število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: police lobby Sre Avg 14, 2013 5:24 pm
[tag] jonah & jake.
vračala se je s kratkega odmora, ki si ga je privoščila sredi delavnika. deset minut je bilo več kot dovolj časa, da je skočila čez cesto do kavarne in vzela eno od božanskih kav za seboj. če ne drugega, jo bo morda vsaj kava spravila v kanček boljšo voljo. napredovanja bi se po vsej logiki morala veseliti. tukaj je bila šele dober mesec dni, malce več, in uspel ji je skok na stopničko višje. kar je pomenilo, da lahko dokončno opusti napol golo plesanje v klubu ter se zares posveti zgolj svojemu pravemu poklicu. pomična vrata so se razprla pred njo, ko je zakorakala v notranjost velike avle. že iz navade je prostor zaobjela s pogledom, ker je bilo tukaj včasih moč videti vse živo. od vklenjenih tatov do prostitutk z pisanimi boami okrog vratu. toda tokrat ni bilo ne enih in ne drugih. ali pa so bili. pozabila je, kaj počne, ko so se njene oči ustavile na temnem pogledu na drugem koncu avle in že je hodila preko prostora naravnost do njega. ne bi smel biti tukaj na delu, moral bi doma upoštevati vsa pravila njegovega bolniškega dopusta. počivati, okrevati, se zdraviti. ''si zmešan, jonah? kaj delaš tu? pojdi domov. zdravnik ti je jasno povedal, da se ne smeš naprezati, in pot do sem je vsekakor naprezanje,'' je kot sitna mama pričela nergati takoj, ko je bila dovolj blizu, da se ni rabila dreti, da jo je slišal. ustavila se je ob njem in v rokah stiskala lonček s kavo. je že vedel? so mu že povedali? je bil zato tukaj? ker ga je klicala blackwoodova in ga obvestila, da so mu dodelili novega partnerja. ''moral bi biti doma,'' je spregovorila malce bolj nežno, ko se je izza njenega hrbta zaslišal njej znan moški glas. presenečeno se je ozrla nazaj prek ramena, čeprav je vedela, čigava podoba jo bo tam čakala. ''jake.''
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Ni bil prepričan, kako bo to funkcioniralo, a odločil se je poskusiti. Imel je ravno toliko časa, da se je zapeljal do policijske postaje in poiskal Shiloh, da z njo spregovori par besed. Še vedno se je počutil precej bedno zaradi dogodka iz prejšnjega tedna, ko jo je prepričal, da je šla z njim ven. Njegov poskus, da bi se vsaj enkrat malce sprostila in odmislila vse skrbi, je splaval po vodi, potem ko se je končal s tragičnim pristankom v njuni postelji. Še vedno se je opiral dejstva, da nista zares spala skupaj, a vseeno je imel občutek, da bi se ji mogel opravičiti. Ji zagotoviti, da se kaj takega ne bo več ponovilo in hkrati prepričati, da se da zabavati tudi brez alkohola. Resda je bilo malce riskantno, a nameraval jo je znova povabiti ven. Samo onadva, brez vodke in ostalih alkoholnih pijač, ki so znale precej dobro poskrbeti za luknjo v spominu. Česa takšnega si res ni smel več privoščiti, sploh pa ni bilo nujno, da bo na vse to pristala. Toda poskusiti ni greh, kajne?
Odrinil je vrata policijske postaje in ta so se mu zdela nenadoma tako težka, čeprav je v preteklosti že najmanj stokrat stopil skoznje. Živčno si je popravil kravato in preveril, če je njegova srajca pravilno zapeta na zapestjih, nato pa ošinil predverje, ko je začel tuhtati, kako naj svetlolasko dobi ven. Ni imel ravno zagotovila, da je bila tukaj – lahko je bila kje na terenskem delu, lahko pa je imel tolikšno srečo, da je še vedno ždela v pisarni in tipkala poročila. Njegova prva misel je bila, da bi šel preprosto do njene pisarne in če je tam ne bi bilo, bi zavil proti pisarni njihove šefice – a ideja, da bi hodil še k Sage, se mu resnično ni zdela pametna.
Potem pa jo je zagledal – sicer mu je v natančno tem trenutku kazala hrbet, ko se je z nekom ravno pogovarjala in še preden bi lahko pomislil, da ni ravno olikano, da takole moti pogovor, je že odkorakal do nje. »Shiloh,« je razkril svojo prisotnost s tem, da jo preprosto poklical, ko ji je bil tako blizu, da ga je lahko slišala. No, pravzaprav ji je bil tik za petami in če bi se obrnila k njemu nekoliko nepazljivo, bi se lahko vanj celo zaletela. »Oprosti, vidim, da si ravno sredi pogovora..« Ozrl se je proti neznanemu moškemu nasproti in mu namenil opravičujoči nasmešek z dobršno mero vljudnosti, s katero se je bil zaradi položaja navajen srečevati. »Se lahko pogovoriva?« so se njegove oči znova spustile do svetlolaske, ko se je vanjo zazrl skoraj proseče.
436 words | notes: here we goo :3
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
baje je moral podpisati neke papirje ali nekaj podobnega. ni bil prepričan – ženska, ki ga je iz policijske postaje klicala, je zvenela preveč zbegano, da bi lahko popolnoma ugotovil, kaj je hotela. ampak ni imel kaj proti temu – po krajšem prisilnem dopustu, na katerem se je znašel, je bila ideja na policijsko postajo prav prijetna. tako se je spravil v solidna oblačila, ujel taksi in odkorakal na postajo. zdaj je stal na sredi avle in se odločal, ali bi šel po stopnicah ali raje vzel dvigalo. potem pa je dvignil pogled in pri vratih zagledal svetlolasko, ki je zdaj besno korakala proti njemu.
»shiloh,« se je nasmehnil, potem pa je nasmeh nekako zbledel iz njegovega obraza, ko je začela govoriti. »ne, glej, čisto v redu sem,« ji je zagotovil in nekoliko premaknil svojo roko in uspelo mu je, da se ni skremžil od bolečine, ki ga je ostro presekala ob početju. prav, morda bi moral res počivati. »klicali so me. nisem povsem prepričan, zakaj, ampak je pa vključevalo nekaj s podpisovanjem papirjev,« je pojasnil, »in poleg tega je zvenelo nujno.« namenil ji je kar najbolj nedolžen nasmešek, ki ga je premogel, potem pa se je v pogovor nekdo vmešal in njegov pogled je zdrsnil na osebo za njo. potreboval je nekaj trenutkov, da je dojel, kdo je bil tip. in nato samo nekaj sekund, da se je njegova pest samodejno stisnila in se je zadržal, preden bi ga udaril. kreten, ki si je drznil napiti njegovo ljubko svetlolasko. »freeman,« je iztisnil skozi zobe in se namrščil. »mislim, da se še nisva imela priložnosti spoznati,« se ni zmenil za njegovo prošnjo ali vljuden nasmešek, ko je stopil proti njemu. »jaz sem jonah. njen… sodelavec,« se je moral sprijazniti s to besedo, čeprav bi raje rekel kaj drugega. »in hej, ne pustiti se motiti zaradi mene, prepričan sem, da shiloh ne bi imela kaj proti, če bi se pogovorila kar tukaj,« je dejal in mu obenem s pogledom sporočil, da bi ga najraje ubil.
tagged: my precious babies!
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: police lobby Čet Avg 15, 2013 6:05 am
[tag] jonah & jake.
bila je že v polni pripravljenosti, da bi nadvse učinkovito pričela karati jonaha. v mislih je resnično imela že sto argumentov, zakaj bi se zdajle moram nahajati doma v postelji ali vsaj v stanovanju, namesto da leta okrog po mestu, četudi zaradi dela. podpisovanje papirjev gor ali dol. toda že sam začetek njunega pogovora je bil prekinjen, ko se jima je pridružil tretji akter in situacija ne bi mogla biti bolj nerodna, tudi če bi jo načrtovali. upanje, da jonah ne bo prepoznal prišleka, je bilo po vsej verjetnosti čisto zaman. poznali so ga vsi. zasukala se je naokrog, ugotovila, da se je jake iz nekega razloga postavil direktno za njen hrbet, ter se umaknila malce bolj na stran, da je nekako obtičala na sredi med obema moškima. ''kot si rekel, sem ravno sredi pogovora,'' se je glasil njen odgovor. vsak opazovalec v njem ne bi našel niti sledi pikrosti, a vendar je bila tam. majcen ščepec ostrine. njena dlan se je samodejno izstrelila proti jonahovi stisnjeni pesti, ko je iz sebe spravil jakovo ime, a jo je skoraj enako hitro tudi umaknila. ni bila njena naloga, da mu zagotavlja... karkoli že pač. ''moj partner. jonah je moj partner,'' ga je popravila in tokrat poslala opravičujoč nasmešek k svojemu sodelavcu/partnerju/sosedu. ''verjetno so te klicali, da prideš podpisat soglasje. napredovala sva,'' je nadaljevala in res bi si želela, da bi lahko novico dostavila ob drugi priložnosti. se morda oglasila s kupom kitajske hrane v škatlicah v njegovem stanovanju. ''pogovoriva o čem, jake? lahko se tukaj,'' je prikimala, čeprav v drugi del besed ni bila najbolj prepričana. že tako se je počutila kakor najbolj bedasto dekletce, ker je padla na limanice samega šefa. in zdaj je izgledalo, kakor da si je napredovanje prislužila preko igric med rjuhami.
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: Re: police lobby Čet Avg 15, 2013 11:41 am
TAGGED: SHILOH & JONAH!
Navajen je bil, da so ga ljudje prepoznali, kamorkoli je prišel in izkoristili vsak trenutek, da so pritegnili njegovo pozornost – še posebno policisti. Toda rjavolasec pred njim ni ravno deloval, da bi ga želel spoznati; prej nasprotno. »Me veseli,« mu je pokimal z vljudnim nasmeškom in se poskušal ne zmeniti za to, da oseba ni iztegnila desnice, kot bi se spodobilo. Prav tako je poskušal spregledati očitno dejstvo, da vanj zija s skoraj zloveščim pogledom, kot bi bilo to, da ju je prekinil med pogovorom, hudodelsko dejanje. No, mogoče res ni bilo ravno primerno, a bilo je res nujno. Ni hotel, da mu svetlolaska uide, čeprav zdaj, ko se je njegov pogled znova znašel na njej, se ni zdela prav nič zadovoljna. »Ja, vem, oprosti. Ampak, nujno je..« je zamrmral, v upanju, da bo razvozlala signalne znake, ki ji je poskušal sporočiti z očmi. A nenadoma je njegovo pozornost pritegnila njena roka, ki se je ves čas motala okoli temnolasca, za katerega je trdila, da sta sodelavca, partnerja ali kakorkoli že. Dvignil je obrvi, ko sta mu oba začela zagotavljati, da bo v redu, če se s svetlolasko pogovori kar pred njim in zdaj je bil on tisti, ki se je nezadovoljno namrščil. »Nisem prepričan,« je povsem pozabil na prijazni ton glasu, ko je zdaj njegov pogled drsel od enega do drugega, nazadnje pa se je ustavil na temnolascu, ki ga je nezaupljivo premeril. »To so zasebne zadeve.« Pogledal je svetlolasko in v njegove oči se je naselila sumničavost. »Ne vidim razloga, zakaj bi moral biti tvoj sodelavec seznanjen s tem, kar ti imam za povedati.« Se mar nista dogovorila, da bosta tisto noč obdržala zase? Kaj ni bila ona tista, ki se s svojimi sodelavcmi nikoli ni pogovarjala o osebnih zadevah? Dobil je občutek, da mu je nekaj zamolčala. In to mu vsekakor ni bilo všeč.
307 words |
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
morda bi moral biti prijazen do tipa in misliti na svojo prihodnost. navsezadnje je bil jonah zelo ambiciozen in zlahka bi se nekega dne videl v fbiju, ampak za vraga, tipa bi res najraje treščil tako, da bi videl vse zvezde. rekel ji je, da se ni zgodilo nič? rekel?! bil je tako zelo ogorčen. a potem ga je premotila in pogled je uprl vanjo. »zdaj sva partnerja?« je ponovil in se prvič iskreno nasmehnil, »krasno!« je dejal, ker ga je to dejansko veselilo, sploh zato, ker je vedel, da bo tako lahko bolje pazil nanjo, čeprav ni vedel, zakaj bi sploh moral paziti nanjo – samo občutek mu je narekoval, da mora zanjo dobro poskrbeti. obrnil se je proti freemanu. »zdaj sva partnerja,« mu je povedal, če je slučajno preslišal.
nekaj ji je signaliziral z očmi in jon je občutil nenavadno zadovoljstvo ob tem, ko se na to ni ozirala kaj preveč. in freeman se je zdel nenavadno nezadovoljen s tem, da ni na ukaz stekla za njim in ga vdano poslušala. kakšen kreten je bil tip! prav, če bi se postavil na realna tla, bi najbrž ugotovil, da freeman sploh ni bil tako slab in da bi lahko bila kolega, ampak zdaj, ko je vedel, kaj je počel s shy, je bilo to nemogoče. »oprosti, kolega, ampak imaš slučajno kak problem z mano?« se je pozanimal in s pogledom zavrtal v njegove oči. ni bil dobre volje, toliko je bilo očitno. »če je rekla, da se lahko tukaj pogovorita, se lahko tukaj pogovorita. razen če hočeš od nje kaj posebnega in je to potem nekaj, česar jaz ne bi smel slišati,« se je njegov glas nevarno ohladil. kako bi bilo zabavno, če bi lahko kretena udaril; v tem bi zagotovo užival. poleg tega mu ni bil všeč način, s katerim je opazoval shy. kot da je drobno jagnje in freeman velik volk, ki je komaj čakal, da bo zasadil zobe v mlado meso.
tagged: my precious babies!
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
ni bila slepa, opazila je jakeov pogled, ki jo je nadvse očitno poskušal zvleči stran od jonaha. vendar se je čutila dolžno ostati na mesto, sploh zaradi njune kratke, a pestre, skupne zgodovine, za katero je vedel tudi njen partner. ''da, partnerja sva. takoj, ko se vrneš z bolniške začneva z dejanskim delom,'' se je bežno nasmehnila proti slednjemu, nato pa pogled preusmerila na njunega vrhovnega šefa. ''jake, razumem, da je nujno. vendar dvomim, da je pomembno. če je to povezano s prejšnjim tednom... mislim, da si že takrat povedal vse,'' je govorila zgolj njemu, čeprav se je še kako dobro zavedala, da ob njej stoji jonah. toda stavek je bil tako ohlapen, da iz njega kakšnih bistvenih detajlov ni bilo pomoč razbrati. poleg tega je vedel bistvo – malce je zabluzila s freemanom in to je bilo to. ''nočem, da si zame trgaš tvoj dragoceni čas. od zdaj naprej bom vedela bolje. ne smem sprejeti vsakega povabila in ne smem zaupati nekomu, zgolj zato ker je to moj prvi instinkt,'' je nadaljevala, nato pa utihnila, ko je opazila poglede, ki sta si jih izmenjavala moška. fenomenalno. zdaj bosta še merila svoje koncentracije testosterona in ona bo stala na sredi. da sploh ne omenjamo tega, da si nihče od njiju ne lasti pravic nad njo. morda je z obema na eni točki delila posteljo, a to je bilo tudi vse. ''jonah,'' je malce ostreje zamrmrala, ko je kanček povzdignil glas in ga zraven dodobra ohladil, da bi lahko prisegla, da te osebe sploh ne pozna. niti sledu ni bilo o običajni toplini in rahlem humorju. ''in jaz ne vidim razloga za tvoj prihod sem. če se dobro spomnim, si odkorakal stran. če se dobro spomnim, nisi nikoli pokazal kakšnega povratnega interesa. torej?'' je sama vrnila enako odločen pogled freemanu. ni mu nameravala razlagati, kdo je jonah in kaj točno ima z njim, to ni bila njegova stvar. ''se gre za kakšno službeno obveznost? potem ti z veseljem prisluhnem. ampak službene zadeve se lahko debatira pred partnerji. ne vem, če naju povezuje še kaj drugega kot skupna veja poklica, jake. opravičila sem se že za najin... nesporazum. kaj naj ti še ponudim,'' se je trudila glas ohraniti brezbarven in brezčuten, vendar je bilo prekleto težko. po eni strani jo je zanimalo, kaj ji je hotel povedati. po drugi je vedela, da bi bilo bolje, če bi si zatisnila ušesa in prav bedasto tekla stran, kakor hitro jo nesejo pete.
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Ni spregledal očitnega, da se nekaj plete med njima, ko sta si izmenjala novico, da sta partnerja – način, kako se je temnolasec obrnil proti njemu in ponovil, da sta napredovala in postala partnerja, je delovalo skoraj tako ponosno, kot bi mu sporočil veselo novico, da sta se zaročila. Zaščemelo ga je v želodcu in za hip ga je prevzel tisti zoprni občutek, da je nezaželjen – in nenadoma ni bil več prepričan, kateri od njiju se ga bolj želi znebiti. Morda je vseeno zmagal temnolasec, ki je očitno hotel, da se med njima razvname ogenj in se stepeta sredi preddverja. Kako drugače se njegovega vprašanja, ki je kar klical po tem, da mu eno primaže, ni mogel razlagati. »S tabo?« je privzdignil obrvi in ni si mogel pomagati, da se ne bi čisto malo posmehnil njegovemu poskusu, da bi bil on tisti, ki bi izgubil živce. »Ne da bi vedel,« mu je z brezbrižnim odgovorom pokazal, da sploh ne namerava sprejeti njegovega iziva v boj. Bil je pametnejši od tega, da bi se nadenj spravil s pestmi – ali kaj je pravzaprav sploh pričakoval od njega. Samo prebodel ga je s tistim ledenim pogledom, s katerim ga je hotel utišati, nato pa se obrnil proti svetlolaski in ji namenil dolg, miren pogled. Zavedal se je, da je to edina priložnost, da se ji vnovič opraviči in pripravljen je bil celo sprejeti dejstvo, da z njo ne bo mogel govoriti na samem. Kar se mu je zdelo še vedno tako neumno – kot bi bil temnolasec njen telesni stražar, ki bi obenem še presojal, kaj se sme nekdo pogovarjati z njo in kaj ne.
»No, hotel sem se ti opravičiti,« je začel s čim bolj spravljivim tonom, čeprav je čutil, kako mu srce pod prstnim košem razbija kot za stavo. Ni mogel določiti, ali je bilo to zaradi neke nerazumljive jeze, ki jo je občutil zaradi njenega partnerja, ki je očitno vedel čisto vse, ali zaradi razburjenja, ki se je v njem pojavilo z mislijo, da mu še zadnja priložnost počasi uhaja iz rok. Stisnil je zobe, ko se je odločil, da ne bo pustil, da bo po vodi splaval še ta načrt. »Odkorakal sem stran, ker si me ti tako prosila,« se ni pustil odgnati, medtem ko je zdaj strmel naravnost v njene oči in se popolnoma ni zmenil za tistega tepca zraven, kdorkoli je že bil. Počutil se je napol pohabljeno, ko je vidno kazala, da nima nekega daljnega interesa za pogovor z njim, a je pogumno sprejel njene besede. Morda je bila to kazen, ki je prišla za njim, čeprav se ji je že opravičil – a očitno to zanjo ni bilo dovolj. »Opravičil sem se ti že in.. ja, vem, da besede ne morejo nič popraviti, ampak..« Za trenutek je obmolknil, ko je iskal oprijemljiv argument, a nazadnje je vzdihnil, ko se je zavedal, da z ničemer ne more popraviti tistega, kar se je zgodilo. »Hotel sem poskusiti znova,« je bleknil, preden bi ga zapustil pogum, ki ga je komaj zbral ob védenju, da je tako ali tako vse, kar ji izreče ali predlaga, obsojeno na propad. Vsaj tako je delovalo. »Hočem da.. greš z mano, da ti pokažem, kako bi lahko bilo. Pripravljen sem popraviti napako,« se je njegov glas proti koncu sprevgel v skorajšni šepet, ko se je zavedal, da izgublja. Tako ali tako ga bo zavrnila – do zdaj ga je še čisto vsakič. »Precej očitno imam interes,« je zamomljal, ko se je nekoliko zapoznelo branil pred njeno obtožbo, da ni nikoli vračal zanimanja. Lahko se bi pritožil, da mu dela krivico – a ostal je modro tiho, kajti ni hotel netiti ognja tam, kjer ni bilo potrebno.
608 words |
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: police lobby Pet Avg 16, 2013 11:22 am
rahlo se je namrščil ob njenih besedah o bolniški, ampak ni čutil potrebe po tem, da jih komentira. navsezadnje se je tako ali tako že pred par dnevi odločil, da bo od zdravnika kar najbolj hitro pridobil potrdilo o tem, da je sposoben opravljati delo in zaradi tega se je nameraval na postajo vrniti res kmalu. s pogledom je meril temnolasca, potem pa je samo rahlo zavzdihnil, ko je prepoznal opozorilo v njenem glasu in zaradi tega samo privzdignil obrvi ob freemanovih besedah. ni ga maral. ampak ni se šlo zanj kot za osebo – tega se je jasno zavedal, šlo se je zanj kot za nekoga, ki bi potencialno lahko osvojil shiloh in to je bilo nekaj, česar se je jon na nek čuden način skoraj bal.
nenadoma se je zavedel, da ne bi smel biti tam. ne zares; to je bilo nekaj, kar bi morala opraviti sama, ampak še vedno se ni mogel kar tako prisiliti v to, da bi se premaknil in odkorakal stran. njegove oči so bile uprte v freemana, ko je govoril – bilo je neverjetno, kako zelo ga je vse skupaj živciralo, ker ni vedel, kaj bo na vse skupaj rekla ona. se ji bo zdelo mamljivo; pravljice, ki jih je prodajal? odkašljal se je, ko je med njimi obvisela čudna tišina. »prav, to najbrž ni ravno pogovor, ki bi mu moral prisostvovati. poleg tega, da je nekako… hm, čuden, mi deluje veliko preveč oseben,« se je namrščil. naiven jon – je res mislil, da bo lahko karkoli spremenil? navsezadnje je bil freeman očitno cel paket, kar se je tega tikalo, medtem ko je bil on sam zgolj tip s kupom okostnjakov v omari. zaslužila si je boljše. »in tale tip hoče nekaj od tebe, tako da, ja,« se je obrnil proti shiloh morda malo prehitro, zaradi česar ga je ponovno zbodlo na mestu vboda in se je hipoma moral zdrzniti in polglasno zastokati, preden je jezno namrščil obrvi. »in navsezadnje sem tvoj sodelavec, vseeno mi je,« se je odločil in na obrazu ohranil hladno masko.
tagged: my precious babies!
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: police lobby Pet Avg 16, 2013 1:58 pm
[tag] jonah & jake.
''nisi mi dolžan opravičila, poleg tega si se mi opravičil že zadnjič. in jaz tebi. res, jake, vse skupaj je bil samo nesrečen nesporazum in kot sem rekla, ne bo se ponovilo,'' je sklonila pogled navzdol. to je bil tisti trenutek, ko je lahko samo sebe prepričala, da se je tekom dvajsetih let dobro vzgojila. sama, seveda. nikogar drugega ni bilo tam, da bi je učil pravilnih odločitev. in zdaj mu tistega dogodka ni nameravala obešati za vrat, sploh ker je bil levji delež krivde na njenih plečih. ''da, ker... ker... ah, vraga, jonah ve, za kaj se gre. hotela sem, da odideš, ker ti očitno ni bilo do tega. ko sva bila zunaj, sem se vrgla nate – sam si to potrdil – in zjutraj, ko sem te skoraj, um, poljubila, nisi napravil nič. nisem te hotela zadrževati,'' je nekje vmes zamahnila z dlanjo proti jonahu. da, o osebnih stvareh ni govorila s sodelavci, toda jonah je bil daleč od sodelavca in laž, da je bil njen najtesnejši prijatelj, je zvenela nadvse verjetno. sploh ker sta znala prijateljevati dobesedno na tesno, tako z minimalno razdaljo med njunimi telesi. ozrla se je k rjavolascu s prošnjo v očeh, naj vendarle ostane. saj mu je bilo vseeno, kaj hudega pa mu bo, če potrpi skozi en pogovor, potem pa se lahko skupaj pomenita o tistem partnerstvu.
''znova?'' se je iznenada zasukala nazaj k jakeu in presenečenje v njenem pogledu je bilo očitno: ''znova na trezen način?'' da bi šla znova ven z njim ali da bi znova poskusila tisti del v njenem stanovanju, ki se ga sama še vedno ni spomnila? ''si prepričan, da to hočeš?'' je priprla pogled, nato pa napravila požirek zdaj že hladne kave v njenih rokah. ''bosta kavo? seveda bosta kavo, vsak od vaju dobi eno kavo. tamle je kavomat, gremo,'' je iznenada oba potiskala v smeri kavomata in obenem po žepih lovila kovančke. tudi če bi samo odkorakala do tja, bi ji bila primorana slediti. a stanje poleg kavomata je bilo vsekakor manj čudno kot ždenje sredi avle vsem na očeh. obrnila jima je hrbet in v režico potisnila drobiž, pritisnila ustrezen gumb in mašina je že mlela. slišala je jonahove besede, se ozrla prek ramena in videla hladen izraz na njegov obrazu. prav. tudi prav. ''torej... ker sem samska ter na voljo in je vsem vseeno kaj počnem, potem ja. prav, jake. znova,'' je prikimala, ne da bi se zasukala nazaj k njima. strmela je v aparat in se prepričevala, da je tudi njej vseeno. poleg tega freeman res ni bil napačen. verjetno bi vsaka ženska na njenem mestu hotela novo priložnost. kajne?
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: Re: police lobby Pet Avg 16, 2013 8:59 pm
TAGGED: SHILOH & JONAH!
»Nesporazum? Ampak to ne pojasnjuje tega, da..« je začel preveč pogumno in se nato ustavil, ko se je odločil, da to najbrž ni bilo pomembno. Ni bilo, kajne? Tisti poljub po vsej verjetnosti njej ni pomenil ničesar in popolnoma nič ne bi dosegel s tem, da bi jo opozoril, da do poljuba ni prišlo samo enkrat. Bila je čisto trezna, ko se ga je dotaknila z ustnicami – in še vedno je bil zmeden, ker ni bil prepričan, kaj točno je s tem preverjala. Poleg tega pa so ga še vedno bolele njene besede, ko mu je očitala, da ji poljuba ni vrnil. In potem je očitno vse izblebetala svojemu kolegu. Prekrasno. »Nikar ne pravi, da mi ni bilo do česarkoli,« je bil njegov glas nepričakovano raskav, ko mu je bilo nenadoma dovolj, da je kar naprej ponavaljala, da se je odločala na podlagi njegovega domnevnega pomanjkanja interesa. »In rekla si, da ne praviš naokoli,« je še stisnil skozi zobe, ko se je trudil, da ne bi povzdignil glasu. Ni hotel uničiti svojega načrta in mogel se je potruditi, da je vložil vse atome moči v to, da bi ostal popolnoma miren, četudi ga je zadeva po svoje tako jezila. Nazadnje je vdihnil in za hip zaprl oči, da bi se pomiril in ko jih je znova odprl, je iz njih izginila kakršnakoli sled prikrite jeze. V očeh se mu je zasvetilo spoznanje, da mu je pripravljena odpustiti in to je nato zamenjala hvaležnost, pomešana z odločnostjo. »Da. To je tisto, kar hočem,« je potrdil z zatrdno odločnostjo, od katere ga ni bilo mogoče odvrniti. »In sploh, ti si me naučila, naj sledim svojemu srcu,« jo je spomnil in v kotičkih njegovih ustnic se je za hip porodil droben smehljaj. A ta je izginil v trenutku, ko se je zavedal resnosti položaja – še vedno je bil tam njen partner, ki je vedel čisto vse in še vedno mu ni potrdila, ali bo šla z njim ven ali ne. Ob njenem predlogu, ki je vključevala kavo, je samo zmajal z glavo, a ni imel druge možnosti, kot da ji je sledil, prav tako kot njen kolega. Šele ko je potiskala kovance v avtomat, je dojel, kakšen je bil njen namen. Hotela je nekoliko sprostiti napeto ozračje, ki bi ga lahko opazil čisto vsak naključni mimoidoči, če bi bil dovolj pozoren, poleg tega pa res ni bilo ravno pametno, da imajo takšne pogovore vsem na očem. Bili so vse prej kot poslovni. »Res?« so se njegove oči zableščale, ko je ob njenem potrdilu občutil neko neznansko veselje, ki si ga ni znal točno razložiti. Toda vsekakor ni prihajal samo od tega, da je končno dobil, kar je hotel. »V redu. Potem.. potem sva zmenjena,« se je še kar naprej smehljal in s kotičkom očesa radovedno poškilil proti temnolascu, ki ni deloval najbolj zadovoljno. Karkoli se je je že pletlo med njima – in to res ni bila njegova stvar -, mu nenadoma ni bila več tako važno. Dala mu je še eno priložnost in to mu je bilo v tem trenutku najpomembnejše.
508 words |
axel wardell
število prispevkov : 239 cash : 465 street reputation : 215 tvoja starost : 30 starost lika : 33 group : police kraj rojstva : texas, usa.
Naslov sporočila: Re: police lobby Sob Avg 17, 2013 6:45 pm
njene besede so imele nanj nenavaden učinek, ker je nenadoma ugotovil, da so ga skoraj… prizadele. na nek čuden način, ki sploh ne bi smel obstajati. poljubila ga je? ves čas je mislil, da je tepec navalil nanjo, zdaj pa se je izkazalo, da se je motil. je sploh poznal svetlolasko? ni delovala kot nekdo takšen. a po drugi strani, kaj pa je on vedel? jezno se je namrščil, ko jo je ponovno povabil ven in za trenutek sam pri sebi ugibal, če bi šla z njim. morda? ja? ne. kako zoprno. in nato, še preden bi lahko ugovarjal, se je moral napotiti za njo proti aparatu za kavo.
in potem… potem je shiloh sprejela povabilo in nenadoma je začutil naval jeze, ki ga ni znal definirati. a to ni bilo tisto, kar ga je pognalo čez rob – ne, čez rob ga je pognal pogled, ki mu ga je namenil freeman. nekako zadovoljen, samozadosten – kot da bi zmagal v igri, ki to sploh ni bila. še preden bi se zavedel, kaj se dogaja; še preden bi realno premislil svojo reakcijo, je njegova pest jezno šinila proti freemanovemu obrazu. šele ko je začutil bolečo kljuvanje v roki, se je zavedel, kaj počne – zavedel pa se je tudi, da je bil razlog za to dejstvo, da je deloval tako srečno, ker bo šel ven z njo. udaril ga je močno. premočno. stopil je korak nazaj, izraz na njegovem obrazu je bil zdaj hladen. »se opravičujem,« je dejal in ugotovil, da nikoli ne bo dobil službe pri fbiju. »sploh ne bi smel biti tukaj,« se je odločil in nato jezno zavihral proti izhodu, še preden bi dobil freeman priložnost za povračilni udarec ali pa shiloh priložnost, da ga ustavi.
tagged: my precious babies! notes: jon gone!
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: police lobby Ned Avg 18, 2013 5:44 am
[tag] jake.
zasukala se je okrog s prvo kavo v roki in ravno še ujela jonahov nenaden premik proti njunemu šefu. opa. zadušila je vzklik in s pogledom lahko samo sledila njegovi pesti, ki se je srečala z jakovo čeljusto v ne ravno nežnem udarcu. če ne drugega, je očitno res bil pripravljen, da se vrne na delo. še vedno v šoku je strmela vanj, ko je zamrmral opravičilo in že pričel vihrati strani proti izhodu. ''jonah!'' je zaklicala za njem, a ne pretirano naglas, da ne bi očitna ogorčenost v njenem glasu odmevala po celi avli in pritegnila še več pozornosti. in tako je verjetno tudi ni slišal, ko so se vhodna vrata že zaprla za njem. ''oh, sranje jake, tako zelo mi je žal,'' je hitro odložila obe kavi na prvo prosto mizico in bila v koraku ob njem. stopila je rahlo na prste, da je lažje videla že pordelo kožo, ki se bo kasneje nedvomno obarvala v grd vijoličen odtenek. eno dlan je položila vrh njegovega ramena za oporo, s prsti druge pa čisto lahno zdrsela prek mesta, kjer je pristal udarec. ''to vse je moja krivda,'' je zamrmrala predse, ko se je namrščila in pogledala proti njemu. ''morda z jonahom nisva ravno samo sodelavca...'' je bil stavek z vsakim zlogom tišji, da na koncu še sama niti ni bila prepričana ali ga je zares izrekla. ''vendar ja. ne bi mu smela povedati. toda res nisem pričakovala, da bo reagiral tako. vedno je tako pod nadzorom in tole mu res ni bilo podobno,'' je pričela drdrati in iskati opravičila za temnolasca, ki je že zapustil prostor. ''prekleto, res mi je žal,'' je znova zatrdila, namesto da bi se končno premaknila na mestu in stopila stran. ''ampak še vedno bi šla rada ven. seveda, če je tebi do tega? razumela bom, če nočeš. mislim, kot želiš,'' je ostala tam na prstih.
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: Re: police lobby Ned Avg 18, 2013 10:33 am
TAGGED: SHILOH!
»Kaj za..« Njegove besede so se porazgubile, ko mu je v obraz priletela pest temnolasca, še preden bi lahko reagiral in ga ustavil. Osuplo je zamežikal, a ni vrnil udarca – ni bil oseba, ki bi bi brez razloga vračala udarce in tudi ni bil več razpoložen za takšno obračunavanje kot včasih. S pestmi se je znal resnično dobro boriti, a zakaj bi se spravljal nanj? Vse skupaj je bilo neumno otročje in ni imelo nekega smisla. Samo privzidnil je obrvi, ko mu je navrgel opravičilo, ki je bilo izrečeno s takšnim tonom, da se je več kot očitno dalo razbrati, da mu ni bilo v resnici prav nič žal in potem na lepem odvihral skozi vhodna vrata. Prhrnil je, ko je gledal za njim; napol posmehljivo in napol z odkritim neodobravanjem za takšno obnašanje. Potem pa ga je nenadoma zmotila njena bližina in ko je oči preusmeril k njenim, so bile te še vedno resne. »Tebi? Tebi je žal?« se je skoraj posmehnil, ko ni mogel verjeti, da jo je njen domnevni partner tako pustil sredi avle, kot bi bila njena dolžnost, da se mu mora opravičiti. Kakšnega neodgvornega tepca ima za sodelovca. Toda potem se ga je dotaknila in smešno, ponovno je ostal brez besed. Pogoltnil je slino in jo nekaj trenutkov samo opazoval - megla v njegovih zamišljenih očeh, se je razkadila. Nenadoma je bil popolnoma zbran, ko ji je strmel naravnost v oči. »Kaj pa sta? Ljubimca?« Vzdihnil je, ko se je zavedal, da je bil njegov ton preveč oster. Ni bilo pravično, navsezadnje to ni bila njena krivda. »Rekla si.. da nisi spala z nikomer,« je stišal glas, ko se je zavedal, da sta bila še vedno na javnem kraju. Že tako sta najbrž zgledala čudno, ker sta si bila tako blizu. »Agh.. prenehaj s tem, okej?« je bilo v njegovem glasu moč zaznati sled nepotrpežljivosti, ko se mu je še kar naprej opravičevala za dejanja, ki jih sploh ni storila ona. »Ni tvoja krivda.« Njegova roka se je počasi sprehodila po njeni roki, a se ustavila nekje na sredi, ko se je zavedal, da to ni najbolj primerno početje sredi avle. Toda bil ji je tako blizu, da bi lahko natančno opisal vse odtenke njenih osupljivo čudovitih modrih oči. Te so ga nekoliko spominjale na Saoirse, a pregnal je njeno podobo, še preden bi se mu ta izrisala pred očmi. Saoise že davno ni bila več njegova, prav tako ne Louise – in ni vedel zakaj, toda svetlolaska pred njim se mu je skorajda zdela mešanica obeh. Kar je bilo preprosto preveč nenavadno. »Veš, če ne bi bila ravno sredi policijske postaje, bi te poljubil,« je svojo sapo pobožal njeno lice, preden ji je na obe lici pritisnil kratek poljub. Če bi ju kdo opazoval, ne bi niti posumil, da se ne gre samo za navidezno vljudnostno cmokanje v pozdrav.
474 words |
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
Naslov sporočila: Re: police lobby Pon Avg 19, 2013 5:06 am
[tag] jake.
''da. oprosti. ponavadi res ni tak,'' je vztrajala pri svojem z zaskrbljenim glasom. dvomila je, da bo jake iz tega napravil velik cirkus in blackwoodovi omenjal, kaj si njeni uslužbenci drznejo početi, vendar ni mogla trditi zatrdno. bile je še vedno preveč presenečena nad samim udarcem, da bi sploh lahko dojela, da se je čisto zares zgodil. ''kaj? ne, nisva ljubimca,'' je zmedeno dvignila pogled stran od njegove čeljusti proti očem. ''in nisem. ne z njim, ne s kom drugim,'' je zdaj malce trše pristavila, ker se ji res ni ljubilo poslušati dvomov. že to, da mu je sploh bleknila tistega jutra priznanje, da je devica, je bilo zanjo dovolj sramotno. da je zdaj še dvomil vanjo in jo takole mimo vrsticami imel za lažnivko... ne, preprosto ne. ''jonah je bil prva oseba, ki sem jo spoznala, ko sem prišla v mesto. živi v stanovanju nasproti mojega in potem sva se spoznala še na postaji. nisva samo sodelavca. ob njem se počutim varno in glede na to, da v enaindvajsetih letih nikoli nisem poznala občutka varnosti, se ga prav bedasto oklepam,'' je klavrno poskusila razložiti in nekje sredi besed se je njena pozornost preselila na njeno roko, po kateri so drseli njegovi prsti. čisto lahno. ''jake...'' je zamrmrala in pogledala okrog njiju po avli. nahajala sta se v skrajnem kotu, blizu velikih marmornatih stebrov. in izgledalo je, da jima nihče ne posveča več pozornosti kot običajno. toda ni bilo primerno, česar sta se očitno zavedala oba. ugriznila se je v ustnico, ko se je nagnil bližje k njenemu obraz – menda ne bo? – in poljubil njeno lice. za kratek bedast hip je pomislila, da jo bo zares poljubil. toda imel je prav. bila sta na postaji, ni bilo primerno. ni bilo primerno. ''um, torej. kdaj?'' je napravila prehiter korak nazaj in pričela popravljati dolge pramene svetlih las, ravnati rokave uniforme.
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: Re: police lobby Pon Avg 19, 2013 10:47 am
TAGGED: SHILOH!
Zmajal je z glavo, ko je še vedno branila svojega partnerja in ni ji več ugovarjal – najverjetneje ga je res poznala bolje kot ga je sam in na podlagi današnjega spleta dogodkov ni mogel zares ustvariti mnenja o njem. Sploh pa mu ni bilo važno, čeprav ga je čeljust še vedno nekoliko skelela od udarca, ko je pest postlal v njegov obraz. A uspelo mu je nekoliko pozabiti na to, ko se je s prsti sprehodila po pordeli koži – bilo je tako blagodejno. »Prav,« je vzdihnil, ko je začutil, kako je njen glas postal nekoliko nepotrpežljiv in odločil se je, da ne bo več drezal vanjo s takšnimi vprašanji. Devištvo je bila njena stvar in ni se imel pravice vtikati s poizvedovanjem o njenem spolnem življenju. Bila je stvar čiste zasebnosti.
Dvignil je pogled proti njej in jo zbrano opazoval, ko mu je začela pojasnjevati, kakšen je njen odnos z njenim partnerjem v resnici. »Aha,« je zamišljeno izdavil ob zaključku, njegove oči so se nemirno sprehajale po njenem obrazu in se nazadnje ustavile naravnost na njenih očeh. »Torej, kot nekakšen.. prijatelj,« je poskusil ugibati, a ko se je spomnil, kako sta si prej izmenjavala pomenljive poglede, ki sta jih lahko razumela le onadva, je nekoliko podvomil v lastne besede. Samo skomignil je, ko se je odločil, da to ni bilo področje, kamor bi se moral vtikati in se raje posvetil svetlolaski, ko ji je bil nenadoma tako blizu in ji pritisnil poljub na obe lici. V resnici je nameraval nekaj drugega. »Am,« se je zmedel, ko je nenadoma tako silovito odskočila nazaj, kot bi jo spekel in njegova desnica se je že stegnila proti njej. Potegnil jo je še globje v kot, preden se je stisnil ob njeno telo in svoje ustnice združil v nežen, a čuten poljub. Ob tem je povsem pozabil na vprašanje, ki mu ga je ob koncu zastavila in povsem pozabil na to, da sta še vedno sredi policijske postaje. A zdaj je prav vsem lepo obrnil hrbet in se ne zmenil za dogajanje zadaj, ko se je posvečal njenim ustnicam. Roka mu je zdrsela vse do njenih bokov.
353 words |
jane hawkins
število prispevkov : 299 cash : 587 street reputation : 254 tvoja starost : 31 group : police
komaj opazno se je zdrznila, ko je uporabil besedo prijatelj v tesni povezavi z jonahom. vendar je zmogla prikimati in dodati rahel nasmešek v zagotovilo. ker sta nenazadnje res bila prijatelja. vsega preostalega pa jake freeman pač ni rabil vedeti. že sama je komajda razumela, kaj se plete med njo in jonahom. razložiti njun odnos nekemu nepristranskemu človeku je bila praktično nemogoče. ''ni pomembno. res ne. jonah nima nobene veze s tabo in mano. ali s tistim večerom,'' je zatrdila z novo odkrito odločnostjo in njen nasmešek je ob tej resnici hitro postal bolj iskren. ''žal mi je le, da se ničesar ne spomnim. in morda je malce naivno in nespametno, ampak ti verjamem, ko praviš, da se ni zgodilo nič... posebno pretresljivega,'' je pazljivo izbrala kolikor toliko nevtralne besede. takoj, ko se je poskusila odmakniti malce nazaj, ji j sledil s korakom naprej proti njej in njegova dlan se je ovila okrog njene roke, ko jo je potegnil za seboj v sam kot avle. bila sta vedno bolj skrita očem in že samo dejstvo, da jo je stisnil ob steno, je v njej sprožalo mešane reakcije. en del se je počutil neverjetno krivo, četudi ni razumela zakaj. drugi je bil tiho vznemirjen. sploh ko je bila naenkrat ujeta točno med steno in njegovim telesom ter jo je poljubil. nežen in previden poljub. skorajda vljuden. in morda je bilo krivo to, da je bil njen učitelj poljubljanja jonah, vendar se ni znala zaplesti v tako rahel poljub. njena desnica se je ovila okrog njegovega vratu, ko ga je potegnila nemogoče bližje k sebi in naenkrat poljub ni več spominjal na nekaj skrajno nedolžnega. njen hrbet se je rahlo usločil, ko je njegova dlan zdrsela do njenih bokov in šele ko je morala prekiniti poljub, da je prišla do naslednjega diha, je bila sposobna med njiju zriniti eno od dlani in ga ustaviti s potiskom ob prsni koš. ''zelo zelo zelo slaba lokacija,'' je zamrmrala in najprej pogledala vanj, nato pa prek njegovega ramena. nihče jima ni posvečal pozornosti, kar pa še ni pomenilo, da je bilo poljubljanje sredi policijske postaje nekaj pametnega. ''sobota zvečer. pridi pome.''
oliver mclaughlin
število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: Re: police lobby Pet Avg 23, 2013 3:45 pm
TAGGED: SHILOH!
»Res je,« je vzdihnil in poskušal odmisliti agresivni izpad njenega partnerja iz pred nekaj minut. Naključni opazovalec bi njegovo reakcijo zamenjal za ljubosumje in tudi sam se je čedalje bolj nagibal k temu, čeprav si ni znal razložiti, kaj se je pletlo med svetlolasko in tistim temnolascem. A odkar je slednji besno odvihral skozi vrata, se je odločil, da ni bilo važno. Trenutek je bil njun in dokler mu je bila pripravljena odpustiti za dogodek iz prejšnega tedna, si res ni hotel misli polniti z drugimi, še posebej z njenim partnerjem ne. »Meni je tudi žal,« se je kislo nasmehnil, ko si preprosto ni mogel odpustiti, da je dovolil, da se je tako napila ob njegovi prisotnosti. Moral bi paziti nanjo – moral bi jo spraviti domov, preden je vase stočila cel sod alkohola. Polomil ga je, milo rečeno. »Nič takšnega se ni zgodilo.« Nič takega, razen tega, da so se njegove roke v tistem večeru zašle čisto povsod. A vendar je bila zanj prepovedan sadež – še toliko bolj prepovedan, ko je izvedel, da je v resnici še devica. Nikdar si je ne bi zavoljo lastnih užitkov privoščil, če ne bi privolila v to. Gojil je določeno spoštovanje do deklet.
Prav zato je bil tudi njegov poljub tako zelo previden – kot bi pravzaprav samo okušal njene ustnice, ne pa od nje zahteval neke večje strasti. Ni bil prepričan, če je bilo to početje pametno, a ni si mogel zares pomagati. Na njej je bilo nekaj posebnega, kar ga je tako privlačilo in čeprav je na vse pretege poskušal zatreti željo po njenem telesu in njenih ustnicah, se je tej nazadnje vseeno prepustil. A tokrat je bil bolj pazljiv in trezen je imel tudi lažje vse pod nadzorom.
Presenetila ga je, ko mu je vrnila poljub z neko posebno močjo, ob katrem se je bilo še težje obvladovati, da ji poljuba ne bi vrnil z enako strastjo. Bil je prepričan, da ga bo odrinila, takoj, ko se bodo njegove ustnice združile z njenimi – mu morda prisolila klofuto, navsezadnje je bila poteza preveč pogumna, da bi prav lahko vse skupaj vzela za predrznost. »Vem,« je dahnil, ko je nenadoma na svojih prsih začutil njene roke, ko ga je lahno odrinila. Sledil je njenemu pogledu, ko je ošinila avlo in nenadoma je stal korak stran od nje, da med njima od daleč ni bilo mogoče opaziti tiste intimnosti, ki je po poljubu ostala v zraku. »Pridem. Abosolutno,« so se njegove ustnice raztegnile v nasmešek, ki je deloval preveč srečno, kot bi bilo v resnici primerno. A nisi mogel pomagati - postajala mu je všeč in ravnokar je pristal na njuno naslednje srečanje, ki ga je sam pri sebi oklical za zmenek, četudi ni bil prepričan, kaj naj bi bilo v resnici. Morda samo preporosto druženje? Toda ta poljub vsekakor ni bilo nekaj, na kar bi se dalo kar tako zlahka pozabiti, niti do sobote ne.