apartment B4

Naslov sporočila: apartment B4 Sob Sep 28, 2013 7:44 pm

tag, sara the beau babe

Začetna evforija zaradi njegovega revolucionarno vulgarnega obnašanja v Emminem hotelu je hitro polegla in zamenjala jo je huda bolečina po vsem telesu. Slabše je videl kot prej, počasi se mu je začenjalo vrteti v glavi in bil je še toliko priseben, da je nekako iz žepa privlekel telefon in naredil klic. Ker je prav zares, zdaj bolj kot kadarkoli, potreboval nekoga, ki mu lahko nudi uteho. Saj je samo njo poznal, iskreno, vsaj dovolj dobro, da si je – čeprav je vseeno izpadel povsem obupano – drznil klicati ob tej pozni uri. Ničesar ji ni povedal po telefonu, samo prosil je, če jo lahko vidi, da bi jo zares rad videl. Njegov glas je najbrž odseval bolečino, ki jo je čutil nad levim očesom, na nosu, na prstih desne roke, ki jih je eden od silakov brez zadržka pohodil in najbrž vsaj kakšnega med njimi polomil. Kar je še huje, njegov glas je moral odsevati tudi ponižanje, ki ga je čutil v današnjem večeru, hudo ponižanje in bedo, v katero je zapadel, od slabe preprodaje do kraje in navsezadnje do preklete Emme, ki jo je ta trenutek tako pristno sovražil, kot še ni sovražil ničesar ali nikogar v svojem življenju. Prvi taksi, ki ga je ujel, ga je odpeljal konca mesta s stanovanjskimi bloki, ki ga dotlej še nikdar ni videl in ko se je opotekel iz avta, je taksistu v zahvalo pustil petdesetaka, ki ga je imel zmečkanega v žepu in na katerega je dotlej povsem pozabil. Ustavil se je pred vrati bloka in pozvonil pri priimku Lopez; veliko dlje, kot si je mislil, se je povzpenjal po stopnicah do stanovanja in ko je končno stal pred njenimi vrati, je privzdignil spodnji rob majice in si krvavi obraz obrisal vanjo, da ne bi izgledal kot popoln psihopat. »Upam, da imaš kaj, s čimer me lahko razkuživa in pokrpava,« je zamrmral z minimalnim nasmeškom, ob katerem je čutil kar preveč bolečine, ko mu je rjavolaska odprla vrata.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Sob Sep 28, 2013 10:17 pm

;tag sammy smitten

Bilo je pozneje, kot se je za telefonski pogovor spodobilo, toda ne glede na to, da je bila dobesedno vržena iz postelje, je dvignila slušalko. Njemu vedno. V tem sicer dokaj kratkem času sta se zares nenavadno tesno povezala in dejansko ni bilo človeka, ki bi ga trenutno bolj cenila. Pomagal ji je na vsakem koraku in poslušal tudi takrat, ko ni najbolje razumel njenega čebljanja, prenašal jo je pijano in navihano, depresivno in povsem zlomljeno. In če jo je človek klical ob tako nemogoče uri, je moralo iti za nekaj pomembnega. V njegovih besedah sicer ni bilo zaznati ničesar resnega, je pa njegov ton izdajal marsikaj. Sicer dokaj nežen - kot vedno - je pa vmes nekajkrat zaječal, in to … točno to ji je dalo vedeti, da je nekaj narobe.

S prsti je bobnala po razmetani dnevni mizici, popolnoma pozabila na to, da nosi dva različna copata in pižamo z medvedki, ko je potrkal na vrata, je avtomatsko planila pokonci in stekla do vrat. Nasmešek na njegovem obrazu je za trenutek zasenčil razmazano kri, toda glede na to, da je je bilo precej tudi na majici, zgroženosti enostavno ni mogla skriti. "O bog, Sammy, kaj za hudiča se je zgodilo?" Imela je … imela je vodko, čisto vodko, če je ciljal na alkohol, v katerem ga bo najprej utopila na zunaj, potem pa še na znotraj, da umili bolečino, ampak … ampak nikoli še ni počela česa takega. Morda lahko kje izbrska kakšen obliž, ampak to glede na njegove prekleto očitne rane, ne bo dovolj. "Šit, šit, šit, si prepričan, da se ne bi raje prepustil rokam kakšne izredno spretne medicinske sestre?" ga je prijela pod roko, za katero je upala, da je cela, in vodila do kavča, kamor se je - s precej očitno bolečino nekje v predelu reber - zleknil, potem pa stekla po svežo krpo in alkohol … veliko alkohola.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Sob Sep 28, 2013 10:30 pm

tag, sara the beau babe

Pristen strah na njenem obrazu, ko ga je ugledala, je na njegov potolčen obraz privlekel nežen nasmeh. Všeč mu je bilo, kako pristno jo je zaskrbelo zanj in nemudoma se je počutil vsaj dvakrat bolje, ko se je vendarle izkazalo, da ima na tem svetu – ali vsaj na tem gnilem kontinentu – eno osebo, ki ji je prav zares mar. »Nič, nekemu novemu tipu bi naj prodajal, potem pa je s sabo pripeljal prijatelje, da so me pretepli in okradli,« je nadaljeval s sarkastičnim nasmeškom na obrazu, o bog, kako prekleto nesposobnega se je počutil, ko je to razlagal rjavolaski. Ker je nanj gledala kot na boga, ni ga imela samo rada, nekako je v njem videla nekoga.. spoštovanja vrednega. Skoraj je uničeval lastno podobo, ki si jo je skovala o njem, a iskreno mu je bilo precej vseeno. Želel je samo prijazen obraz, vzpodbudno besedo, omilitev bolečine, ki ga je vztrajno kljuvala. Sledil ji je v notranjost stanovanja, kamor ni stopil še nikoli, njeni nežni prsti so se oprijeli njegove dobre roke, tiste, na katero ni noben silak stopil in je zmečkal. Prekleto. Posedla ga je na kavč in mirne volje je ubogal to nemo navodilo. »Ne,« je zmajal z glavo, ki jo je imel naslonjeno na naslonjalo kavča, »Veliko bolje zaupam tvojim popolnoma neizkušenim, ampak izredno lepim rokam.« Nasmejal se je, ob čemer ga je zabolelo v nosu, ki je bil skorajda zagotovo zlomljen in v licih, ki so bila najbrž samo malce pretolčena. »Boš videla, ko me malce spereva bom izgledal veliko, veliko bolje.« Razen tiste otekline nad očesom, ki se je vlekla navzdol, da je levo oko težko odpiral. Tisto najbrž ne bo izgledalo nič lepše, četudi bo kri izprana. »Poglej, če imaš kakšne močne obliže, tiste, namesto šivov,« se ji je toplo nasmehnil, odločen, da ji bo za vsako podarjeno zadevo, ki jo bo porabila pri njegovem krpanju, kupil škatlo novih. »Ej, Sara!« je nato zaklical za njo, ko je izginila nekam, najbrž po stvari, »lepo stanovanje imaš.«

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Sob Sep 28, 2013 10:51 pm

;tag sammy smitten

Ko je že špekulirala po svoje kdo bi Sammyju hotel kaj žalega, se je vendarle oglasil in ji razložil situacijo. Ja, seveda je šlo za mafijske posle, kot vedno, in dejstvo, da jih je fasal tako izkušen človek, kot je bil on, jo je spravljalo v obup. Za trenutek je pomislila na tistih nekajkrat, ko je bila tudi ona nekje na nevarnem robu, pa jo je vedno nekdo potegnil nazaj na površje in ji rešil rit, potem pa se je bila primorana osredotočiti na prijatelja. Ja, točno to je bil, njen prijatelj. Sodelavec, ki ga je - ne le spoštovala - pač pa tudi imela izredno, izredno rada. "Ah, se mi je zdelo, da bo nekaj takega," je pokimala, obenem pa že razmišljala, če je šlo slučajno za Ruse. Ti so se hudičevo radi izživljali nad njimi in če je temu dejansko bilo tako, je to krasen izgovor za obisk starega kolega, če je Wesleyu sploh lahko pridala ta časten naziv.

Rahlo je zardela ob komplimentu, ki ga je prejela, čeprav sama ni bila tako zelo sigurna o svojih sposobnostih. Ampak to je bilo seveda pričakovano; Sara je bila že od nekdaj neverjetno nesamozavestna, pravzaprav ni bilo stvari, ki je ne bi pretirano analizirala in v čisto vsakem od svojih dejanj našla kakšne napake. "Bova videla, če bo tvoje mnenje ostalo enako po tem … po tem, ko te vzamem v roke," so rožnata lica ob čudni izbiri besed postala živo rdeča in bil je čas da se pobere. Ja, pobere v kuhinjo in se loti dela. Prebrskala je dobršen del predalov in v dnevno sobo, poleg kozarca viskija zanj in steklenico alkohola … jah, prav tako zanj in njegove rane, privlekla še neodprto škatlo prve pomoči. "U, ja, tudi meni je všeč," je, ko je odložile vse nabrano, skoncentrirano odgovorila in se ponosno razgledala naokrog. Ja, ljubila je svoje stanovanje. Večino stvari je sicer kupil Kellan (in ja, verjetno ga prav zaradi vsega tega še ni pozabila), ampak ne glede na to, so kričale njeno ime. "Ampak pustiva zdaj to, ko boš bolje, dobiš zastonj voden ogled, zdaj pa bi dosti raje, saj veš, začela s tvojimi bojnimi ranami. Stisni zobe, boš?" je v dlani zavihtela steklenico alkohola in zmočila krpo, ki jo je nato brez kakršnegakoli opozorila prislonila ob njegovo čelo.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Ned Sep 29, 2013 11:06 am

tag, sara the beau babe

»Tako predvidljiv sem, a?« jo je nekoliko podražil, med tem ko si je šel s svojo dobro roko k obrazu in skoraj sadistično potipal razboleli predel, da bi.. kaj pa je vedel, najbrž da bi začutil, kakšno je stanje. Seveda je ob najlažjem dotiku zastokal, prste pa ponesel pred oči, kjer se je srečal s skoraj strjeno krvjo na blazinicah. Vse bo okej. In če ne bo, če bo po kakšnem slučaju danes izkrvavel, preden se zbudi, potem se bo vrnil kot duh in tistega gnilega kurca z njegovimi silnimi sodelavci skupaj tako dolgo strašil, da se bodo morali ubiti kar sami. Ne, ne bi hotel umreti; raje bi živel, raje bi ostal tu. Mehko se je nasmejal, ko je videl, kako je njena lica zajela rdečica in v tistem se je najbrž skorajda naslanjal nad dejstvom, da ji je všeč. Ne samo, da ga ima rada kot prijatelja, temveč da ji je tudi precej všeč. Ha, kako zadovoljnega ga je to naredilo. »Okej, zmenje–« je bil sposoben spraviti iz sebe, preden mu je neznosna bolečina skorajda preklala čelo in je moral skozi stisnjene zobe izpustiti skoraj živalsko rjovenje; s svojo dobro roko je zagrabil za konec kavča, skorajda zvijal se je, dokler mu je ob razbolele predele pritiskala razkuženo gazo. »O, moj bog,« je dejal, ko se je ustavila in je lahko zadihal. »Mi lahko, ljubica, Sara,« je poiskal njene oči s svojimi in se ji utrujeno nasmehnil, »bi mi lahko tole, karkoli že imaš, nalila? V čimvečji količini?« pomignil je na steklenico alkohola, ki jo je držala v rokah; ker je bilo že pozorno gledanje prenaporno, še zdaj ni razbral, steklenico česa je prinesla v njegovo odrešitev, vedel je samo, da bi z veseljem nekaj spil, da omili bolečino.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Ned Sep 29, 2013 1:35 pm

;tag sammy smitten

Kaj mu je bilo tega treba. Ne, kaj je bilo njej tega treba. Vedno se je zapletala z ljudmi, ki so bili v konstantni nevarnosti in počasi jo je to spravljalo ob živce. Nenehna zaskrbljenost in trenutki, kot so bili ti … nič od tega ni bilo prijetno, če odmisli dejstvo, da se ga je lahko nenadzorovano dotikala. Ko mu le ne bi z vsakim minimalnim dotikom prinesla še večje bolečine kot sicer. Moralo ga je skeleti, prekleto skeleti, ko je z gazo nekajkrat zdrsela preko njegovega čela in oplazila predel obrvi, kjer se je kri že strjevala. Navajena je bila videti, da so takšne rane šivali; on pa se je tega izogibal kot hudič križa, zato je preprosto upala, da bo obliž dovolj. Dovolj, da zaustavi krvavitev, čas pa bo poskrbel za preostalo. "Boli, saj vem, da boli," je bolj sebi, kot njemu, zašepetala, ko se je močno zdrznil, in najraje bi odkločila kot ranjena srnica. Ampak ne, prosil jo je naj poskrbi zanj in če sta prišla že tako daleč … bo to tudi storila. Glede na to, s kakšno lahnostjo je govoril z njo, kako prijazen je bil, čeprav mu je preko globokih ran polivala alkohol, je bilo prav neverjetno verjeti resnosti situacije, ampak takšen je pač bil. Gentleman … tudi takrat, ko mu ni bilo najlažje.

Počasi se je spravljala k sebi in tudi njegovo lice ni bilo več tako zelo bledo. Pa naj je bilo to zaradi alkohola, ki mu ga je tako vztrajno nalivala ali pa je s svojimi čudežnimi prsti vendarle uspešno zakrpala rano ali dve. "Kaj pa … kaj pa bova naredila z dlanjo, izgleda kot da je par kosti polomljenih," ga je seznanila z dejstvom, s katerim se je verjetno sprijaznil že sam - te bolečine mu ona več kot očitno ne bo sposobna olajšati. "Oh, Sammy, mislim, da bi moral v bolnišnico." Nazadnje je iskreno zaskrbljena le sedla poleg njega in preostanek vodke nalila v dva kozarca. Če ne gre drugače, bo bolečino vsaj še nekaj časa blažil z alkoholom, ona pa bo z njim ostala, dokler se končno ne vda.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Ned Sep 29, 2013 10:11 pm

tag, sara the beau babe

»Svinjsko boli,« ji je pritrdil skozi stisnjene zobe ob zaprtih očeh. O bog, kako nizko toleranco je imel do bolečine. Saj je bilo vendar očitno, da je obstajalo več vrst mafijcev in on je bil bolj ali manj takšen tip, ki se je oblačil v draga, lepa oblačila in preprodajal drogo za denar. Pri pretepih je bil bolj ali manj povsem nesposoben, sploh, če je bilo ljudi več in, hja, sploh, če so bili takšni velikanski silaki, kot so bili tile. Seveda ni imel namena priznati, da je bila napaka njegova ali da bi potreboval pomoč, a pri sebi je vedel in menda je bilo tudi to nekaj. vsaj piti mu je dajala in s slehernim kozarčkom je bila bolečina malce manjša, vročina v njegovi glavi pa toliko večja. Dokler ni končala in se počila na kavč zraven njega in ga še na glas seznanila s tem, kar je pri sebi nekako že vedel. »Ja..« je zamomljal, nekoliko omotičen, malce opit od količine vodke, ki jo je uspel dotlej zmetati vase. Njegov pogled se je spustil k polomljeni roki v naročju in prikimal je. »Ja, bom šel jutri, če ne bo bolje.« Kakšna bedarija, jasno je bilo, da ne bo bolje, samo obiske zdravnikov je vedno izjemno rad prelagal. Sovražil je bolnišnice, tisti vonj po razkužilu in bele stene so mu vlivale strah v kosti. Zmeraj se mu je zdelo, kakor da bi ga morda lahko zakrpali.. narobe. Ga v svet vrnili pokvarjenega. »Lahko prespim tukaj?« je nagnil glavo v njeno smer in ujel njen pogled. Ni se hotel siliti k njej, ovinkariti pa prav tako nikoli ni znal. »Če nočeš, potem je prav,« je dodal, ker je vedel, da je, kljub temu, da sta prijatelja, med njima še vedno prepreka. Morda bi s tem vdiral v njeno intimo in morda tega ni hotela in če je bilo tako, je lahko razumel. Samo.. veliko raje bi ostal tukaj, kot da bi se vračal v tisto gromozansko, a povsem prazno vilo, kjer je živel, na drugem koncu mesta.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Ned Sep 29, 2013 10:29 pm

;tag sammy smitten

Za človeka, ki je bil vedno in seveda brez izjeme urejen, organiziran, je bil tistega večera neverjetno raztresen. Kaj ne bi bil, ko pa je malo manjkalo pa bi ga pobralo od bolečine, ki sta jo sicer zaenkrat dokaj uspešno krotila. Ni ga bila vajena takšnega, tako … nebogljenega, brez blage ideje o tem, kaj naj stori sam s sabo, z roko, ki jo je strašljivo negibno stiskal v naročju. To … to je bilo narobe. Ni bila kvalificirana, da bi napravljala tako zelo pomembne odločitve, odločitve o življenju in o bolečini, ki bi jo v bolnišnici znali definitivno bolje omiliti. "Mislim, da sva že začela zelo narobe, tale alkohol in vse," so ji oči švignile preko kozarcev; skušala se je spomniti koliko mu jih je že nalila. Verjetno tableta proti bolečini zdaj ni bila več opcija. Kaj za hudiča je sploh počela, kako je sploh lahko mislila, da bo kos temu. Na koncu ji bo kot ranjena žival poginil na kavču in ona bo … ona bo za to odgovarjala. "Sammy, saj bi ti rada rekla, da si pogumen in vse, ampak joj, kako si neumen, namesto v bolnišnico si se zatekel sem, o čem za vraga si razmišljal?" Dobro, deloma ga je celo razumela; šlo je za spopad, do katerega je prišlo zaradi preprodaje, izgovora ne bi imel, prav tako bi se lahko znašel v prekleto velikih težavah, če bi jim uspelo izvohati napadalce. Mafijsko življenje je prasica; hočeš nočeš te potegne vase in … in tudi če bi hotel ven, bi bila to verjetno ena izmed slabših odločitev v življenju.

"Ja, ja lahko," je morda vendarle reagirala nekoliko preveč veselo in navdušeno, in če tega ne bi omenil sam, bi zadevo verjetno predlagala sama. Posteljo mu z veseljem prepusti, če bo le lahko zaprl oči in za trenutek pozabil na peklensko bolečino, ki je zajemala njegovo telo. "Ti prepustim spalnico, ampak obljubi, da se ne boš norčeval iz novih rjuh; ob tako grenkem življenju, potrebujem zabavno posteljnino." In pižamo. In zavese. In preproge. To je bil verjetno edini delček gospodične Sare, ki je kar pokal od dekliške razigranosti, vse ostalo … vse ostalo je že zdavnaj izgubilo svoj sijaj.

Naslov sporočila: Re: apartment B4 Ned Sep 29, 2013 11:32 pm

tag, sara the beau babe

Nasmejano ji je odkimal, njegove oči pa so ostale zaprte; bil je že prekleto utrujen. »Ne, jaz mislim, da je bil alkohol najboljša ideja tega večera, pravzaprav mislim, da bi bilo bolje, če bi spila še več.« Očitno se je šalil, čeprav je bilo nekaj v njem, kar si je to želelo. Popiti in pozabiti na vse sranje, skozi katerega je šel tisto noč. Popiti in pozabiti. Toda zdaj se je počutil domače in nežno in ljubljeno in čeprav ji je najbrž prelil nekaj krvi po kavču, se ni počutil prav nič krivega, da je takole vdrl v njeno intimo. Imel jo je rad, doma bi bilo to nekaj čisto normalnega. »Nisem hotel v bolnico, ti trapica,« je znova nagnil glavo proti njej in odprl utrujene oči, »ker sem hotel biti z nekom, ki ga imam rad in nekom, ki mu je mar zame. V bolnici nikogar ne poznam. Raje sem s tabo.« Široko se je nasmehnil in dvignil svojo dobro roko, da jo je nežno pobožal po sijočem licu. Bila je mehka in prijetna na otip, oh, Sara. Bil ji je neizmerno hvaležen, istočasno pa je bil popolnoma nesposoben, ko je prišlo do zahvaljevanja. Toda verjel je, da je razumela, da je vedela, kako zelo hvaležen ji je za vse, kar je bila pripravljena zanj storiti. Za to, da si je sploh vzela čas zanj na večer, ko so ga ljudje očitno z veseljem čustveno teptali. »Ne, ne, ne,« je hitro odkimal, ko mu je rekla, da mu bo prepustila svojo posteljo. »Jaz se bom kar tukaj zleknil, čisto okej sem,« je dejal in se pričel med tem počasi premikati, dokler ni nazadnje pristal v ležečem položaju, njegova glava je obležala v njenem naročju. »Samo malo ostani tukaj z mano, a je prav?« je tiho zamrmral, ko je začutil njene tenke prste med svojimi kodri. Oh, kako zelo je bila Sara prijetna. Spraševal se je, kako da se ni sprva spomnil, da je ona tista, ki jo hoče ob sebi. »Ej, Sara?« se je še zadnjič oglasil, preden je zaspal. »Všeč mi je tvoja pižama.«

- - - fin