001. po velikem zelenem travniku je tekla majhna deklica z velikim nasmeškom na obrazu. dolgi rjavi lasje so ji plapolali v tem toplem a vetrovnem popoldnevu. za deklico je tekel moški, lovil je deklico in ko jo je končno dohitel, je malo arianno zavihtel v naročje, zaokrožil okoli svoje osi, da se je iz deklice izvil krik radosti. medtem je ženska sedela na rdeči odeji, strmela v prizor z izrazom ljubezni na obrazu. bila je srečna, vsi so bili srečni, družina je bila srečna. to je moj najlepši spomin. in kadarkoli skrenem iz poti se skušam spomniti tega trenutka, kakšni smo bili nekoč.


002. v poslovni obleki je oče urno odhitel skozi vrata njihove mestne hiše, očitno se mu je nekam ekstremno mudilo. mati je za njim zaskrbljeno pogledala, nekaj ni bilo v redu. a očitno je zaupala vanj, da se bo odločal po svoji vesti, da bo naredil pravo stvar. deklica je z izrazom nerazumevanja trmasto strmela v svojo mater. želela je, da ga ustavi, naj mu ne pusti zapustiti doma. že takrat sem čutila, da je nekaj narobe. in imela sem prav.

minilo je par ur, mati je nemirno postavala po kuhinji, dokler ni odšla proti oknu. zgroženo se je zagledala v prizor zunaj, nato pa prestrašeno poiskala svojo majhno deklico. odpeljala jo je proti spalnici, jo priganjala, naj se skrije v omaro in to je deklica tudi storila. zadnji spomin na mater je bil njen žalosten obraz in palec prislonjen k ustnicam v znak tišine. nato je odšla, v kuhinji so se zaslišali kriki, strel iz pištole in nato je vse potihnilo. zevajoča tišina, deklica pa zvita v klobčiču še vedno skrita v omari. niso jo našli.


003. nikoli ni marala sirotišnice, vedno so z njo grozno ravnali. želela si je, da bi boleče spomine potisnila v pozabo, a ji ni nikdar uspelo. prišlo je prelomno leto, ko je morala zapustiti sirotišnico in se sama podati v svet. nič ni imela, bila je brez prebite pare, ampak ni želela pomoči. želela se je znajti sama in ne prejemati milosti zaradi usmiljenja. bila je preponosna za kaj takšnega in jezna na oblast, da še vedno niso našli krivca, ki je povzročil smrt matere in očeta. skupina nesposobnežev, vedela sem, da moram stvari vzeti v svoje roke.

spoznala je sebi enake ljudi, s približno enako žalostno zgodbo. želeli so si čim hitreje priti do denarja, četudi bi s tem kršili zakon. postavili so se v svet kazinoja in iger na srečo, le da so imeli nekoliko drugačne načrte. osredotočili so se na igro blackjacka in štetja kart, bili so dobro izurjeni in ni trajalo dolgo ko so si takole nabrali na kupe denarja. arianna je bila v igri izvrstna, to ji je ležalo. pri igri sem uživala vsako sleherno minuto. adrenalin mi je tekel po žilah, medtem ko sem morala biti vedno zbrana. in nikoli nisem izgubila.


004. na uho se ji je prikradlo ime morilca družine, oziroma bolje rečeno plačanega morilca izpod rok morellijeve mafije. zaželela si je maščevanja proti sami mafiji, a v tistem trenutku še ni vedela kako. nato jo je pot zanesla v kazinojski kompleks resorts, kjer je zopet igrala svojo igro. prvič po vseh teh letih sem bila nemirna, dobila sem občutek da sem natančno opazovana, a morala sem še naprej zbrano igrati. naredila sem požirek vode, alkohola si nisem smela privoščiti saj bi mi zameglil razum. v trebuhu sem čutila tisti krč, ampak na obraz sem si nadela hladno masko brezbrižnosti. noben ne bi smel opaziti, da goljufam. skozi nosnice sem izdihnila zrak, ki se mi je nabiral v pljučih, dokler se poleg mene ni usedel nek moški...


005. tako je postala članica mafije, moški ji je zatrdil da dobro ve kaj počne, a da ji vseeno ponuja rešitev za vse njene težave. vedel je kako ji je ime, vedel je vse o njej, kar jo je po eni strani plašilo. bil je član nasprotne mafije - ameriške mafije wallace in ponudil ji je priložnost za maščevanje umora staršev. s popolno predanostjo se je včlanila v mafijo, ti pa so potrebovali njeno inteligenco. sedaj velja za inteligentno dekle, vendar rahlo svojeglavno in impulzivno, a v določenih momentih lahko ohrani trezno in mirno glavo, ko je to potrebno. zdi se, da je nekoliko čustveno otopela, saj ne zna deliti ljubezni. lahko je popolna članica mafije, ki ima rada adrenalin in vznemirjenje. to praktično potrebuje - tisto akcijo, ki jo ohranja živo, če ne bi verjetno že zdavnaj postala samo senca brez prave osebnosti. kljub temu pa si želim samo maščevanja in po tem, bom verjetno končno našla svoj mir. nekoč želim postati ljubljena in ljubiti nazaj, ampak to zaenkrat ni mogoče. da ne bi popolnoma izgubila tisto nedolžno in ljubečo deklico v sebi se še vedno oziram nazaj na tisti spomin izpred nekaj let. ko sem brezskrbno tekla po travniku. v tistem trenutku sem bila srečna in zato ponovno želim najti svojo srečo, svoj duševni mir.