toilets

Naslov sporočila: Re: toilets Sre Apr 10, 2013 1:32 pm

shane - weeeheh smitten

toilets - Page 2 Tumblr_mg298m8Otx1qdqz7wo2_250

ni vedela kako se je to zgodilo – kdaj se je začela zabavati? Kdaj je pozabila na tista dva kretena ki sta zdaj lezla po jaških in počela bog ve kdaj in se začela zabavati s svetlolascem? Shane se je lahko slepil kolikor se je hotel, a alexa je vedela da se bo v teh jaških zgodilo več, kot samo reševalna akcija. Ni zamudila njunih pogledov, še najmanj pa sebovih, in znala je sešteti dva plus dva. A je enkrat za spremembo svoj jezik raje držala za zobmi. »kaj?« bruhnila je v krohot in si z dlanjo obrisala solze, ki so se usule iz njenih oči. »hahaha, joj, tvoje mnenje o meni pa res ni najlepše kaj?« je komajda zmogla in zmajala z glavo. »uh, to ti pa dam, dekle znaš spraviti v smeh.« nekajkrat je zadihala in se potem končno le zazrla vanj. »lahko ti zagotovim, da nisva nikakršna svingerja, lepo te prosim. Kaj pa si misliš o meni, verjetno pričakuješ da bom vsak čas zvlekla svojo dominatrix obleko iz torbice in te prebičala, haha. Ne, ko sem rekla da imava s sebom odprt zakon sem mislila predvsem na to, da se pretvarjava da drug ne obstaja, dokler nama to ne paše.« je pojasnila in skomignila z rameni. »in tu se ne gre za vprašanje kako si lahko z nekom, ki ga ne ljubiš. Nisva res skupaj, in nisva narazen. Prav tako ga ne ljubim, po drugi strani pa ga. nekako tako kot ti in jules. No, nimam ga rada kot brata, ampak vsekakor je pomemben del mojega življenja. Vsaj mislim.« je v smehu dodala, saj je bilo vse skupaj že preveč resno za njen okus. S priprtimi očmi ga je opazovala in se skušala odločiti koliko njegove zgodbe naj mu verjame, saj je bila prepričana, da se med njima plete več kot samo prijateljstvo. Vedno je bilo tako, vedno je eden od njiju zatrjeval da ni med njima nič, potem pa hop hop in si bil med rjuhami. Z narejeno dolgočasnostjo je zavzdihnila. »a tako, sepravi se ta seksualna napetost med vama vleče že od samega otroštva? Še nekaj mesecev vama dam, potem pa bosta ugotovila, da sta narejena drug za drugega. Oh Shane!« je dramatično vzkliknila in razprla roke. »šele ko sem bila z tisto gorilo in imela najboljši seks v svojem življenju v tistem jašku sem ugotovila, da si ti pravi moški zame. Vse mi me in me odpelji sabo na tvojem belem konju!« zadovoljno se je zahehetala, srečna, da je vsaj malce popravila svojo prejšnjo prijaznost in ga malce špiknila in potem zavila z očmi ob njegovih besedah. »nisem pozabila dragi moj, niti vedela nisem. Očitno še nikoli nisi bil star šesnajst let, zadet ko mina in spoznal čednega fanta v las vegasu. Stvari se pač zgodijo, kaj naj zdaj jaz. Potem ko so me… torej, pred nekaj časa pa sem po spletu naključij izvedela, da sva se pravzaprav poročila.« se je popravila in prvič v noči rahlo zardela. Skoraj bi mu priznala, da so jo aretirali, in kljub temu, da bi ji verjetno to še prehitro verjel glede na to kakšno mnenje je imel o njej, zdaj tega ni nameravala deliti z njim. »sem vedela, da mi je nekaj všeč na tebi. Kadilec.« je zamrmrala sama pri sebi in potem še nekaj trenutkov zaprepadeno opazovala v predmete na tleh, najprej od njih pa nazaj k njemu. Je bilo možno da… je bilo možno, da se mu no bo utrgalo? Iz vsakega trenutka v naslednjega jo je bolj presenečal, in tokrat je bila resnično prvič brez besed. Na ustnicah se ji je zavihal hudomušen nasmešek, in z narejeno žalostjo je pokimala. »tako nekako ja. Pozabil si še mojih šest nezakonskih otrok, ki jih morem hraniti. In mojo invalidno mamo seveda.« je v smehu dodala potem pa si z roko previdno razčesala lase, kot da je razmišljala kaj je njen naslednji korak. Okej, očitno ga vse skupaj ni preveč presenetilo – mogoče je to pričakoval, ali pa je bil pač navajen na bedo okrog sebe. Ampak… njegova 'prijateljica' je bila policistka. »haha, ne nisem.« mu je poslala nesramen pogled in se namrdnila. »pravzaprav nisem ravno vedela s kom se poročam, če veš kaj mislim. In mislim da se lahko strinjava da je seb mnogo stvari, ampak snob ni eden izmed njih.« je dodala z mislimi že na njegovem preznojenem telesu ko se bori v ringu in nekajkrat pomežiknila, da bi sliko spravila z možganov. »khm, torej, bi bilo možno da bi… vse to zadržala zase? Torej, nobenega namena nimam nazaj v zapor.« je dodala in se namrščila. Kako povedati to zgodbo, kako ga prepričati v tišino s čim manj podatki? »hočem reči, tvoja… prijateljica,« modro se je odločila, da bi mogoče iz tega stavka izpustila zbadanje, »je policistka, in nekako sem na… pogojni. In to ne bi bilo videti ravno svetleče, če veš kaj mislim.« je dodala in ga pogledala. »lahko si vse tudi razdeliva, oziroma, sem prepričana, da se ti lahko nekako oddolžim za tišino?« je dodala z zdaj že popolnoma drugim nasmeškom na obrazu in nekajkrat pomigala z obrvmi, če mogoče ni dodobra razumel.

Naslov sporočila: Re: toilets Sre Apr 10, 2013 3:24 pm

tag; mr. dark and handsome

toilets - Page 2 Tumblrmkdxtam2ep1qd7fc3o

ni mu bila sposobna nameniti niti užaljenega pogleda, ko je v sekundi storpediral vse njene besede. očitno ni mogel razumeti, kako je biti v vlogi šibke nemočne osebe vse svoje življenje in potem končno nekdo položi svoje zaupanje vate, skupaj z ducati človeških življenj. ti pa se naliješ s, sicer zelo dobrim, šampanjecm in ostaneš zaklenjen v stranišču, medtem ko te ostali potrebujejo. ''to je moja dolžnost, res se ne rabiš zahvaljevati. isto bi storila, če bi bil tam notri kdo drug. le da... bi bila potem verjetno sama v jašku, ker bi bilo vsem vseeno, kaj se zgodi z mano,'' je zadnji del dodala naknadno, ko se ji je vendarle zdelo dovolj varno, da naglas pove, kako zelo ceni njegovo odločitev. najprej je res mislila, da ji bo sledil njen dragi brat, ko je zaganjal tak kraval spodaj z vpitjem. vendar je bilo zanj bolje, da ostane z alexo. čeprav je nekako pričakovala, da bosta oba brez oblačil, ko se bosta s sebastianom vrnila nazaj dol. morda pa bo tako bolje? kyle se mora malce sprostiti in pravijo, da je seks zelo dober način za sproščanje. zapora v njenih ustih se je končno usposobila, ko je hotela prav to vprašati sebastiana in je v zadnjem hipu zaprla usta in se ozrla stran z živo rdečimi lici, katerih je upala, da v temi ne bo opazil. ''veš... včasih so hujši boji, za katere ne ve nihče. včasih najbolj trpijo ljudje, ki nikoli ne povedo, kaj so storili narobe,'' mu je samo nežno podala alternativo – možnost, da svet ni tako črn, kakor ga vidi on. da ga ne gledajo vsi z obtožujočim pogledom in vanj uperjajo kazalcev. ''deluješ ljubosumen, veš,'' je zavila z očmi in širokim nasmeškom, ko se je obregnil ob kyla, in zmajala z glavo. samo šalila se je.

napravila je globok vdih in konice prstov hitro odmaknila od ustnic preden bi ugotovil, da neguje mesto, kjer se jo je dotaknil. za svojim hrbtom je spet zaslišala njegov vzklik, čemur so sledili še udarci kolen ob ploščice jaška in na koncu je ona obupala ob rahlem spotiku in se zvalila na hrbet. ''poslušam te,'' je zavzdihnila in gledala gor v sivino jaškovega stropa. ne bi se smela tukaj poljubljati in pregovarjati. morala bi iskati rešitev. uspelo mu jo je povsem zmesti in pozabiti bistvo tega fantastičnega izleta. naenkrat je lahko razmišljala samo o fantastičnem poljubu in o tem, kako je zdaj povsem zmrznila, ker je dohitel in se usedel nekam poleg njenega ležečega telesa. ''povedala sem ti, da me ne privlačiš in poljubil si me, samo zato da bi mi dokazal, da lažem,'' je govorila predse in vedela, da je pravkar priznala svojo laž. ''morda me malo privlačiš. mislim... ne bi vedela, ker ne poznam ravno dobro samega občutka,'' je posegla po tišjem tonu, ker ji je bilo presneto nerodno, da mu o tem sploh razlaga in da to sploh govori naglas. dvignila se je gor na komolce in hotela ugovarjati tistemu 'shane me bo zadavil', le da se je odločil napraviti monolog in je lahko samo opazovala njegovo silhueto v bližini. ''to je bil moj tretji poljub. ne ta teden ali ta mesec. ali to leto. bolj tako zadnjih dvaindvajset let...'' je naenkrat njen šepet odmeval vse okrog nje in uprla se je želji, da bi obraz zakopala v dlani. namesto tega se je ugriznila v ustnice, katere je prej poljubljal in ga poiskala s pogledom. ''nočem, da me izkoristiš. in nočem, da me poljubiš, če si poročen. odprt zakon gor ali dol,'' je pristavila.

Naslov sporočila: Re: toilets Sre Apr 10, 2013 7:09 pm

toilets - Page 2 Tumblr_mdb5lsFAS71rz9gwe

»torej si le opazila?« je bolj sam pri sebi zamrmral ob njenih besedah, medtem ko je pogled še vedno nepremično upiral vanjo. bila je dokaj posebna – ni vedel zakaj se mu je zdaj zazdela tako zelo lepa. ampak opazila je, da mu ni bilo vseeno. za njo je lazil iz preprostega razloga, ampak ta razlog je bil toliko bolj zakompliciran zaradi tega, kakšen človek je sebastian pravzaprav bil. prav, skrbelo ga je za moralnost in pravičnost stvari – morda celo bolj, kot bi bilo to potrebno in kot bi kdo domneval, ampak po drugi strani je bil zadržan in vase zaprt. če je komu pomagal, je to počel iz nesebičnih razlogov. a jules… no ja, njegovi razlogi so bili morda nekoliko sebični, čeprav je po drugi strani hotel samo poskrbeti za to, da se ji ne bi nič zgodilo. dejansko je sploh ni zares poznal, ampak je imel kljub temu močno potrebo po tem, da jo obvaruje in zaščiti. kaj se je dogajalo? to je bilo novo čustvo zanj; vsekakor ne nekaj, kar bi občutil na dnevni ravni. na srečo ga je iz misli, ki so postajale bolj in bolj zapletene, potegnila jules s svojimi besedami in za trenutek je zadržal sapo, ker je dejansko cenil to, kar je rekla, ampak potem je skomignil z rameni. »včasih imam občutek, da nikomur ne morem zares pokazati, kdo sem v resnici,« mu je ušlo še eno drobno priznanje, »da ne morem nikomur zares zaupati.« vsekakor je veliko bolj hvaležno pograbil njene naslednje besede in se nasmehnil. »ljubosumen? na malega ramota? nee,« je dejal, čeprav mu nekako ni uspelo, da bi zvenel najbolj prepričljivo. morda je še vedno bil pod vtisom prejšnjega tihega pogovora in zavit v tisto nenavadno zaupnost, ki sta jo vzpostavila.
obsedel je nekje ob njej, ko jo je končno dosegel. tokrat se je ni niti poskusil dotakniti – samo poslušal jo je, medtem pa tiho opazoval njen obraz in skušal razbrati sleherno čustvo na njem. ko je obmolknila, je spregovoril sam, čeprav ni bil povsem prepričan, kaj je sploh hotel povedati. »nisem ga hotel izsiliti,« je tiho priznal. bila je nekaj posebnega. ni bila kot kakšno drugo dekle, ki ne bi imelo problema s poljubom ali čem drugim – bila je bolj zadržana in zdaj je imel skoraj slabo vest, ker jo je poljubil na takšen način. »ampak kljub temu, iskreno? tega ne bi uganil, ker…« se je res spuščal v to? k vragu, seb je vedno težil k iskrenosti. »ker je bil to dober poljub. več kot to,« je bilo vse, kar je rekel. ni vedel, kako naj bi se sploh obnašal zdaj, ampak nenadoma si je zaželel, da bi stvar izvedel pravilno. jo povabil na večerjo, jo osupnil z razgledom na celotno mesto in jo nato poljubil. a preteklosti ni mogoče spreminjati in seb je to vedel bolje kot kdorkoli drug. je pa vsekakor nameraval nekaj ukreniti. nekaj glede nje – nekaj glede njenih besed, v to je bil odločen.
a zdaj se je zbral in zlezel nekaj korakov naprej. »mislim, da bi…« je začel, ampak jules ni nikoli izvedela, kaj je mislil, ker je v trenutku, ko je zlezel na isto ploščo kjer je bila ona, ta popustila in oba sta zgrmela proti trdni površini tal. seb je brez obotavljanja v trenutku, ko je zaslišal sumljivo škripanje plošče in začutil premik pod seboj, pograbil jules in jo med padcem nekako potisnil na vrh svojega telesa, da je pristala na njem in je bil on tisti, ki se je soočil s tlemi. mehko je zastokal, potem pa se ozrl okrog sebe in zmogel droben nasmešek. »bo tale soba v redu?« se je pozanimal, ko je opazil računalnik v prostoru, v katerega sta kot naročeno priletela.

tagged: THE AWESOME JULES! <3

Naslov sporočila: Re: toilets Sre Apr 10, 2013 7:59 pm

tag; mr. dark and handsome

toilets - Page 2 Tumblrmkdxtam2ep1qd7fc3o

uspelo mu je. ji spodriniti tla izpod trdno postavljenih nog, ji dobesedno sesuti cel svet. njene ustnice so se ravno poskušale ukriviti v droben nasmešek, ko je poljub označil za dober in lahko bi se kar potrepljala po glavi za dobro opravljeno delo, čeprav ni vedela ali naj mu verjame ali pa je to samo del kakšne igre. kdo bi vedel, morda je imel kyle prav in sta bila z alexo neka čudna svingerja, ki sta se rada zabavala z drugimi in jima je bilo vseeno. ni bila pripravljena sodelovati v njunih igricah, a za nekaj minut je lahko uživala v lepem komplimentu. toda nasmešek nikoli ni prišel do izraza, ker je plošča pod njeno ritjo na lepem izginila neznano kam in je pod svojim telesom začutila zanemarljiv upor zraka, ko je kljubovala gravitaciji in padala navzdol. ni ji uspelo niti zakričati, kaj šele razmišljati in se okleniti ene od jeklenih palic, ki so jašek držale skupaj. njen padec je bil vse hitrejši in hitro je zatisnila oči v upanju, da bo pristala prav na postelji. čeprav ni bilo možnosti, da bi se postelja nahajala sredi banke, kajne? uspelo ji je še zaznati stisk močnih rok okrog nje in bila je obrnjena naokrog. padec je bil... boljši kot je pričakovala. pravzaprav bi ga ponovila. odprla je oči in presenečeno zamežikala, ko je pod seboj zagledala temnolaščev obraz in na njegovih ustnicah droben nasmešek. ''hvala, sebastian,'' je izdahnila v iskrenem tonu in z največjim olajšanjem. njene drobne dlani so se opirale njegovega prsnega koša in potrebno je bilo manj kot pol minute, da so vsi detajli postali mnogo bolj jasni. ''oh. oh. prosim, um, reči da je to tvoj telefon med mojimi nogami,'' je bleknila prav v svojem stilu.

ni mu dala priložnosti, da bi odgovoril, ker se je že spravljala pokonci in bila hitro na nogah. ''oprosti, ker... ne vem, zakaj se opravičujem. skoraj si naju ubil. če se ne bi začel premikati in lezti na mojo ploščo, se to ne bi zgodilo,'' njena jeza ni bila podobna jezi, ker je bila vse preveč razvrana, da bi lahko odigrala besen pogled in glas napravila grozeč. popravila si je njegovo srajico okrog svojih stegen in odhitela k pisarniški mizi, na kateri se je na srečo nahajal računalnik. ''ne vem, če bo v redu. odvisno od tega, komu računalnik pripada in kako je omrežje povezano po stavbi. če nima dostopa do kontrole... potem ne bo nič,'' je odgovorila na njegovo prvo vprašanje in se počila dol v vrtljivi usnjeni stol ter pričela udarjati po tipkovnici, kar se da hitro. njene oči so se pomikale po ekranu in kmalu ji je uspelo zapreti standardni sistem računalnika in priti v njegovo jedro. ''usedi se nekam, ne vem, kako dolgo bo trajalo,'' je zamrmrala, ne da bi zares priznala svojo odsotnost. s precej običajno kodo je prišla do nadzornega sistema in prekopirala kodo za onesposobitev alarmov, ki jo je našla v malce bolj skritem delu jedra sistema. ''vrata so povezana z alarmnim sistemom, hm, mislim, da bi tole moralo... delovati,'' je govorila bolj sama sebi in zadovoljno pritisnila zadnjo tipko. vrata pisarne so zapiskala in ključavnica je sama skočila na svoje mesto. ''tako,'' je gledala v ekran s širokim nasmeškom: ''zabavno, kajne?'' postavila se je pokonci in poravnala rob krila, kar se da dostojanstveno, nato pa končno pogledala sebastiena. kako smešno jo je gledal. ''si v redu?'' je privzdignila obrvi in zdaj ko sta stala na svetlobi, je lahko končno razločila prav vsak delček njegovega trupa, ko ga ni zakrivala srajica. ''um. kaj sem že rekla?'' je zašepetala, ko je uspela dvigniti pogled navzgor. stran od izklesanih trebušnih mišic in stran od številnih brazgotin, ki so kalile kožo, ki bi sicer bila odločno preveč popolna.

Naslov sporočila: Re: toilets Čet Apr 11, 2013 6:55 am

celotno telo ga je še vedno nekoliko bolelo od grdega padca, ampak bil je prepričan, da bo preživel. »ni problema,« je dejal ob njeni zahvali, preden se je spravila iz njega in na njegov obraz ponovno zelo uspešno zarisala širok nasmešek ob pripombi o telefonu. kako je lahko bila tako… krasna? seb se je do zdaj že preveč ujel v te misli, da bi se jih sploh lahko znebil, zato se niti ni več trudil. poleg tega to niti ni bila laž – dekle pred njim je bilo popolnoma čudovito in spodnesla mu je tla pod nogami… dobesedno. ob tem se je na njegovem obrazu pojavil droben nasmešek, medtem ko je jules vstala in se spravila iz njega, sam pa tako ali tako ni imel kaj pretirano pametnega za početi in je še za nekaj trenutkov obležal, preden se je dvignil in jo poiskal s pogledom. vzela je nazaj svoje opravičilo in skomignil je z rameni. »ampak navsezadnje se je vse dobro končalo in spravil sem naju v tale prostor,« je ugovarjal, čeprav njegov glas ni bil preveč resen ali preveč užaljen. to je bilo zgolj dejstvo. jules se je lotila dela in pustil jo je pri miru. brez prevelike naglice je vstal, si otresel nekaj prahu iz hlač in golega hrbta ter se sprehodil po sobi, medtem pa s pogledom preiskoval celoten prostor. pisarna je bila manjši prostor; povprečne velikosti za svoj namen, kot je predvideval seb. tam je bilo tudi nekaj omar in ker se je jules že zdela tako zaposlena, je odprl prvo omaro. v njej je bila skrita televizija – pa ne katerakoli, temveč tista, na kateri so se očitno predvajali posnetki varnostnih kamer. v živo? za trenutek se je namrščil. da, vsekakor je predvideval, da je bilo temu tako. prikazovale so dokaj prazen glavni prostor. očitno so bili vsi skriti ali pa so se porazgubili po banki… kar ni bilo dobro. poleg tega je bilo po tleh kar nekaj nepremičnih teles in vsekakor je nameraval to prihraniti svetlolaski, zato je zaprl prvo omaro in se lotil druge. ko jo je odprl, je tam zagledal pravo shrambo in zaloge hrane. pograbil je plastenko z vodo in popil nekaj požirkov, nato pa vzel še eno plastenko in jo odnesel do jules ter položil na mizo poleg nje, nato pa brez pravega cilja obstal na sredi sobe s pogledom uprtim vanjo. ko je delala, se je njeno čelo lahno mrščilo, ampak najbrž je bila preveč zatopljena v delo, da bi to sploh opazila. nasmehnil se je, svoj pogled pa obdržal na njej.
ko je končala, je pokimal. »impresivno,« je našel bolj primerno besedo za njeno opravljeno delo. bila je dobra z računalniki – očitno, kajti njemu samemu se še sanjalo ne bi, kaj točno bi moral storiti, da bi dosegel učinek, ki ga je tako preprosto dosegla ona. sam pri sebi se je nasmehnil ob njenem vprašanju. »tako v redu, kot sem pač lahko,« je dejal, čeprav je bila to morda drobna laž. bil je bolje, veliko bolje kot samo v redu. ko je s tihimi besedami dvignila pogled do njegovih oči, se je komaj zadržal, da je ni ponovno poljubil. želja se mu je najbrž za nekaj trenutkov zarisala v očeh, nato pa se je opomnil, da to ni bilo tisto, kar bi želela ona. hrepenenje po njenih ustnicah je zamenjalo razočaranje, dokler se ni zbral. »si ti v redu? mislim, z vsem tem dogajanjem in to?« se je pozanimal in se z bežnim gibom dotaknil njenega ramena, kar je bila skrbna gesta, ki je ponavadi ni uporabljal in se je je tudi tokrat bolj malo zavedel. »torej, kakšen je načrt?« je veliko raje zaposlil njene misli, preden bi se te obrnile proti neprijetnim temam, poleg tega pa je do zdaj že vedel, da je bila dovolj bistra, da bo njen načrt povzel najboljšo rešitev situacije.

tagged: THE AWESOME JULES! <3 notes: dejansko me delno spominjata na crazy, stupid, love. ryan in emma? (:

Naslov sporočila: Re: toilets Čet Apr 11, 2013 5:26 pm

tag; mr. dark and handsome
note; ummm. why? chuckle

''vsi bomo v redu, veš. uspelo nama bo priti nazaj do toalet in spraviti alexo ter shanea na varno. mislim, da bi se dalo priti ven skozi klet... čeprav ne vem, kakšno je stanje na hodnikih. kdo bi vedel – morda pa je policija že tukaj in so že rešili vse morebitne talce,'' je izbrala karseda optimistične besede. da, v dani situaciji so se vsi držali pri najboljših močeh in poskusili najti dobro rešitev. ni imela pojma, kaj jih čaka tam zunaj. njiju izven pisarne, vse štiri v banki. lahko jim bo kdo odpihnil možgane v trenutku, ko bodo stopili ven. lahko jim bo uspelo priti vse do vhoda, da bodo svobodo lahko že okušali na robu ustnic, pa jim bo potem to nekdo speljal izpred nosu in bodo padli po tleh kot vsi ostali. ''ampak... v redu bomo. nekaj brazgotin bo vsekakor ostalo, ampak tako je vedno z nesrečami,'' je zatrdila in odmaknila pogled od njegovih. tudi sama jih je imela. vendar ne na vidnih mestih. skozi otroštvo se je prebila s slepenjem same sebe in zdaj, deset let kasneje, je vedela, da je oporo iskala zgolj v kylu. da ni hotela videti očeta kot takšnega, kakršen je bil v resnici. zagrenjen pijanec, ki je tepel njenega brata. v njenih mislih je takrat imela popolno družino, kjer ni bilo udarcev in pijače. vsi so bili srečni. ''ne razmišljaj o tem!'' je vzkliknila, ko je našla pot do njegovega obraza in v njegovih očeh videla isto, kakor takrat, ko se je sklonil proti njej in jo poljubil. za dodatek ga je še butnila po ramenu in roko hitro umaknila, v kolikor je prišla v stik z golo kožo.

''razočarana sem še vedno sama nad seboj, ampak zdajle mi je uspelo malce popraviti vtis,'' se je oglasil odgovor o njenem počutju. ''dvomim, da bom naslednja dva tedna sploh lahko zatisnila oči... seveda, če mi rata priti ven v enem kosu,'' je nadaljevala v isti iskrenosti in zmajala z glavo. že sedaj, ko je bila budna, ni mogla pozabiti na tisto mlako krvi. in vsekakor ni bila prva, ki jo bo videla danes, in ne zadnja v nadaljnih nekaj desetletjih. ''morala bom nazaj notri. ko boste vi na varnem, moram nazaj notri. pomagat ostalim,'' se je ugriznila v ustnico in pogledala proti vratom, ki so bile sedaj njun izhod. zanimivo. z veseljem bi ostala tukaj notri, na varnem. in morda bi mu celo pustila, da jo objame, ker je imela občutek, da se lepo objema. njegove roke so bile močne in zlahka bi jo privil k sebi nadvse previdno. kot da je porcelan. ''kar je precej strašljivo,'' je dodala s kratkim izdihom, preden jo je kar sam vrnil nazaj k njunemu pravemu problemu. koga briga, če bo imela težave z nespečnostjo zaradi ene mlake krvi. ''am... greva nazaj. skozi vrata in po hodnikih. nisva ravno daleč od toalet, glede na to, da tudi po jaških nisva lezla ravno dolgo,'' je spletla načrt: ''spustiva tista dva ven in potem greste po stopnišču za zaposlene dol. morali bomo sproti preverjati, kaj je okupirano in kaj ne.'' spet je vse delovalo tako preprosto, ko je to izrekla naglas. vendar je bilo tole znatno bolj nevarno kakor plezanje po jaških. pripravila se je že, da bi se obrnila naokrog in napravila odločilen korak – odprla vrata, ko je roko namesto tega dvignila k njemu in poiskala njegovo dlan. ''in... še enkrat hvala, sebastian. ker si bil danes že dvakrat... tisto. saj veš, rešilni jopič,'' se je blago nasmehnila in s palcem zdrsela prek rahlo načetih členkov. kje je staknil vse te poškodbe? verjetno en v senatorjevi domači hiši. okrepila je prijem njegove dlani, ni ga nameravala še izpustiti, in ga potegnila za seboj k vratom. ''chop chop, greva,'' je bilo edino opozorilo, ki ga je dobil, preden so bila vrata odprta na stežaj in njena roka s pištolo naravnana navzgor, pripravljena na karkoli. ni imela dovolj časa za pretirano razmišljanje, ko je na nasprotni strani hodnika zagledala zamaskirano postavo, ki je merila naravnost v njiju. najprej je slišala pok pištole, nato žvižganje krogle mimo njenega ušesam. zatem se je oglasila še njena in na lastne oči je videla, kako točno se na tleh lahko izoblikuje mlaka krvi, ko je ropar mrtev padel na tla. ''seb...seb-sebastian,'' je zjecljala in v šoku padla nazaj na temnolasca za njo, vedoč, da je ne bo izpustil. pravkar je nekoga ustrelila naravnost v glavo.

Naslov sporočila: Re: toilets Čet Apr 11, 2013 6:30 pm

ni bilo bistveno, kaj je v tistem trenutku verjel on sam ali pa v kaj je bil prepričan, čeprav v njene besede ni dvomil – imel je pa občutek, da oba vesta, da vse skupaj ne bo tako preprosto. le da ji sebastian tega ni pokazal niti z najmanjšim gibom ali kretnjo, ker je bilo pomembno, da je v to vsaj približno verjela. »v redu bomo,« je preprosto ponovil njene besede in ob tem še odločno pokimal. ne glede na vse bodo v redu. nameraval jo je zaščiti – tudi s svojim življenjem, če so zunaj še skakali kakšni norci s pištolami. ni mu bilo vseeno in zato je upal, da se vsaj to ni risalo v njegovih očeh, če je že tako zlahka prebrala njegovo željo po poljubu. z roko je segel v lase, kar je bila tista tipična kretnja zanj ob trenutkih, ko je za trenutek ostal brez besed, potem pa se je zbral in dvignil roke v znak predaje. »že prav, že prav!« se je namuznil, ko gaje njena pest udarila in je to občutil kot dokaj nežen dotik, ne pa udarec. seb je poznal hujše udarce, ampak ona tega ni vedela in niti ni smela izvedeti. navsezadnje je vse, kar je počel, počel precej nelegalno in zaradi tega ni mogel ravno oglaševati tega. in navsezadnje je bilo to nekaj, kar je moral obdržati zase. nikoli se ni obremenjeval z ljudmi in s tem, kaj si kdo misli, ampak svoj vir zaslužka – no ja, enega izmed mnogih, ampak vsekakor najbolj vznemirljivega zanj – je moral obdržati kot svojo malo, umazano skrivnost.
»ne skrbi, jules,« je pomirjujoče zamrmral, čeprav je vedel, da bi bilo za to, da bi pozabila, potrebno veliko več kot pa nežen ton glasu in pomirjujoč pogled. poslušal jo je, ne da bi jo prekinjal, medtem ko je načrtovala izhod zanj in za dvojico, ki je bila trenutno zaprta v straniščih. ob misli na njiju se je lahno namrščil. bog ve, kaj zdaj počneta, je pa vsekakor upal, da alexi ni padlo na pamet kaj neumnega. smešno kot se je to slišalo, je svoji ženi kljub vsemu popolnoma zaupal. morda sta imela nenavaden odnos, ampak na svoj način jo je imel rad – pa ne v tistem pravem smislu zakonca, ki obožuje svojega partnerja. nanj je imela slab vpliv in tega se je seb tudi zavedal. ah, presneto. pogled je dvignil ob njeni zahvali in za trenutek užival ob njenem dotiku, preden se je nasmehnil. »saj sem obljubil, kajne?« je dejal, potem pa je odreagirala tako hitro, da niti ni mogel dobro slediti toku dogajanja. zaslišal je streljanje in potem se je proti njemu opotekla jules, medtem ko so njegove oči na koncu hodnika opazile zamaskirano postavo na tleh. ujel je svetlolasko. ni bilo časa za pojasnila ali za karkoli, je pa ohranil mirno kri in njeno drobno telesce je pograbil, ga dvignil in jo trdno prijel v svojem naročju ter poskrbel za to, da je bil njen obraz zakopan nekam v njegov prsni koš in tako ni mogla videti dogajanja okrog njiju. iz roke ji je izmaknil pištolo in jo prijel z desnico, čeprav je obenem tudi držal njeno telo. na srečo je bila dovolj lahka, da bi lahko ukrepal, ampak naletela nista na nikogar, vsaj dokler nista zavila za ovinek in je zaslišal zvok korakov. bila bi preveč ranljiva takole na odprtem, pištola gor ali dol. ozrl se je okrog sebe, zagledal shrambo in stekel tja, odprl vrata in jih za njima zaprl, nato pa s hrbtom pred njih porinil manjšo omaro. na srečo je bila shramba večja, kot je bilo videti, zato je brez obotavljanja odkorakal do stene, najbolj oddaljene od vrat, ter se ustavil.
»jules,« je mehko zamrmral, medtem ko jo je napol spustil – zgolj toliko, da jo je lahko objel, ker je imel občutek, da bo tako morda nekoliko bolj mirna. »hej, ššh, poglej me,« je nadaljeval s svojim večno pomirjujočim tonom, »tukaj sem,« je dejal, medtem ko je nežno zdrsnil z roko skozi njene lase. videti je bila v precej slabem stanju in ni je mogel kar spraviti do stranišča, za vraga, moral jo je pomiriti in zato je ponovil svoje prejšnje besede, medtem ko je pogled uprl naravnost v njene oči, »tukaj sem.«

tagged: THE AWESOME JULES! <3

Naslov sporočila: Re: toilets Pet Apr 12, 2013 6:46 pm

alexa
honey, i'm hoooooooooome:3

»počasi se popravlja.« ustnice je skremžil v zmeden nasmešek, ko je prostor zapolnil krohot rjavolaske. ni pričakoval takšne reakcije, ni mu bilo jasno kaj je bilo tako smešnega. saj je vendar ves večer namigovala na to in sedaj, ko je končno izustil resnico, je praktično umirala od smeha. počutil se je kot največji bedak, ko je končno ugotovil, da pred njim ne sedi neka zmešana fetišistka; nič bičev, nič svinganja, nič čudnih fetišev, samo kup neumnosti, samo shane. običajno mu je uspelo prebrati ljudi, to je bil vendar nujen pogoj za dobro izveden prevaro, a tokrat mu je očitno hudičevo spodletelo. »ne, seveda da nisem mislil… tega,« se je nasmehnil, ko mu je pred nos zmetala praktično vsako njegovo misel. da, pričakoval je, da ga bo prebičala tako močno, da bo tulil kot pes, da bo svoje nohte zasadila v njegovo koži ter pri tem prekleto uživala. njegov glas je obstal v zraku popolnoma neprepričljiv, ustnice so mu silile v širok nasmeh, ko je končno spoznal kakšno teslo je. »priznam, mogoče sem res narobe ocenil vse skupaj. torej, nič usnja in bičev? škoda.« njegov glas se je zlomil v krohot tako kot njen še preden bi lahko rjavolaska popolnoma zlomila njegovo zanikanje. bila je dobra, hudičevo dobro. prebrala in poznala ga je že po pičlih nekaj minutah. »to bi potreboval jaz. to da imam nekoga s katerim sem skupaj, čeprav nisem. in da je ona z mano, čeprav jaz nisem jaz, nisem shane.« njena namigovanja na seksualnost med njim in njegovo sestrico so ga nenavadno zabavala. resda sta imela drugačne priimke, bila sta odrasla, a še vseeno sta bila julie in shane, srčkana blondinca, katera je hotel pred očetom rešiti vsak sosed, pa si tega ni upal. »alexa, nehaj. to je vendar nagravžno! jaz in julie skupaj…« ponovil je gesto s svojimi kazalci, kot da si ne bi upal izgovoriti besede seks. »jaz in julie sva res samo prijatelja, prisežem!« se je zarežal in položil levico na svoj prsni koš, desnico pa dvignil v zrak v znak prisege kot petletni otrok. mogoče pa rjavolaska le ni bila tako jasnovidna kot je mislil, ali pa je le bila tako pohotna, da je povsod videla samo seksualno slo. kdo ve koliko časa se s terminatorjem že nista naskočila in sedaj bo on svojo slo potešil na nedolžni julie. perfektno. »pač sva hudičevo povezana, ker naju družijo stvari iz preteklosti. če razumeš svoj zakompliciran zakon, bi lahko razumela tudi to.« kdo je pisal scenarij njenega življenja? vse skupaj je zvenelo kot prekleto smešna komedija, katero je napisal sam bog. samo čakal je, da spregovori še o kakšnem terminatorju mlajšem in zgodba bi bila popolna. »torej si bila zadeta, ko si rekla da temu tepcu. sem vedel!« s kazalcem je zmagoslavno pomahal pred njenim nosom. »zanimivo življenje imaš gospodična, zanimivo. počutim se počaščeno, da si lahko delim prostor skupaj s tabo… upam samo, da se me boš jutri še spomnila in da ne boš potrebovala naključij, da boš vedela, da si pravzaprav spoznala najboljšo osebo filadelfije.« preučeval je vsak njen gib, ko se je tako lahkotno kopala iz zagate v katero se je znašla. predobro je poznal, kako neugodno je, ko te nekdo razkrije, ko moraš priznati poraz in rjavolaska je to prenašala presenetljivo dobro. »predvidevam tudi, da te je oče tepel, stric spolno nadlegoval, teta klofutala, ker si milijonkrat lepša od nje, mož pa… mož pa je totalen kreten, ki te vara za vsakim vogalom.« oziroma v vsakem jašku. »oprosti gospodična občutljivost. škoda, da sta s terminatorjem trenutno v fazi, ko sta poročena, res škoda.« s kazalcem je zaokrožil po njenih golih stegnih. prav, če ni omare okradla ona, ga bo okradel on – in to z največjim veseljem. začel bo počasi, z majhnimi in premišljenimi koraki, začel bo z njo; nič ne boli moškega bolj kot izgubljeno dekle, to je vedel. »ne skrbi, tvoja skrivnost je varna. in julie… ni nevarna, verjemi.« lahko bi jo zajebal in sčistil teren zase, lahko bi jo dojemal kot konkurenco; pa je ni. bila je le naivna mlada tatica, ki se je zadovoljila z majhnimi dobički. »pogojna? porednica, take so mi všeč.« na ustnicah mu je sijal iskren nasmešek. tokrat naloga celo ne bo težka in popolnoma odurna, rjavolaska je bila hudičevo privlačna, prava boginja v primerjavi s starimi ženskami, katere je moral običajno zapeljevati. »ni potrebe, hvala.« navihano je prestrelil njen pogled in se približal njenemu obrazu na le nekaj centimetrov. »dovolj sem že pokradel sam.« med drugim tudi dovolj denarja, da je sedaj njegovo spalnico krasila ogromna kraljevska posteljo, v kateri bi se lahko izgubila skupaj. previdno je umaknil lase z njene gladke rame in segel z ustnicami proti njenemu vratu. »kyle west, me veseli.«

Naslov sporočila: Re: toilets Sob Apr 13, 2013 6:46 pm

shane - aaaw i missed you! welcome back! :3
toilets - Page 2 Tumblr_mg298m8Otx1qdqz7wo2_250

ni vedela, kaj je bilo zaslužno za popolni zasuk v njegovem obnašanju, a bila je prekleto vesela. mogoče ga je dejstvo da seba ni bilo več v straniščih spravilo v boljšo voljo, ali pa se je ona nehala obnašati kot največja prasica – karkoli je že bilo, trapastega nasmeška kar ni in ni mogla zbrisati z obraza. »ne, na žalost nič bičev, usnja, lisic, no...« je zamišljeno dodala, ko je opazila da ga mogoče celotna stvar ne bi toliko motila. vedela je, da ga je v trenutku prav prebrala, in da je bil prej samo nataknjen ker ga je dražila. »mogoče bi na dnu omare našla kakšen kos kje.« je z zapeljivim nasmeškom dodala in ga postrani pogledala. oh ja, dobro je vedela kam ta pogovor pelje. »okej, okej vdam se.« se je zasmejala in dvignila roke – če je vztrajal da sta samo prijatelja potem sta bila samo prijatelja. »če ti lahko sprejmeš zmešnjavo ki je moj zakon, potem lahko jaz sprejemem vajino prijateljstvo.« je dodala in pokimala. ja, ona je vsekakor razumela zakomplicirano, glede na to, kaj vse se ji je že zgodilo. priprla je oči in ga nasmejano boksnila v ramo. »hej! to je bilo včasih, saj veš, najstniška neumnost pa to. verjemi mi, da sem popolnoma trezna. mogoče sem popila kozarec ali pa dva preveč s tvojo sestro, a so me streli pištol popolnoma zbudili.« je zamomljala, saj je alkohol izredno dobro prenašala, prav tako pa ni hotela preveč piti ko je bila 'na delu'. tako je imela hitrejše instinkte, trezno glavo in jasen cilj pred sabo, če ji kaj ni uspelo in je potrebovala pobegniti. kot recimo zdaj. a iz nekega razloga, ki ga nikoli ne bo razumela je bil shane z vsem skupaj popolnoma dobro, kot da bi mu pokazala svojo novo kolekcijo znamk ki jih zbira in ne stvari, ki jih je cel večer kradla. s tem, da je njegova najboljša prijateljica policistka. »tako nekako.« je z blagim nasmeškom pokimala na njegov povzetek njene precej pretiravane življenjske zgodbe. »razen tega, da mogoče mame niti ni bilo v sliki, oče pa je bil zapit kockar, ki ga nikoli ni bilo doma.« je malce tišje dodala, tokrat pravo verzijo dogodkov in ga pogumno pogledala v oči. ni vedela kakšno igro igra, a bilo ji je všeč. »jaz in seb nikoli nisva res v fazi poročenosti. sploh pa ne vidim zakaj bi te moralo to ustaviti. ali se mogoče mali ubogi rambo boji velikega groznega terminatorja?« je rekla s pomilujočim glasom a že naslednji trenutek ostro vzdihnila ob njegovih besedah. da je svetlolasec izjavil besedo 'porednica' je naredilo stvari njenemu telesu in zadovoljno si je obliznila ustnice, kot da bi se pripravljala na poslastico. »kaj?« je malce zmedeno zamrmrala na njene besede, a ni mogla trezno razmišljati ko ji je bil pa tako blizu. »oh pridi že sem.« je odločnejše rekla in z rokami segla proti njegovim lasem, ga potegnila k sebi in končno združila njune ustnice. poljub je šel iz blagega dotika v strastno poljubljanje v treh pičlih sekundah, in alexa ni izgubljala časa, pač pa ga je odločno potegnila nase, ko se je naslanjala na steno. bil je... čudovit, neverjeten, povsod okrog nje, bil je.... »čakaj,« je malce zadihano rekla in ga potisnila stran. »ali si pravkar rekel, da ti je imel kyle?« je izdavila in skušala povezati vse točke, ki jih je imela pred sabo. že od vsega začetka, je bilo jasno, da ni vse tako kot je bilo. ji je prej rekel, da je že sam nakradel dovolj, je to pomenilo, da je bil tudi sam tat? in zakaj se je v pičlih nekaj minutah odločil, da mu je bila kar naenkrat všeč? še vedno ovita okrog njega, ga je z rokami držala na varni razdalji. »mislim, da je čas da se zjasniš, kyle west. čakaj... čakaj... west? as in, juliet west?« je končno povezala še tisti zadnji dve točki, ki sta bili že cel čas pred njo in ga potisnila stran. »o moj bog, jules je tvoja sestra.« z roko je obtožujoče pokazala proti njemu. nič čudnega da jo je gledal tako zabodeno ko je namigovala da sta par. kreten. »zakaj.. zakaj počneš to?« pokazala je najprej nase in potem še nanj. res je imel neverjetno sposobnost, da jo je pripravil da se je počutila neverjetno zaželeno in potem naslednji trenutek kot največjo trapo. in tukaj je sedela, popolnpma zadovoljna, da je ona tista ki ima neko veliko skrivnost, dvojno življenje, medtem ko je bil shane, ne kyle, tisti, ki se ji je ves čas zadovoljno smejal.

Naslov sporočila: Re: toilets Ned Apr 14, 2013 9:40 am

tag; mr. dark and handsome

toilets - Page 2 Tumblrmkdxtam2ep1qd7fc3o

kako neverjetno neumna je bila, kako neverjetno nepremišljena. odprla je vrata in zagledala cev pištole, ki je ciljala na njiju, ter avtomatično dvignila svojo in pričela streljati. sedaj si je prekleto želela, da bi bila tudi pri streljanju tako zanič kot pri drugih področjih njenega poklica. vendar ne. nekoga je ubila in tega ni bilo moč zavrteti nazaj ter spremeniti teka dogodkov. v edino tolažbo ji je lahko bil tih glas hudička na njeni levi rami, ki ji je prigovarjal, da bi umrla onadva ali ropar. vendar nič ni moglo upravičiti tega, da je prelivala človeško kri. sama bližina sebastiana je delovala nekoliko pomirjevalno, sploh ko jo je naenkrat dvignil navzgor in se je brez pomislekov z dlanmi oklenila njegovega vratu in svetlolaso glavo zakopala v gol prsni koš, ki je bil boljša podpora kot plišasti medvedek iz otroštva. vedela je, da se ne bo spustila v jok, ker navkljub svoji šibkosti ni bila nekdo, ki bi si drznil pretakati solze v javnosti. nekaj, kar marsikdo ne bi pričakoval. ''ne morem... dihati,'' je zamrmrala s sicer povsem hladnim glasom, ko se je trudila oddaljiti od storjenega dejanja in držati določeno mero distance, da bi rešila svojo prisebnost. prste desnice je oklenila okrog njegovega ramena in prste levice zakopala v njegove kratko pristrižene lase. premaknila se je šele, ko sta se znašla v temni shrambi in so bila vrata zaprta in prestrežena z omaro. s pogledom je odsotno begala po majhnem prostoru, v katerem sta bila in počasi prekinila svoj predatorski objem, ko jo je tudi sam spustil navzdol. ''oprosti,'' je odvrnila na njegovo nežno mrmranje in malce pobrcala z nogami, da jo je spustil na tla.

še vedno se ga je oprijemala, ko je stopila na tla in pustila, da jo je objel, ne da bi mu gesto zares vrnila. verjetno je bila dober približek uničeni punčki iz cunj, ki je že videla boljše čase. veliko boljše čase. ''ne,'' je kljubovala njegovi želji in obraz obrnila nekam vstran, ko je prste zapletel med slap svetlih las. ''ne,'' je zamrmrala še enkrat, preden mu je uspelo ujeti njen pogled in ni mogla drugega, kakor da se ga je znova oklenila z vso močjo in vso energijo usmerila v to, da je njen pogled ostal bister in zbran. ''se zgodi. tudi to se zgodi. bolje prej kot slej,'' je pričela zatrjevati sama sebi in je zraven kimala kot za stavo, kakor da se bo tako še bolj prepričala. izpustila je njegove nadlahti in dlani previdno položila na njegov prsni koš. nekaj takšnega si je morda deset minut nazaj res želela storiti, a tokrat ni bilj cilj lahno drseti po njegovi izklesani postavi in uživati v viharju senzacij. iskala je nekaj, kar bo lahko uporabila zato, da bo sebe spravila v red. ''ali bi on ustrelil tebe ali mene ali pa jaz njega. res ni kvantna fizika, čisto preprost zakon o preživetju. nedvomno bi bila kmalu v taki situaciji in... se zgodi,'' je ponovila in počasi izdihnila, ko ji je uspelo umiriti drhtenje in spraviti pod nadzor pospešeno dihanje. ''um. torej. prosim, če mi vrneš pištolo, king. morava iti nazaj, ker ga ne mislim pustiti niti minute dlje s tvojo zapeljivo ženo,'' ga je rahlo odrinila od sebe in stopila naokrog do omare, ki jo je tako lahkotno prej potisnil pred vrata. uprla se je vanjo od strani in se prav dobro zavedala, kako zelo prizor spominja na njuno prvo srečanje. vendar mu tokrat ne bo pustila, da ji pomaga. uspelo ji je omaro potisniti v stran in preden bi se odpravila nazaj v toalete, mu je namenila še svarilen pogled: ''niti besedice o tem pred shaneom, jasno?''

Naslov sporočila: Re: toilets Pon Apr 15, 2013 6:34 pm

v tistem trenutku se je počutil skoraj odgovornega zanjo in za to, da sta se sploh znašla v tej situaciji. če je dobro premislil, je bil on tisti, zaradi katerega se je zrušila plošča na stropu in nato on tisti, ki ji je sploh dovolil, da je prva odprla vrata. bil je povsem zmešan od vseh misli, ki so se vrtinčile po njegovi glavi. poleg tega niti ni mislil racionalno, kar je bila ponavadi njegova velika prednost. ne, tokrat je v mislih na prvo mesto postavil svetlolasko in vse zavrtel okrog nje. lahko bi celo prišel na dan s kakšnim krasnim načrtom, ampak tako je bila njegova pozornost usmerjena v to, kako jo spraviti iz vsega skupaj brez ene same praske, čeprav ni mogel uiti dejstvu, da jo bo odnesla s psihičnimi posledicami. v resnici je nenadoma ni več videl kot privlačno dekle, ki bi jo z veseljem še večkrat poljubil – ne, bila je najpomembnejša oseba, ker jo je moral rešiti. namrščil se je sam pri sebi, preden jo je z neko nežnostjo odložil in samo odkimal na njene besede. ni rabil njenih opravičil.
ko jo je objel in njeno telo privil k njegovemu, se ni odzvala. pa saj v tej gesti ni bilo nič grdega – moral jo je potolažiti in bližina človeškega telesa je ponavadi na ljudi delovala pomirjevalno. in jules je v tistem trenutku delovala tako zelo krhko, da je nenadoma povsem razumel njenega osebnega rambota in njegove skrbi zanjo. tiho jo je opazoval, ko je zavrnila njegove besede in ko je govorila, ji je to pustil. navsezadnje je morala dati vse iz sebe, pa čeprav je bil precej prepričan, da je bila še vedno delno v šoku. a ravno sebastian je najbrž bolje kot kdorkoli drug vedel, da je bila včasih velika doza adrenalina dobra za preživetje – da je izostrila čute in te naredila skorajda nepremagljivega v tem, kar si pač počel. zanj je bil to boks in pretepanje na vse možne načine, zanjo pa je bila v tem trenutku pot do toalet. vrnil ji je pištolo in ji sledil s pogledom, potem pa nenadoma spregovoril. »rešila si mi življenje in zaradi tega sem tvoj dolžnik, jules. in resno mislim; hvala.« v njegovih besedah je bilo nekaj tako odločnega, nekaj tako osnovnega in hkrati nekaj, kar ni dopuščalo ugovarjanja. bila so dejstva. in imela je njegovo hvaležnost, ampak bolj kot to njegovo spoštovanje.
opazoval jo je, ko se je namučila z omaro, in hkrati razumel, da ji ni smel pomagati. to je morala storiti sama. »ničesar mu ne bom omenil,« je samo pokimal. do zdaj je že vedela, da se nanj lahko zanese. pot do toalet sta si utrla hitro in oprezno. na srečo nista srečala nikogar. njegove misli je zaposlovala svetlolaska pred njim, ki je tega dne storila tisti usoden korak, ko je nekomu vzela življenje. in bil je njen dolžnik; navsezadnje je tako rešila njiju. bila je čudovita in nekaj na njej… nekaj na njenih besedah in nekaj na njenem poljubu mu je nenadoma dalo nov zagon in izoblikovalo načrt v njegovih mislih, ki so nato zašle do alexe. kaj je počela s tistim svetlolascem? no ja, to si je lahko predstavljal, glede na to, da je svojo ženo kljub vsemu dobro poznal. in ko sta končno stopila v toalete in naletela na – je bila 'kočljiv' prava beseda? – prizor, se je sebastian moral sam pri sebi nasmehniti. shane zagotovo ne bo srečen, da sta ju ujela pri tem. »khem,« si ni mogel pomagati, čeprav je že v naslednjem trenutku nekoliko nagnil glavo in se s prikrito zaskrbljenim pogledom zazrl v jules, ker je imel še vedno cel kup skrbi povezanih z njo.

tagged: EVERYBODY, cause they are baack.

Naslov sporočila: Re: toilets Tor Apr 23, 2013 6:51 pm

everybody

»škoda,« se je smeje namrščil. »usnje bi se podalo k tvojim očem. in črna oblekica…« s pogledom je očitno zaokrožil po njenem telesu; od rjavih valovitih las, prek drobcenega telesa, do razgaljenih stegen. »tudi ta bi ti vsekakor pristajala.« všeč mu je bila, tako odločna in hkrati skrivnostna, vedno pripravljena na akcijo. njen dolg jezik ga je zabaval, njena sproščenost se je prenesla še nanj. kotički ustnic so se mu nenehoma vihali v nasmeh. »končno!« se je zasmejal, ko je končno uspel rjavolaski vcepiti v glavo, da se s svojo sestrico incesta pač ne gre. resda je spustil del, da je svetlolaska v resnici njegova edina družina, a če je bila alexa zadovoljna z zgodbo – tudi prav. veliko lažje bi bilo pojasniti in zavrniti njene pripombe s preprosto resnico, vendar se je bal, da bi lahko s tem ogrozil svojo kariero na napačni strani zakona, kot tudi kariero svoje sestrice, ki je stala pravici ob strani.

»oče zapit kockar, ki te uporablja za boksarsko vrečo… jaz zmagam,« se je medlo nasmehnil, presenečen nad svojo odkritostjo. resnica je praktično letela iz njegovih ust, naravnost pred nos rjavolasi zločinki. imel jo je v pesti in vedel je, da ne glede na to koliko ji pove, bo morala ostati tiho – on je vedel njeno veliko skrivnost in ona ve njegovo. bila sta si bot. ujel je njen odločen pogled in se zazrl v njene ogromne oči. »ampak še vseeno sva postala hudičevo dobra človeka.« dobra človeka, ki sta počela malo slabša dejanja. »mali bogi rambo… resno? lahko bi mi nadela boljši vzdevek. recimo superman.« vso pozornost je namenil njenim svilenim stegnom, ko je s kazalcem risal kroge po njih. in z vsako potezo se je manjšal njegov namen, da zapelje rjavolasko zgolj iz maščevanja do gorile. želel si je je; kot moški in ne kot prevarant željan maščevanja. »si želiš, da se ustavim?« kazalec se je ustavil in pogled je uprl v njene oči. že po nekaj sekundah je bilo jasno, da si ne želi, da se ustavi. njeni prsti so se prepletli z njegovimi lasmi, njene mehke ustnice so se dotaknile njegovih. svoje dlani je zakopal v njene goste lase in jih nato počasi spuščal, dokler ni dosegel njene zadnjice. v svoj objem jo je vlekel ravno toliko kot je ona njega. »sem,« se ji je zasmejal, ko ga je odrinila od sebe. njena zmedenost ga je tako strašansko zabavala. »ja, julianne west. moja punca, saj veš,« ji je pomežiknil, ko je njegovo otepanje njune zveze končno dobilo pomen. stopil je korak bliže, da sta si bila ponovno le nekaj centimetrov narazen. »zakaj?« svoje ustnice je nežno prislonil na njene. »ker si mi všeč.« s prsti je nežno zaokrožil po njenem vratu, nato pa tja segel še z ustnicami. »in ker hočem razjeziti tvojo gorilo.« počasi se je vrnil do njenih ustnic. »ampak to ni pomembno. glavni razlog je vsekakor, da si mi všeč.« potegnil jo je v objem, da se ni mogla izmakniti njegovim poljubom tudi, če bi se hotela. vendar je vedel, da se ni hotela. z njim se je igrala že cel večer, ves čas ga je izzivala in sedaj je ugriznil v vabo.

trenutek, katerega bi vsaka oseba razen njega pojmovala kot romantičnega, je prekinil nadležni glas nadležnega terminatorja. sprva si je resda želel, da ga zaloti, kako je osvojil njegovo ženo kot trofejo, a sedaj je želel, da bi z alexo ostala še malo sama. poljub je prekinil z nasmehom, s kazalcem se je dotaknil njenih mehkih ustnic. »najina mala skrivnost,« je komajda slišno zašepetal, nato pa se obrnil proti omari, ki je ponovno zakrivala pogled na vrata. še preden bi se lahko muzal svoji zmagi, je ob njem opazil svetlolaso sestrico, kateri je nekaj manjkalo. bila je ista, še vedno srčkana barbika, le njene oči so nehale žareti. poznal jo je dovolj dobro, da je vedel, da je nekaj narobe. hudičevo narobe. »julie, kaj je bilo? kaj ti je storil ta prasec?« v trenutku je pozabil na rjavolasko, katero je še pred nekaj trenutki strastno poljubljal, sestrica je ponovno postala središče njegovega sveta. nekajkrat jo je premeril s pogledom, da se je prepričal, da je v redu – njeno telo je bilo brez krvi, kar je pomenilo, da terminatorja verjetno ne bo potrebno ubiti. vsaj ne še danes.