evidence room

Naslov sporočila: evidence room Sob Mar 09, 2013 5:30 pm

tag; ivalyn :3

še vedno se je navajal na vrnitev v filadelfijo in ni se mogel znebiti občutka, da nevarno nanj preži na vsakem koraku. verjetno je imel prav. samo čakal je lahko, da se bo novica razširile tudi v pozdemne vode. da se bo nekdo pojavil pred njim in proti njemu usmeril cev pištole, ciljal v glavo ali v srce in zadel tarčo. dvomil je, da bodo za njim poslali kakšnega nesposobnega zelenca. vedeli so, da bo potreben profesionalec, ki se bo znal izogniti njegovim poskusom umika in samoobrambe. verjetno ne bi okleval, preden bi tudi sam potengil na dan pištolo in napadalca ustrelil. a zaenkrat ga še niso nameravali poslati naravnost ne teren, četudi je bil ta trenutek neizbežen in ga je lahko že vonjal v zraku. ko bodo prišle na vrsto terenske naloge, bo to zanj svojevrstna preizkušnja. še nikoli ni bil na terenu v vlogi policista. vedno je bil dvojni agent, nekdo ki je bil navidez na strani mafije in se je v spopadih držal ob strani, čudežno poniknil v zemljo in obdržal strelno orožje na prvotnem mestu. če bi streljal na policiste, bi streljal na svojo stran. če bi streljal na kriminalce, bi njegova krinka splavala po vodi. a slej kot prej je do tega prišlo in sedaj se je moral hočeš nočeš soočiti s številnimi posledicami, ki so pritekle za njim takoj, ko se je vrnil v rodno mesto. a spremljal ga je tudi občutek, da dela pravo stvar. da se je odločil pravilno, ko je prišel v kraj, kjer se je vse začelo, namesto da bi pobegnil v neko tretjo državo in bežal pred soočenjem.

toda soba za dokaze je bila varen kraj. centrirana v sami kleti glavnega policijskega inštituta, kjer je ždel za svojo pisarniško mizo in se že celo jutro prebijal skozi kupe dokumentov, ki so potrebovali hiter pregled in na koncu pritrdilen žih. ko je naletel na dokument s čudnim seznamom dokazov, se je pač moral odpraviti v sobo, kjer so hranili prav vse bremenilne stvari in pričel iskati vse od krvnih izvidov do ključa s prstnimi odtisti. človek bi se zlahka izgubil med tisočimi policami, če ni vedel, kaj točno išče. njegov pogled je deloma drsel po kosu papirja v njegovi rokah in deloma po policah bledo osvetljene sobe. so zdaj morda varčevali že na svetlobi v celotni postaji? dvignil je glavo navzgor šele ko je za seboj zaslišal korake in se iz rahle paranoje hitro obrnil naokrog. del njega je vedel, da se tam nahaja zgolj eden od sodelavcev, a nikakor ni pričakoval podobe temnolasega dekleta. sodelavka torej. morala je biti. na sebi je imela obvezno uniformo z rahlo zrahljanim ovratnikom in njen obraz je kaj hitro prepoznal. jasno, ne bo mogel večno bežati pred preteklostjo in slednja ga je pravkar dohitela. ''torej si šla v policijske vrste?'' je bilo prvo, kar mu je padlo na pamet, ko je bo kar nekaj letih spet zagledal ivalyn mccormack in v njej še vedno videl ubogo dekletce z nujno potrebo po novem fiksu. zlahka bi jo označil kakor eno svojih največjih napak, a med njima nikoli ni bilo vse črno. na nek način mu je bila pri srcu, četudi ga je ona izkoriščala za droge in on njo za seks. in potem ga je ovadila in nevede poslala naravnost na policijsko akademijo. ''zdravo,'' je končno spregovoril vljudnostni pozdrav, ne da bi umaknil pogleda z nje: ''minilo je že kar nekaj let.''

Naslov sporočila: Re: evidence room Sob Mar 09, 2013 10:56 pm

REN&IVALYN

"vem da danes bo srečen dan, to sem začutil že zjutraaaj..."
ivalyn si ni mogla pomagati. zbudila se je izredno dobre volje in sedaj je poplesavala z kupi pomembnih papirov po majhni kabinici, katero sta imele s partnerico, ki pa jo je le čemerno gledala ter ji težila naj se spravi k delu. če bi bil kakšen drug dan bi jo ivalyn najverjetneje že nahrulila naj jo neha zijati in se naj biga za sebe, toda danes se ji je le zasmejala in jo objela okoli ramen, ter ji dejala da bo še vse dobro.
zadnje čase je postajala prava veseljakinja. od kar je prišla v filadelfijo je že šla dvakrat v klub in celo nekaj prijateljstev je spletla. čudno. a na nek način vseeno kul.
ivalynina partnerica je bila tik pred živčnim zlomom, ko je zazvonil telefon. ivalyn je še vedno poplesavala po sobi, ko ji je partnerica olajšano dahnila, da mora ena od njiju iti v sobo za dokaze po dna neke prostitutke. ivalyn je že imela na jeziku, da bi zabrusila parnerici da če iščejo prostitutko, lahko da kar ona dna, a ni želela še bolj mešati kaše. partnerica jo je tako ali tako že skoraj potisnila skozi vrata.
ivalyn je zavzdihnila nato pa s hitrimi koraki odšla skozi hodnike do sobe z dokazi. takoj ko je vstopila je videla obris nekega moškega. moral je biti novinec, saj je večina njenih sodelavcev bilo debelih da je kaj, tale frajer tukaj pa je imel kar lepo grajeno postavo. iz gole radovednosti pač je stopila za polico nižje in najbrž bi kar padla če se ne bi držala za polico. "in ko misliš da dan ne more biti boljši..." je rekla sama sebi z velikim nasmehom na obrazu.
z renom sta pred leti imela manjša... srečanja. ko je bila v njenem drogaraškem obdobju je bil ren njen glavni diller. zakaj pa ne? dajal ji je zastonj droge - če je le spala z njim. kar pa konec koncev ni bil problem, saj je bil že takrat res vreden greha. morda se je preveč navezala nanj in mu želela pomagati, morda pa je bil tudi on del maščevanja temu krutemu svetu iz katerega se je izvlekla, ko ga je ovadila. če prav, do njega nikoli ni čutila nobenega sovraštva, ne glede na to, da je iz dna duše sovražila svet drog. ko je bila odvisna, je ren seveda predstavljal velik del njenega sveta, toda še zdaleč ne največjega in ivalyn ga bi lahko nadomestila v sekundi minutke. konec koncev je bilo vse kar je videla droga in on je bil samo nekdo, ki ji je to omogočil. ko sedaj takole razmišlja, bi ga res morala izredno sovražiti, toda ko ga je tako gledala v tej policijski uniformi in razmišljala o tem, da je bila najbrž ravno ona tista ki ga je spravila na 'dobro stran' se je sama pri sebi zasmejala in skoraj stekla za njim. verjetno se še ne bi ustavil, če ga ne bi nežno potisnila ob zid in mu tako preprečila da bi lahko še dalje bežal pred njo.
"no no, ni ravno lepo, da se izogibaš stari znanki, se ti ne zdi?" je rekla in ga premerila s pogledom. od bližje je bil še bolj privlačen, kot pa ko ga je opazovala izza police. kar ugrizniti se je morala, da je nehala razmišljati o zunanjosti in se mu spet posvetila.
"očitno pa sem res. tvoja aretacija me je tako zelo impresionirala, da sem si rekla, 'hej, kaj ko bi tudi jaz lovila barabe'. in no, glej me zdaj. glede na to, da sem morala zdaj teči za teboj, očitno živim svoje sanje." nasmehnila se je.
"kaj pa ti? kako si prišel iz pohotnega dilerja na seksi policista?" zasmejala se je, saj so se ji v spomin prikradle njune posteljne igrice. ivalyn je bila tako ali tako večino krat preveč zadeta, da bi vedela za kaj se gre. no, sedaj ji je bilo kar malo žal, da ga ni izkoristila kakor se spodobi.
"jaja, zdravo. tudi tebe je lepo videt, ren," je rekla odkrito, če prav se je najbrž slišalo dokaj sarkastično.

Naslov sporočila: Re: evidence room Pet Mar 22, 2013 4:39 pm

tag; ivalyn
note; sry for waiting. "/

pričakoval bi, da bo njegovo presenečenje večje. da se mu bo njena podoba sredi policijske postaje zdela povsem skregana z logiko, a sedaj ko jo je gledal v uniformi, tovrstnega občutka ni bilo od nikoder. ni bil prepričan, ali je bilo pametno, da se sploh zapleta v pogovor z njo. vsekakor sta imela skupno zgodovino, ki nikakor ni bila očarljivo sladka in postlana s cvetjem. ravno nasprotno. našla sta se sredi vsega uličnega sranja in se najprej čisto nehote zapletla. le da so nato srečanja postala nuja in sta drug drugega vzajemno pahnila centimeter za centimetrom globje v prepad. ''ne izogibam se ti...'' se je namrščil, ko je stopila predenj in ji pustil, da ga je potisnila korak nazaj ob hladen zid kletne sobe z dokazi. pogled je spustil navzdol na njeno dlan sredi njegovega prsnega koša, dvignil roko in prste ovil okrog zapestja, da je dlan umaknil stran od sebe. ''nisem vedel, da si tukaj. obstaja razlika,'' je zamrmral in ustnice stisnil v ozko tesno linijo. včasih se je spraševal, kaj se je z njo zgodilo po njegovi aretaciji, katero je sprožila. obstajali sta dve možnosti – ali je počasi tonila navzdol in pustila drogam, da so jo pokopale pod svojo težo, ali pa je našla pot ven iz teme in se postavila na noge. da, bil je iskreno vesel, da je obveljala slednja opcija. ''lepo. verjetno sem ti res lahko hvaležen, ker si me ovadila,'' je odvrnil in prikimal. toda nenazadnje sta oba vedela, da je policijski poklic mnogo več kot zgolj 'lov za barabami', kot se je izrazila ona. terjal je veliko mero tvojega življenja in največkrat je bilo nemogoče imeti neko zasebnost, nekoga v ozadju, ki ni bil iz policijskih vod. redki so razumeli davek, ki ga je terjala roka pravice.

zdrznil se je, ko je vprašanja preusmerila nanj in uporabila besedo diler in policist v istem stavku. ni bil samo diler, a preprodaja drog je bila edini zločin, ki jim ga je uspelo obesti za njegov vrat in takrat je bil dovolj, da bi za nekaj let pristal v zaporu. ''v redu sem. pravkar sem se vrnil iz dolgega dopusta. dve leti nazaj sem jo precej skupil na poslu, ki si mi ga pravzaprav nehote priskrbela prav ti. potrebno je bilo kar nekaj oklevanja, ampak zdaj sem nazaj v mestu,'' je previdno izbral besede. seveda, če ne bi pristal pri policiji, bi verjetno ostal pri mafiji. kdo ve, kako bi se zgodba sicer odvila. lahko bi bilo neizbežno – lahko bi ga slej kot prej ujeli, lahko bi ga sčasoma srečala pamet. a kje je bil smisel brskanja po alternativnih scenarij? bilo je, kar je bilo. ''nisem ravno ponosen na... najin odnos, ivalyn,'' je zavzdihnil, ko se je sama brezskrbno zasmejala, a je dvomil, da ima res tako flegmatičen odnos do njune preteklosti. pripravljen bi bil trditi, da bi pristala v postelju, tudi če posredi ne bi bilo preprodaje drog. ''ne bi smel spati s tabo in na prvem mestu, se vsekakor ne bi smel spustiti v ta posel,'' je prikimal sam pri sebi. ''tako da oprosti, za vse,'' se je glasilo njegovo jedrnato, a iskreno opravičilo, ki je zavzelo prav vse – seks, droge, uničeno mladost.

Naslov sporočila: Re: evidence room Ned Mar 24, 2013 1:32 pm

REN&IVALYN

ob renovem opravičilu ga je ivalyn najprej nekaj sekund osuplo gledala in se spraševala ali je res slišala kar je. je možno, da se en človek tako zelo spremeni? da dejansko pride iz takšne zgube kakršen je bil, na moškega v uniformi, ki se celo dostojno opraviči? sicer, je bila tudi sama ena teh primerkov, ki se je prebila skozi to hudičevo pot iz pekla, pa vendar. "eh.. ni problema," je bolj kot ne še vedno nekoliko presenečeno rekla. "tudi jaz bi se ti morala opravičiti. najbrž. mislim, konec koncev, sem bila ena tvojih največjih strank in tudi priskrbela sem ti kar lepo število kupcev. brez mene bi verjetno ti bil le malce bolj izgubljen fant, toda najbrž bi kar ostal vstran od drog. no, ali pa vsaj ne bi postale tako velik del tvojega življenja, kot so bile," je rekla in zmagala z glavo. vso življenje že živi v sovraštvu teh, ki so ji uničili življenje. pa se je kdaj vprašala koliko življenj je uničila ona? na enkrat se je počutila kar prazno, prizadeto.
"torej, kako gre življenje?" je vprašala, zgolj za to, da bi preusmerila pogovor. "imaš punco? ženico? morda že kaj otrok?" nekoliko se je zasmejala. verjela je, da ima postaven fant kot je ren kar precej ženitvenih ponudb in prav nič je ne bi čudilo, če bi ugotovila, da si je življenje uredil v takšni meri, da se je celo ustalil.
"in, da ti odgovorim na tvoje naslednje vprašanje: da, ren, sem še samska, tako da lahko brez problema greva kdaj na pijačo," se je malce lahkomiselno pošalila in se ob tem poredno nasmehnila. ni vedela zakaj, toda ren ji je prebujal nekaj... ne vem, kot občutke na dobre stare čase, bi najbrž rekla, če bi bilo v njenih starih časih kaj dobrega. ko ga je takole gledala se je počutila izredno blizu z njim. saj sta konec koncev šla skozi podobno pot. ne glede na to kako zelo je sovražila svojo preteklost in vse ljudi iz nje... je vseeno želela z renom postati prijateljica. zmajala je z glavo in se raje posvetila renu, kot pa svojim neumnim mislim in premlevanjih. prav na živce ji je začelo iti, da vsako besedo razmišlja in premleva, na mesto da bi naredila kar si želi.
... naredila kar si želi ... nenadoma ji je v glavo šinila misel in že naslednji trenutek so njene noge stopile še korak bližje k njemu in njene ustnice prepletle z njegovimi. trajalo je nekaj sekund preden se je zavedala kaj dela in v trenutku stopila korak nazaj in se osuplo prijela za usta, kot da sploh ni tista oseba, ki ga je pravkar poljubila. "o moj bog, oprosti," je hitela s opravičevanjem. kaj za vraga ji je bilo? "res ne vem kaj mi je bilo. razmišljala sem in že v naslednjem trenutku..." o moj bog kako neumno je zvenela. globoko je vdihnila in ga kolikor ga je lahko mirno pogledala. "oprosti. ne vem kaj mi je bilo," je povzela njeno blebetanje in se na petah obrnila, ter začela s počasnimi koraki hoditi vstran.
kaj za vraga jo je pičilo? je bilo to res tisto kar si je želela? moj bog, kako čudna je postala zadnje dni.

note: no problem, really. and that's extremely weird, but i'm kinda in some writing crisis or something so forgive me. i hope you still can work this shit out. ><

Naslov sporočila: Re: evidence room Pon Mar 25, 2013 8:02 pm

tag; ivalyn

''nisem pristal v preprodaji zaradi tebe. tam sem pristal, ker je bila to družinska dediščina in se je od mene tako pričakovalo. lahko bi rekel ne, vendar nisem. zato ne... ti nisi imela nič zraven,'' je hitel odgovarjati. morala je razumeti, da njena vpletenost ni bila povezana z njegovim delom. poleg njega je pristala slučajno in nikoli ni vplivala na njegove odločitve. po eni strani se je slišalo kruto. praktično ji je v obraz rekel, da njena družba zanj nikoli ni imela zadostne teže, da bi se oziral nanjo, ko je izbiral svoj naslednji korak, ko je koval nadaljno pot. ''ni isto. moja in tvoja zgodba, ivalyn, nista si podobni. z izjemo tega, da sva oba našla drugo pot, nisva nikoli imela prav nič skupnega,'' se je rahlo namrščil ob novi resnici. ''opravičil sem se ti, vendar je takšna pač resnica, kruta. izkoriščal sem te in... nima veze, zdaj je prepozno,'' je dodal kratek zavzdih. ni rad govoril o preteklosti, ker je bil odločen, da je že zdavnaj iz sebe izkoreninil starega lorenza de luco, ki ni dvakrat pomislil, preden je komu zaril nož v hrbet. takrat mu njegovo življenje ni pomenilo prav dosti. verjetno bi mu bilo celo vseeno, če bi ga nekdo na lepem pospravil na ono stran ali ga resneje poškodoval. prebijal se je iz dneva v dan, ne da bi se oziral na posledice svojih dejanj in ne da bi ga skrbelo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. ''hm, pravkar sem se vrnil nazaj v filadelfijo, tako da se poskušam še navaditi na delo v pisarni. prej mi nikoli ni bilo treba sedeti za mizo in čakati, da me pošljejo na teren. nekaj novega,'' je odvrnil, hvaležn, da sta lahko zamenjala temo. ''ne, nimam žene ali otrok,'' je presenečeno razprl oči ob njenem vprašanju in se odločil, da je to morda tisti trenutek, ko bi se lahko bedasto pošalil in poskušal popraviti njun odnos: ''no, vsaj ne, da bi vedel.''

pravzaprav je bil precej prepričan, da se na svetu ni nahajala ženska, ki bi mu kadarkoli v zadnjih letih rodila otroka. najstniška leta so bila divja, a po svojem prihodu k policiji, je bil osredotočen zgolj na delo. med delovanjem pod krinko ni mogel ravno hoditi naokrog in nategniti vse kar je lezlo. kasneje, ko je bil na rehabilitaciji in dopustu pa je zanj obstajala samo saoirse in glede na to, da zadnjič ni imela pred seboj ogromnega trebuha, bi rekel, da zaenkrat še ni nadaljeval svoje linije. zmedla ga je s svojim hitrostnim nadaljevanjem, da je z dlanjo segel proti njej, da bi jo za trenutek ustavil ali upočasnil. ''nisem misl...'' je pričel, ko je brez napovedi stopila proti njemu. neuspešno se je umaknil nazaj proti zidu. temnolaska je stopila višje k njemu in naslednje, kar je čutil, so bile njene ustnice na njegovih. segel je proti njej z rokami, predvsem zato, da bi jo odmaknil od sebe in še preden bi ji vrnil poljub ali jo ustavil, je že stopila stran; ''...il vprašati tega.'' s pogledom je pospremil reakcijo in res ni vedel, ali je bila tole zanjo igra ali odkrit spodrsljaj. ''ivalyn...'' je pričel in tokrat on napravil korak proti njej, ko se je obrnila naokrog in hotela oditi, da jo je v zadnjem hipu ujel za dlan in potegnil nazaj proti sebi. ''z nekom se videvam. in morda pred leti ne bi okleval ter bi izkoristil priložnost, vendar nisem več ista oseba kot takrat, tako da ne mislim skakati čez plot,'' je pričel in se poskusil rahlo nasmehniti. ''morda bi morala začeti kot prijatelja? saj veš, nov bel list, čist začetek?'' je predlagal z upajočim pogledom, na postaji je res rabil zaveznika ali dva.