo osebno in nikakršen material za sproščujoči klepet s sodelovci. Privzdignil je obrvi, ko mu je zdaj zagotavljala, da bo vse skupaj pozabila, navsezadnje ni delovala ravno prepričljivo. A vseeno ji ni ugovarjal – bilo bi neumno, če bi ji zdaj razlagal, kako težko se pozabi kaj takega, navsezadnje je bila vse njegovo maslo. Če ne bi tako vztrajal, naj se malce sprosti ob zabavi, se polovico od tega ne bi zgodilo.

»Jaz že nisem rekel, da ne znaš živeti,« se je skoraj užaljeno namrščil, ko mu nenadoma ni bilo všeč, kako je posploševala vse skupaj. »Hočem reči.. nisem te silil, da greš z menoj ven. Hotel sem samo.. saj veš, da okusiš nekaj sprememb.« Zmajal je z glavo, ko se je spomnil, da je ves načrt, da ji bo pokazal, kako sproščujoče zna biti socializiranje, padel v vodo. Izkušnja je bila zanjo neuporabna, edini nauk, ki ga je lahko potegnila iz te zgodbe, je bila previdnost z alkoholom. Mogoče tudi, naj naslednjič ne več tako zaupa neznancu, ki ji je zagotavljal, da bo vse v redu? Ah, prekleto.

»V redu, v redu,« je dlani dvignil predse, kot bi hotel zaustaviti vso njeno nezadvoljstvo, ker ga je ponovno polomil. Razumel je, kaj je hotela reči – poznal je občutek, ko so te vsi opazovali s tistim pogledom, ko si jim razložil škokantno zgodbo. Enako se je počutil sam, ko je ljudi spomnil, da nima staršev in vsakič je doživel podobne odzive; sočustvovanje, nelagodno tišino in nato hitro spremembo teme. Včasih je bilo to izredno utrujajoče, sploh pa na vsak način ni prenesel, da bi ljudje nanj gledali kot na siroto. Zdaj se je sicer na to že navadil.

Tudi njegov pogled se je ustavil na desnici, ki je še vedno molela v zrak in hitro jo je spustil, kot bi hotel prekriti svoje dejanje. A bilo je že prepozno. »Dobro vprašanje,« je zamišljeno pokimal, potem pa globoko vzdihnil, ko je sedel poleg nje na posteljo. »Toda naučil sem se razlikovati med tem, kar je treba in med tem, kar hočem,« je stisnil ustnice v sled kislega nasmeška in si šel s prsti skozi lase, kot vsakič, ko se je znašel v dilemi. »Hočem reči.. to je tvoje domovanje in jaz sem vsiljivec. Glede na situacijo vsekakor pričakuješ, da jo čim prej pobrišem.« Dvignil je pogled s tal in se zazrl naravnost v njene oči. »Kajne?«

450 words |

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 04, 2013 12:34 pm

[tag] jake.

''ne maram sprememb,'' je zamrmrala, bolj zase kakor zanj. in vendar je dekle, ki je preziralo spremembe, napravilo tako korenite, da jo je pripeljalo na drug konec države. da je zamenjala napol podrto prikolico za svoje stanovanje in policijsko uniformo. ''večino časa res zvenim kot najbolj zagrenjeno in zategnjeno bitje na tem svetu, kajne?'' je tvegala rahel kisel nasmešek, kakor da bi se mu na nek način opravičevala, ker ni... saj ni vedela kaj. morda bolj zabavna. prijetna? vsekakor bolj prijetna. najverjetneje je hudo obžaloval, ker se je sploh pričel ukvarjati z njo in je sedaj po hitrem postopku že iskal najbližji možni izhod v sili. ''nisem sama kriva... ali pa sem. kdo bi vedel,'' je samo skomignila z rameni, nato pa dlan zakopala nekam med grivo svetlih las, ki so bili po naporni noči res bolj podobni gnezdu, kakor kupu lepih kodrov. ''res se trudim. trudim se navaditi na delo, na sodelavce, na to da nikogar ne poznam in to ni dobro. vem, da bi morala imeti koga ob sebi, koga spustiti blizu, ampak... je malce strašljivo,'' je nadaljevala in še sama ni vedela, zakaj mu sploh karkoli razlaga. ne bi ji smelo biti mar, kaj si misli o njej. morala bi ga brcniti skozi vrata in se še naprej pretvarjati, da je bila jezna nanj zaradi prejšnjega večera. vendar je bila preveč razgaljena, preveč na dnu, da bi zmogla obrambo pokonci držati še naprej. ''prav, zato pa sem te vprašala ali hočeš ostati? nisem te vprašala ali moraš stati tam pri miru, marveč, če hočeš ostati?'' je zoožala pogled proti njemu. sedaj ga je očitno postavila v ne najbolj prijetno situacijo, ko je odločitev prepustila pri njemu. ''kot da veš, kaj pričakujem in česa si želim,'' mu je uspelo še malce bolj spodpihati že tako zaneten plamen. nato pa je potrepljala mesto na postelji poleg nje in se presedla rahlo vstran, da bi imel dovolj prostora. ''hm, torej se nisva niti poljubila ali kaj podobnega?'' je tiho kot miška vprašala.

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pon Avg 05, 2013 10:44 am

TAGGED: SHILOH! smitten3

Pokimal je ob njenih besedah in ugotovil, da počasi odkriva delčke skrivnostne svetlolaske, ki je ni poznal niti pol kot je mislil, da jo. A to mu je bilo všeč – všeč mu je bilo, da se mu je odločila tako zaupati, kljub temu da se je še pred trenutkom zgražala nad dejstvom, da se je z njim zbudila v postelji, ki je bila navsezadnje njena. Zdaj, ko vedela, da se ni zgodilo nič zastrašujočega, se mu je zdelo, da je počasi rušila pregrado, ki jo je zgradila med njima in po svoje bi mogel biti s tem zadovoljen. Ni namreč delovala kot nekdo, ki bi se pogosto tako odpirala in razlagala o osebnih stvareh. »Daj no,« je zmajal z glavo in si na obraz narisal nasmešek, ki je oddajal neko posebno energijo, njegove oči pa so bile tako razumevajoče, ko jih je usmeril naravnost v njene.»Vsak ima svoje pomanjkljivosti,« se je njegov nasmešek zdaj spremenil v nekoliko tolažilnega, za tem pa za hip izginil, ko je o nečem premišljeval. Še vedno jo je poskušal razvozljati. »Res nisi sama kriva. Mislim, da je bolj krivo… okolje,« je zadnjo besedo izgovoril tako tiho, kot bi jo izrekel samo zase. Zastrmel se je v svoje dlani. »Nihče ni popoln. Tudi jaz ne,« je prepletal prste in v tišini premišljeval o svoji preteklosti, ki ni bila niti najmanj postlana z rožcami. Vse prej od tega. »Shiloh,« je nazadnje dvignil pogled, v neki nuji, kot bi začutil potrebo, da ji to mora povedati. »Res oprosti, ker sem se prej tako razburil. Ni bilo prav.« Odkimal je z glavo in s pogledom drsel po njenem obrazu, kot bi iskal zagotovilo, da mu ne zameri. »Hočem reči.. včasih me lovi preteklost. Na nikakršen način se je ne morem otresti.« Zmajal je z glavo. Ko bi le razumela, zakaj je bil njegov odziv tako buren. A o njem ni vedela dosti, zato je upal, da si o njem ni ustvarila napačnega mnenja.

»Spustiti koga blizu.. ni napačno,« se je premišljeno vmešal v njene besede, a vsekakor ne vsljivo. Ni hotel, da bi dobila občutek, da ji skuša nekaj vcepiti v glavo. »Če sem iskren, imam tudi jaz zadnje čase težave z zaupanjem. Ne morem si pomagati,« je zmignil z rameni in za hip ponovno odvrnil pogled, ko je sledilo priznanje, ki ga je presenetilo celo njega samega. »Zapor te zna spremeniti.« Stresel je z glavo, kot bi se na vsak način skušal otresti vseh temačnih spominov, ki so se mu v tistem trenutku zapodili po glavi. Zbral se je in se posvetil njenim besedam, ki jih je zdaj že predolgo pustil viseti v zraku. »Da. Želim si ostati.« Nasmeh mu je preuredil resne poteze, ko se je zavedal, kako se je boljše počutil, ko je enkrat za spremembo poslušal svoje srce in se ni ubadal s tem, kar bi bilo potrebno. Mogoče bi se za vse moral zahvaliti njej. »Oprosti. Prav imaš – ne poznam te zadosti, da bi to vedel.« Podaril ji je nasmešek, ki je zdaj odseval nekaj nerazumljivega, kot bi na nek način poskušal delovati očarljivo. A tega ni niti najmanj načrtoval – sprememba v njegovem obnašanju je prišla tako nenadno, tako nepričakovano. »No,« se je komaj opazno namuznil, ko ga je vprašala nekaj, ob čemer bi moral ostati resen in za kar bi ga v resnici moralo skrbeti. »Vem, da boš jezna name, ampak.. ja. Malce sva se tudi poljubljala.« Pogledal jo je z iskrivimi očmi. »Mislim, da si za začetnico precej dobra v tem. Še vedno sem presenečen,« se je kratko zasmejal, nato pa se namrčil, ko je presojal, koliko od sinočnega dogajanja bi ji bilo pametno povedati.

602 words | notes: happy b-day! smitten3

|

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Čet Avg 08, 2013 9:16 am

[tag] jake.

''saj ni pomembno. dvomim, da se bom lahko kdaj spremenila in bila bolj všečna ljudem. prilagodljivost ni ravno ena izmed mojih vrlin,'' je skomignila z rameni in sklonila glavo rahlo navzdol. večino časa ji je bilo res bolj všeč, da so se ji ljudje izogibali, namesto rinili vanjo. četudi se je v zadnjem času izkazalo, da zamuja marsikaj, če se tako vztrajno izmika drugim. če tako vztrajno išče izhode za čimprejšnji pobeg. nekaj podobnega je naredila z jonahom, le da jo je to hudo lopnilo po glavi in sta si bila zdaj prekleto blizu. nekaj, na kar ni znala nadeti nobene oznake. jonah je bil preprosto tam. ni se nameravala več slepiti, da se je šlo zgolj za njegovo učenje poljubljanja, dotikanja, milijona drugih intimnih stvari. ni bilo več učenje. ''tako ali tako sem raje sama. jaz proti celemu svetu,'' se je hitro odkašljala, preden bi se izgubila v tistih prejšnjih prepovedanih mislih. ''v redu je... vse nas lovi preteklost, mar ni očitno?'' se je nasmehnila s pogledom proti njemu. ni poznala njegove zgodbe nič bolj, kot so jo poznali drugi izven kroga njegovih prijateljev. vedela je za zapor in da se je na neki točki moralo pripetiti kar precej sranja. več podatkov iz njega ni nameravala vleči. če mu bo kdaj do tega ji bo že povedal. seveda, razen če ga je s svojimi izpadi uspešno odgnala. ''potem ostani.'' preprosta rešitev.

''tega dela se ne spomnim ravno... pravzaprav se vse konča nekje pri body shotih tekile vrh točilnega pulta,'' je odkrito priznala in če bi bila ena od tistih prikupnih nedolžnih deklic, bi se njena lica obarvala rdeče. ni se spominjala dela s poljubljanjem. vendar mu je verjela, da se je zgodilo. bil je privlačen, vendar na drugačen način kot jonah. na jonahu je bilo nekaj rahlo nevarnega in temačnega, četudi je to uspešno skrival z najnežnejšimi dotiki na temu svetu in najbolj občudujočimi pogledi. jake je bil milo rečeno vaba za ženske. potegne te zraven in ne moreš se zares upreti. lahko si je mislila, da ji je nekje sredi opitosti padlo na pamet, da bi ga napadla s poljubi. ''ampak... um,'' je zamomljala in se ozrla od strani proti njemu, ko je sedel na posteljo poleg nje. ''verjetno obstaja kak način, da bi se spomnila. morda če bi...'' ni vedela, kdo je narekoval njene gibe, verjetno neka zlobna podzavest. vendar je obraz rahlo približala njegovemu in šele, ko je z ustnicami bežno oplazila njegove, dojela, kaj počne. ''ugh, oprosti, neumna neumna.''

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Čet Avg 08, 2013 5:24 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

»Ostani to, kar si. To je najbolje,« ji je podaril nasmešek, ki je razkrival več kot samo ščepec odkritega modrovanja. Vanj se je vmešalo nekaj, kar mogoče ni najbolj razumela – navsezadnje ni mogla vedeti, kaj se mu plete po glavi in kako so ga njene besede spomnile na nekoga. Morda je bil rahlo nepravičen, ko si je dovolil razmišljati o nekom drugem sredi njunega pogovora, toda opažal je, da je imela prav tisto lastnost, ki jo je pri Louise oboževal. Tolikšna prepričanost vase, da se ne nameravaš spremeniti in prilagajati drugim – resda običajno neprilagodljivost ni bila vrlina, ki bi jo ljudje sprejemali z odprtimi rokami, a sam si je moral priznati, da je imel rad uporniške duše. Ljudi, ki so se znali postaviti zase, ko je bilo to potrebno. Pregnal je misli in se raje osredotočil na njene besede, na katere je samo prikimal. Njena stopnja (ne)zaupljivosti v ljudi je bila očitna – svetlolaska je vsekakor sodila med tiste ljudi, ki so raje stvari opravljali samostojno kot timsko, čeprav je bilo tudi slednje dovolj pomembno. V poklicu policistke pa sploh – potrebno je bilo zaupanje, da ti bo nekdo kril hrbet. »Mogoče res,« je počasi prikimal in se odločil, da ne bo več razmišljal o preteklosti. Že tako je to počel prepogosto in gotovo preveč, kot bi bilo potrebno. Skoraj vedno je za svoja dejanja iskal vzroke iz preteklosti in skoraj vedno jih je tudi našel. Navsezadnje je bilo to normalno, kajne? Preteklost je v vsakem primeru vplivala na sedanjost, če ne drugega se je odražala v podzavesti.

Bilo je tako preprosto – ostati. Nenadoma se mu je zdelo tako enostavno slediti tistemu, kar je hotel in se hkrati odmikati od tistega, kar so hoteli drugi. Ponavadi je bil preveč nesebičen in sebe vedno postavil na zadnje mesto, zdaj pa si je vpričo nje dovolil uresničevati svoje želje. Počutil se je tako neobremenjeno, da mu je bilo že nenavadno. A ni se pritoževal, dokler je videl, da je s svojo prisotnostjo prav nič ne ogroža. »Oh, oprosti,« se je skremžil, kot bi se ji hotel opravičiti, da je zaradi njega izgubila spomin. »Ampak.. se res nič ne spomniš? Čisto nič?« Čutil je, kako mu je za hip zaledenela kri, ko je pomislil, kaj vse sta počela, njej pa se ni niti sanjalo. Nista se samo poljubljala.. bilo je še marsikaj drugega in postalo mu je čisto malo vroče, ko ga je oblila krivda, da o tem ni vedela čisto nič. Verjetno se ni niti spomnila, kam vse so zašle njegove roke sinoči in postalo mu je rahlo nerodno, kar je bilo zanj, ki mu je vedno uspelo ohranjati samozavest, resnično neobičajno. A uspelo se mu je zbrati še preden bi lahko opazila, da ni bil najbolj iskren, ko ji je prej razlagal, kako jo je samo slekel in položil v posteljo. Saj se ni čisto nič zlagal – samo izpustil je bistvene podrobnosti.

»Kaj?« Obrv se mu je privzdignila v znak čiste radovednosti in še preden bi lahko dojel, kaj se dogaja, so se njune ustnice čisto narahlo dotaknile. Povsem samodejno je zaprl oči, s čimer je pokazal, kako mu ugaja, a že v naslednjem trenutku ga je odsotnost njenih ustnic pribila na trdna tla. Dvignil je veke in se širokih oči zazrl vanjo – ni mogel skriti presenečenja nad tem, kar se je ravnokar zgodilo. Pričakoval je, da bo jezna nanj, potem ko ji je odkril, da v resnici njun večer ni bil tako nedolžen kot je sprva zatrjeval – a namesto tega ga je skorajda poljubila. »Ahm,« se je presedel na postelji in nikakor ni našel besed, da bi se izvil iz neprijetnega položaja, v katerem sta se očitno znašla oba. Zaprl je oči in stresel z glavo, preden je zbral dovolj poguma, da jo je pogledal. »Si se.. spomnila?« je previdno postavil vprašanje, ki je bilo skrajno neumno, a česa boljšega se ni mogel spomniti. Imel je povsem prazno glavo – od osuplosti ali od tistega kratkega stika z ustnicami? Ni vedel.

658 words | notes: ojoj, oprosti. mal me je zaneslo z besedami. don't hate me! |

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Pet Avg 09, 2013 6:14 am

[tag] jake.

težko je bilo pojasniti, da ni imela pojma, kdo je bila v resnici. bila je tisto, kar je morala biti. bila je trdna zavoljo očeta, bila je delavna zavoljo nujno potrebnega zaslužka. počela je vse, kar je morala storiti, da se ni izstradala in da je imela streho nad glavo. ni pa vedela, kaj počne za užitek, v katerih malenkostih uživa. vse je bilo povezano zgolj z absolutno nujo in nekimi cilji, ki si jih je zadala pred leti, odločena, da se reši preteklosti in alabama. zdaj je bila v filadelfiji, stran od doma, bolj zmedena kot kadarkoli poprej. naenkrat je dvomila v prav vsako svojo odločitev in naenkrat se ni prepoznala več. če se sploh kdaj je. ''spomnim se popivanja,'' je zdaj s sumničavim glasom dvignila pogled proti njemu. zvenel je, kakor da se je zgodilo mnogo več od tistega poljubljanja, ki ga je omenila. in zakaj bi ji karkoli prikrival? ''torej sem nama ponudila moje stanovanje kot prenočišče, prišla sva sem, sem te poljubila... in nato padla mrtva v posteljo, ti pa si me kavalirsko slekel do spodnjega perila?'' je na kratko povzela vse znane podatke. in verjela je, da je bila ona tista, ki ga je poljubila. bilo je logično. pijana je naredila nekaj neumnega, on je bil verjetno dovolj pri sebi, da je vedel, kako neumna ideja je to in ni niti sodeloval. jasno, zakaj bi? to je tudi pojasnilo, zakaj je bila ona tista, ki se je nagnila proti njemu in z ustnicami rahlo zdrsnila prek njegovih, preden je vklopila preostanek pameti in se odmaknila. ostala je na pretirani bližini in zrla vanj, ko je odprl oči in se pričel presedati. njegova drža, njegov ton, njegovo premikanje na mestu. vse je kazalo na to, da ga je spravila v neprijeten položaj. ''ne,'' je zamomljala in se v nekaj sekundah že pognala pokonci. odkorakala je do predalnika z oblačili in pričela odpirati predale ter ven jemati sveža oblačila. ''oprosti, to je bilo neumno. ne bi smela niti poskušati. ne danes in ne včeraj. ne vem, kaj mi je bilo. ni mi podobno. poleg tega čisto razumem, da... mislim. oprosti, če sem se metala po tebi,'' je zadnje besede iztisnila skozi ustnice iz jeze nad seboj. zakaj bi hotel imeti karkoli z neko mlado bedasto policistko, ki še sama ni vedela, kaj hoče? isto vprašanje bi lahko postavila jonahu. to vse je bilo nenadoma preveč zanjo. in napraviti ni mogla niti vdiha, ki bi jo pomiril. ''ne bo se ponovilo.''

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Ned Avg 11, 2013 2:02 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

Ni mu bil všeč način, kako je njen glas izzvenel ob koncu pojasnitve, da se je spomnila samo popivanja – zvenel je preveč sumničavo in začel se je zavedati, da se preveč dolgo ne bo mogel izmikati. Povedati ji bo mogel resnico, jo soočiti z dejstvom, da je njen spomin ni hranil vsega, ki se je zgodilo po tistem, ko je vase zlila zanjo občutno preveč meric alkoholne pijače. V spominu ji ni ostalo praktično ničesar. »Popivanje.. no, to je bil šele začetek,« je poskušal svoje ustnice prisiliti v nekaj, kar bi bilo podobno opravičujočemu nasmešku, a mu je spodletelo in tako se je samo nerazumljivo spačil, ko so se mu ustnice ukrivile pod kotom nezadovoljstva. »Pravzaprav sem bil jaz tisti, ki je predlagal, da te pospremim domov,« je popravil njeno zgodbo, ki je bila sestavljena zgolj iz njenih predvidevanj o sinočnem dogajanju. »In ja.. res si me poljubila,« je počasi nadaljeval, ko se ni hotel približati tistemu delu, ki ji gotovo ne bo všeč. Zmajal je z glavo in pogledal stran – res mu je bilo precej nerodno razlagati o svojih problemih, ki jih je imel z dekleti in poželenjem, sploh če je je imel v sistemu toliko alkohola. »Potem pa se je meni odpulilo.« Poškilil je proti njej in s krivdo povesil ramena, kot bi se pripravljal, da ga bo nahrulila, ker si je dovolil česa takšnega. »Ampak res se ni nič zgodilo. Zaspala si, tik preden me je prešinilo, kaj počnem.« Ugriznil se je v ustnico. Najraje bi pobegnil; preveč ga je bilo sram. A kaj pa je pričakovala? Bil je vendar moški. Kako bi se ji lahko kar tako uprl? Sploh pa je ona začela z divjim poljubljanjem in njegovi možgani so takrat to dojeli kot nekakšen znak za dovoljenje.

»Ne?« je zbegano ponovil in takoj zatem mu je postalo jasno, da ga je znova polomil. Resno, mar bi ostal tiho, kot pa da jo je spraševal takšne neumnosti, ki niso imele smisla. Namrščil se je in negibno obesdel na mestu, medtem ko jo je opazoval, kako iz predala brska sveža oblačila. Čakal je, kdaj bo proti njemu iztrelila roko in mu ukazala, naj pri priči izgine iz njenega stanovanja, a na mesto tega se mu je opravičevala, kar ga je samo še bolj zbegalo. »Razumem, da si jezna.. hočem reči,« je zajel sapo in brskal za primernimi besedami. »No, ne vem,« se je vdal, ko še sam ni bil prepričan, kaj je hotel sploh reči. Preveč ga je zmedla. »Saj ni treba, da se,« je pohitel s svojimi besedami, s katerimi tako ali tako ni vedel, kaj naj z njimi počne. »Mislim.. poljubila si me. Prav,« ji ne bi mogel bolj očitno nakazati, kako ga je nenadna njena sprememba razpoloženja begala. Poljubila ga je.. dvakrat. In zdaj se mu je opravičevala, ker je sploh prišlo do tega? Res se je počutil izgubljeno.

475 words |

Naslov sporočila: Re: apartment B3 Sre Avg 14, 2013 4:55 pm

[tag] jake.

njen želodec je napravil salto ali dve ob njegovih besedah. popivanje je bilo šele začetek? kaj za vraga naj bi to pomenilo? njeno čelo se je nagubalo, ko je obrvi potegnila skupaj in pogled zavrtala vanj. ''bi lahko, lepo prosim, malce bolje pojasnil – saj veš, namesto da govoriš vse napol in moram vleči iz tebe,'' je poskusila glas ohraniti miren in hladen, čeprav jo je celotna situacija pošteno živcirala. tole ji ni bilo podobno. bilo je tako izven njenega značaja, da bi se zlahka utopila v lastnem sramu. ''samo povej mi. povej mi vse, kar se je zgodilo, da lahko potem pozabiva na to,'' je nadaljevala v določnem tonu in gubice na njenem čelu so se samo še poglobile ob vsaki njegovi nadaljnji besedi: ''kako misliš odpulilo?'' oh bog. rekel je, da nista spala skupaj. no, saj sta spala skupaj. vendar ne spala spala skupaj. toda zdaj je zvenelo, kakor da sta počela res vse, le spala spala nista skupaj. v kaj za vraga se je spravila? najprej se je zdelo nadvse nedolžno – je pač malce preveč popila in poljubila šefa FBI-ja ter pustila, da jo je spravil v posteljo. zdaj je vse spominjalo na grozljivko. odpirala in zapirala je predale, ko je iskala primerna oblačila, čeprav bo najprej morala skočiti pod tuš. morala je karseda učinkovito iz sebe sprati vse sledi prejšnje noči – vsaj fizične, če si že ni mogla privoščiti možganske lobotomije in vse izbrisati iz spomina. ''ja, poljubila sem te. menda včeraj in vsekakor tudi tri minute nazaj. toda nisi me poljubil nazaj. ne zdaj, ko si trezen. ampak resnično nima veze. oprosti, ker sem te tako napadala, ne bo se več ponovilo. tako ali tako se ne bova več videla in problem je rešen,'' je drdrala predse in v rokah zdaj stiskala sveže spodnje perilo ter trenirko. ''hvala za vse – ker si me spravil varno domov,'' je spravila iz sebe, ko se je zravnala pred njem in obstala sredi sobe. nič več mu ni imela za reči. počutila se je bedasto, da se je metala nanj, potem ko mu zelo očitno ni bilo do nje. ''stanovanje ni veliko, sam boš našel pot ven.''

Naslov sporočila: apartment B3 Sre Avg 14, 2013 6:25 pm

TAGGED: SHILOH! smitten3

Skoraj se je zdrznil, ko je zaslišal njene besede, iz katerih je kar vela nestrpnost in potreboval je nekaj trenutkov, da se je zbral. Prekleto, nikoli ni imel problema z ohranjanjem koncentracije, nikoli ni zares tako polomljeno razlagal dogajanje. A zdelo se je, da so bile ob njej njegove govorniške sposobnosti nikakršne – kar vsekakor ni bilo značilno za nekoga, ki je bil navajen javnih nastopov in marsičesa drugega, kar je zahtevalo spretnost z besedami. Toda zdaj se je počutil prav čudno, skoraj tako kot prestrašen učenec, ki pred tablo zaradi mogočnega strahu ne more odgovoriti na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno. Po eni strani ga je bilo res strah – strah njenega odziva, ko ji bo povedal, kaj se je v resnici dogajalo. »No,« je previdno začel, medtem ko ni dvignil pogleda od svojih dlani, ki jih je živčno prepletal med seboj. »Od začetka mislim, da veš kako je šlo. Oba sva precej popila in jaz sem te hotel pospremiti domov. Nisi bila ravno v stanju, da bi sama hodila naokoli, poleg tega ti tega tako ali tako ne bi dovolil,« je zmajal z glavo in globoko vdihnil, preden je nadaljeval. »No, prišla sva sem in.. no ja, mogoče tega ne veš, ampak pod alkoholom sem rahlo drugačen.« Namrščil se je. Ji mora res razlagati vse to? Tvegal je pogled proti njej in ko je videl, kako ga vprašujoče gleda, mu je bilo jasno, da čaka pojasnilo. »Drugačen v smislu, da sem te začel otipavati, potem ko.. saj veš, si me poljubila,« je zadnjo besedo čudno zamomljal, ko je nerodno odvrnil pogled nekam proti tlom. Bilo ga je preveč sram – in to vsekakor ni bil njegov stil. »Ah, kaj pa vem, kaj sem še vse počel.. očitno kar dosti. In tudi ti.. no, ne vem.. ne bi ravno rekel, da si se upirala.« Pogoltnil je slino. »Ampak nisva spala skupaj,« je njegov glas postal urgentno živahen, ko jo je ponovno opomnil na dejstvo, na katerega ni hotel, da pozabi. Zazrl se je v svoje dlani in premišljeval o tem, ali naj ji pove tudi tisti del, kako se je zjutraj zbudil z roko, zatlačeno nekam globoko v njene spodnjice, a res ni hotel, da bi ga imela za spolnega nadlegovalca.

»Kaj hočeš reči?« je zmedeno nabral čelo, ko je komaj sledil vsem njenim besedam. Počutil se je, kot bi govorila v nekem tujem jeziku, ki ga ni razumel niti besedice in je tako le s težavo poskušal razbrati pomen. Zajel je sapo, ko je omenila, da je ni nazaj poljubil – in ja, imela je prav, toda takrat je bil preveč osupel, da bi ji poljub vrnil. Sploh pa.. »Nisi mi dala te možnosti,« se je slišal na glas dokončati svoje misli, ne da bi se zavedal, kdaj so mu možgani sploh dali dovoljenje za to. In čeprav je bilo vse slišati samo kot, da si postavlja sebi v bran, nazadnje ni lagal. Odmaknila se je od njega še isti trenutek, ko se ga je dotaknila z ustnicami. Sploh pa ni bil prepričan, če bi sam imenoval tisto poljub – bil je zgolj bežen dotik njunih ustnic. »Jaz.. hm..,« je vstal, v nuji, da čim prej pobegne stran od tod. Ostal je popolnoma brez besed, še na njeno zahvalo ji ni znal odgovoriti – mogoče zaradi tega, ker je bil prepričan, da ni mislila resno. V resnici mu ni bila prav nič hvaležna, da jo je spravil domov – vsaj ne na takšen način. »Jaz.. ja.. šel bom.« Zavzdihnil je, ji obrnil hrbet in se odpravil k vratom. Preden jih je odprl, je še na hitro poškilil proti njej – in nato odšel s cmokom v grlu, ki ga je tam pustilo razočaranje, da ga ni niti pogledala, ko je odhajal. Kot bi bil nepomembna smet.

THE END

621 words |