LILLY DOT JONES

age: twenty-three | hometown: philly | occupation: novice | group: irish mob | face claim: cora keegan

»… postavila na noge celotno koncertno dvorano. dvanajstletna deklica ki se skriva pod imenom lilly jones je včeraj ponovno izpolnila vsa pričakovanja glasbenih navdušencev. novi mozart, prerojeni beethoven – mlada pianistka si zasluži prav vsak vzdevek, ki so ji ga do sedaj dodelili. pravijo da je ni skladbe ki je jonesova ne bi mogla zaigrati; konkurence v svojih vrstah pa tako ali tako že dolgo nima več. Svoj uspeh pojasnjuje z nenehno vajo ter tem, da se njen svet praktično ne vrti okoli ničesar drugega kot klavirja. O tem nikakor ne dvomimo, glede na število turnej in koncertov, ki jih je že izvedla  svojem kratkem – a vse prej kot neproduktivnem – življenju je zagotovo izmučena.  Pa vendar na oder vedno znova stopi z visoko dvignjeno glavo ter nasmehom do ušes, da sploh ne omenjamo njenih zdravo rdečkastih licih ter venomer elegantnih gibih. Če so amadeusu torej rekli čudežni deček smo dandanes zagotovo priča vzponu čudežne deklice. Zdi se da svetlolasega klavirskega angela ne more ustaviti nič več, kajti le še nekaj korakov jo loči od naslova osebe, ki je zopet prestavila meje…« ogenj je preteče vzplamenel ko je lilly vanj vrgla ta sedem let star kos časopisa. »nekaj korakov ki jih očitno nikoli ni zmogla,« je zamrmrala sama pri sebi.

Bele tipke, črne tipke. Nikoli ni razumela kako lahko nekaj tako različnega skupaj tvori zvok, ki močno stremi k popolnosti. Ni razumela od kod prihajajo melodije;  povzročil je vendarle samo en pritisk na tipko. Nežen dregljaj. In kdo ve, mogoče je bilo prav tako malo potrebno da je andrea jones izgubila še zadnji kanček zdrave pameti ki ga je premogla. V lillyjinih očeh je bila vedno nora, nebogljena ženska, neprisebno bitje brez lastnega mišljenja. Pa vendar bi njeni možgani lahko zopet v celoti delovali, so govorili zdravniki, pa vendar bi jo lahko ozdravili te njene norosti. Dejstvo da njena mama ne bo več popolna bebka ki večino časa sploh ne ve zase kaj šele da bi pomagala vzgajati svojo edino hčerko je takrat že slavno malo pianistko bolj zmedlo kot razveselilo. Materina ozdravitev bi prinesla spremembo v njeno življenje, a le-te ni želela kajti v tistem trenutku je bilo se popolno. A vedra zdravil ki jih je andrea požirala dan za dnem so imela visoko ceno. thomas jones je zavrgel svojo življenjsko kariero v philadelphijski odvetniški pisarni za to da mi pomagal ženi, družinski prihranki so kmalu začeli izginjati. In svetlolasa pianistka je lahko samo gledala kako so njen klavir zamenjali za tablete, njene sanje pa  tem za andreino zdravje.

Sesule so se v prah, te njene preklete male sanje. In zakaj? Zato da je zmešana avša lahko pogoltnila še nekaj tablet več, da je njenemu naivnemu možu uplahnilo še nekaj kančkov upanja. Lilly je bila nasmejan otrok, pa čeprav brez prijateljev; klavir je bil njeno zatočišče, v glasbo je izlivala vsa svoja čustva in priznanja. Ni potrebovala človeške družbe, pa vendar se ni zavedala kako hitro se to lahko spremeni. In ko so ji pri šestnajstih prodali njenega edinega tako imenovanega prijatelja ni več vedela kaj naj stori sama s sabo. Turneje, slava, blišč: to je bilo njeno prekrasno življenje, dokler se stanje njeni materi ni začelo boljšati. Da, andreo je okrivila za vse, kar je tako nenadoma izgubila. In tako kot mati se je tudi hči zatekla k tabletkam, le da lilly z njimi ni želela postati bolj prisebna – želela je pozabiti nase, na svet okoli sebe. In tabletke so vodile do belkastega prahu, prah pa do čudežne tekočine v injekcijah. In te? Te so jo popeljale naravnost  komuno kjer je preživela leto svojega patetičnega življenja. In ko je prišla ven kot bivša odvisnica in izvedela da je njena mama umrla njen oče pa posledično naredil samomor, ji je na nek način odleglo. Svoje življenje je že tako ali tako zapravila: dobra je bila samo še v preprodajanju drog, če že ne more več igrati na klavir.

Pravijo da  temnih ulicah sivih mest na zlomljene ljudi prežijo zveri, ki jih bodo potegnile vase. In v tistem trenutku lilly ne bi mogla biti bolj ranljiva, njena želja po toplini in sprejetosti nikoli ni bila večja. In takrat jo je našel on, zver ki nate preži v najbolj skritih kotičkih philladelfije: eden on članov irske mafije. Privlačna mlada svetlolaska je bila popolna za preprodajo drog, krajo ter – oh,  le kako bi lahko pozabili na to – prostitucijo. Konec konce ni imela izbire, vrtinec umazanih poslov jo je vase potegnil silovito in iznenada. In tu je bil seveda tudi on, vedno hladen in na prvi pogled popoln moški, ki je v saki situaciji naredil pravo stvar. Tako izkušen, močan, vsemogočen.  Lilly je kmalu padla  njegov objem in od tam naprej med rjuhe, a zakaj bi si to sploh še jemala k srcu. Pa vendar ni ostala hladnokrvna ko jo je po nekaj mesecih zamenjal za dolgonogo rjavolasko. Misel o ljubezni ki traja večno se je s tem za lilly razblinila. Tudi njene ilegalne dejavnosti so kmalu obrodile sadove, pa čeprav še zdaleč ne take kot bi si jih svetlolaska zaželela. Po pol leta zaporne kazni zaradi posedovanja mamil je zopet dihnila svoboden zrak. Da, če ni bila nič drugega je bila pa vsaj svobodna. Za enkrat.

Ko smo na dnu, se menda ne moremo spustiti še niže. Takšno je življenjsko vodilo triindvajsetletnice dve leti po tem ko se je rešila zapora ter za sabo pustila svojo burno zgodovino. Vse kar je obdržala od svojega glamuroznega otroštva je eleganca  njenih gibih, ki se je tudi zavestno ne bi mogla znebiti. Na splošno se ji zdi da se za tako rekoč nobeno stvar v življenju ni vredno truditi, zato lilly jones živi za in v trenutku; za jutri bom poskrbela jutri, pravi ter z visoko dvignjeno glavo nadaljuje svojo pot po ulicah philladelphije. bOlj ali manj prepovedane romance, več ali manj pokajenih cigaret na dan. Punca je z eno besedo flegma in zdi se, da jo ne briga za prav nikogar okoli sebe. Življenje jo je v preteklosti pogosto teplo in s tem vanjo vbilo piker humor. Lilly težko preživi uro brez da bi izrekla nekaj sarkastičnih, ciničnih ali ironičnih pripomb, črni humor pa je več kot njena stalnica. In kljub vsemu je niti enkrat ne bi slišali da se bo pritoževala: postala je precej bolj močna in odločna oseba, kot se tega zaveda sama.

BEHIND THE MASK