bridge

Naslov sporočila: bridge Pet Feb 22, 2013 8:44 pm

Voda mu je levico treskala v kamen. Enkrat in še enkrat in še enkrat. Trd vrat je obrnil proti roki, jo dvignil iz reke ter jo otresel. Proces vstajanja je trajal že dobrih dvajset minut. Nasip pod sivim, opečnatim mostom še zdaleč ni bila njegova najljubša spalna lokacija. Po vsaki noči, ki jo je preživel pod mostom je moral oprati oblačila, saj je v tleh ponavadi tičalo kakšno pasje govno, ali gnili ostanki živali, ki jo je reka naplavila na kopno. Tudi udobno ni bilo. Čeprav je bila v okolici mostu na gosto nasejana svetla trava, jo je ob strugi reka trgala s površja, kjer je na njenem mestu puščala blato in pesek. Kamenje tudi ni bilo redko in tisto, ki ga je naneslo pod njegovo telo je bilo vedno tisto prekleto prgišče najostrejših kamnov, kar jih je reka premogla. Reka Delaware je bila tukaj že tako počasna, da snovi ni več lomila od strani reke, a vendar je ob robovih rada pljusknila, kar je Jurgena velikokrat prej razveselilo kot ujezilo, še posebej pa v vročih poletnih dneh, kot je bil ta. A, kljub vsemu, se je rad zatekal pod most. Redkokatera lokacija je bila tako samotna in mirna, pa mu je vseeno nudila streho nad glavo in možnost, da zaspi dlje v dan. Sonce je bilo v juniju veliko zgodnejše, kot Jurgen, kar mu ni bilo po godu.
Končno se je postavil na noge. Sklepi so mu pokali kot po tekočem traku. Na sebi je imel sive platnene hlače, ki so bile črno zašite ob robovih, večkrat zašite z raznobarvnimi kosi blaga in temno modro srajco. Cel hrbet je imel moker. Ni vedel, ali je bila vzrok voda ali znojenje, vedel je le, da se je na vlažno oblačilo prijelo toliko peska, da bi lahko z njim zgradil majhno repliko mostu. Lasje niso nič kaj zamujali za tekstilom. Spet sem pozabil na čop je nejevoljno robantil v glavi, ko je srajco vlekel čez glavo.
Ko jo je namočil v vodo se je del reke rahlo obarval. Zagotovo ni bila tako dobra kot stroji, ki so jih ponujali povsod po mestu, a še tistih par dolarjev je bilo neumno zapravljati za stvari, ki si jih lahko z lahkoto opravil hitreje, ceneje in sam.
Rdečina na desni roki od pretekle noči še vedno ni izginila. Žile so se mu v napadu evforije izmikale kot mačka miši. Roke so se mu tresle že, ko je grel žlico, vendar ni pričakoval takšnih problemov. Ura je bila tri proč, ko se je utaboril pod mostom. Črtico browna je ukradel razvpitemu mestnemu zvodniku, s katerim je poprej imel druge posle, nato pa se je po mestu skirval več kot dve uri. Adrenalin ga je skoraj pokončal že, ko se je skrival za cevjo na strehi stavbe, kjer sta se sestala. Ko je prišel do mosta in strelov pištol ni slišal že dobre pol ure ga je potreba že skoraj pokončala. Trikrat se je špiknil brez napete žile, vsakič pa je na dan pritekla le kri in še več krvi. Kaj kmalu je sedel v majhni lužici. Iz nahrbtnika je potegnil vrvico, jo prislonil tja, kjer je njegovo bledo kožo zdaj krasil tanek, moder krog in zategnil. Ko je telo končno potešil, je omedlel v spanec.
Z vlažnimi lasmi je zamahnil po zraku, da so kapljice letele na vse strani. Hladna reka mu je zbistrila glavo. Na hitro si je splahnil še pazduhe, nato pa med nogami začutil jutranji les. Nasmehnil se je in pogledal proti soncu. Kazalo je nekaj proti poldnevu. Zdaj ne more nikamor, ne v največji vročini. Stopil je proti pohodniškemu nahrbtniku, ki ga je venomer nosil s seboj in brskal za konzervo rib, ki si jo je prilastil včeraj, a takrat je za seboj zaslišal tek. Kdo pri zdravi pameti se po mestu potika zdajle?
Svetlolaso dekle je delovalo kot le še ena izmed joggerk, čeprav se nikoli nihče ni hodil rekreirat sem, pravtako pa ni nosila trenerke ali pajkic... Daleč okrog ni bilo nikjer žive duše. Bila je lahek plen. Ozrl se je k hlačam. Hrana je na mizi. Dober tek
Ko je pritekla mimo je planil izpod mostu. Še vedno je v roki imel srajco, mokro, kot so bili njegovi lasje. Zategnil jo je okrog blondinkinega vratu in ji s pasom podrsal po zadnjici. "Živjo ljubica," ji je šepnil na uho z glasom, ki je rahlo prestrašil še njega. "Ti je že kdo povedal, kako dober tajming imaš? Z hladno dlanjo ji je zdrsnil z vratu po telesu navzdol, po oprsju in trebuhu, nato pa v svoj žep, kjer ni zatipal pričakovanega žepnega noža. Pizda! Ostal je pod mostom. PIZDA, PIZDA, PIZDA, JEBENTI! ...Ampak saj to ni pomembno. Roko je položil nazaj na njen razgaljen trebuh tako, da so se vbodnine prislonile na njen bok in se še tesneje privil k njej.
TAG: lovely Saoirse smitten2

NOTE: viola smitten2

Naslov sporočila: Re: bridge Pet Feb 22, 2013 10:02 pm

ubila bom kretena, je bila prva misel, ki se je znašla v njeni glavi, ko je na svojem telesu nenadoma začutila nekaj nenavadnega, mrzlega in presneto zoprnega. pa tako lep dan je imela. preživela ga je tako, kot ji je bilo najbolj všeč – med delom. sicer ji ni ušla pripomba enega izmed očetovih prijateljev, da občutno preveč časa izpopolnjuje načrte, ampak saoirse je bila perfekcionistka in preprosto ni si mogla pomagati pri tem, da ne bi vsega do potankosti oblikovala. kako za vraga naj bi poslala kogarkoli kamorkoli, če bi vedela, da nosijo glavo na prodaj? tako je raje več časa posvetila pazljivem načrtovanju in to jo je spravilo v presneto dobro voljo. še več kot to – njena volja je bila dovolj dobra, da se je odločila, da si bo privoščila krajši sprehod. vsake toliko časa si je vzela nekaj časa zase in preprosto odšla nekam, kamor se ji je pač zahotelo. tokrat je vzela svoj motor in ga tako kot ponavadi pustila pri vhodu v park, čeprav je vedela, da so ji sledili. to je bila očetova zapuščina – poleg vsega premoženja in imperija, ki ga je podedovala, je vedela tudi veliko skrivnost – vsem možem je ob smrti zapustil velike zneske denarja pod pogojem, da so pazili nanjo. vedno in povsod so krili njen hrbet, pa če ji je bilo to všeč ali ne. ampak na to se tokrat ni ozirala. sama pri sebi se je nasmehnila, ko je ugotovila, da je najbrž že pozna. imela je sestanek in ona ni nikoli zamujala na sestanke. ravno to je bila misel, ki jo je pripravila do lahkotnega teka – sicer je danes že preživela svoji dve uri v telovadnici, ampak rada je imela samotne trenutke, ko je lahko počela vse, kar ji je srce zahotelo.
dokler se, seveda, ni izza nekega popolnoma naključnega ovinka prikazal največji kreten na svetu. imela je ravno dovolj časa, da ga je na hitro oplazila s pogledom, potem pa je nekaj ovil okrog njenega vratu. bila je besna. prvo kot prvo, ljudje z njo niso tako ravnali. preprosto ne. ni šans. niti pomotoma. in tu je bil tudi majhen razlog, ki jo je do konca razbesnel. resno? je mislil, da bo lahko planil iz svoje luknje in si vzel njo? iz njenega grla se je izvil zvok, ki je bil daleč od prestrašenega, ki bi ga v takšnih situacijah morda od žensk pričakovali. bila je besna. tip se ji je, preprosto povedano, gabil. smrdel je po nečem kovinskem, kar bi zlahka opisala kot kri, poleg tega pa je imela občutek, da je pobegnil iz filma o zombijih. nato pa se je za nameček še privil k njenemu telesu in začutila je, kako se je njen celoten prsni koš besno dvigoval in spuščal od sunkovitega dihanja. »kaj za vraga pa misliš, da delaš?« je skoraj izpljunila . poleg vsega je imel še presneto mrzle dlani, ki so po njeni koži pošiljale ledene mravljince. okrog njenega vratu je bila ovita neka stvar, ki ji je preprečevala veliko gibanja, ampak dekle je navsezadnje odraslo v mafijski družini, kjer so jo že zaradi varnosti učili samoobrambe. s komolcem roke, preko katere se tip ni slinil, je udarila nazaj proti njegovem telesu – a ne tako močno, kot bi si želela da bi lahko, ker jo je oviral. »pusti me pri miru,« je bila še vedno jezna, ko je v daljavi nenadoma zaslišala zvok avtomobilskih gum. prav, morda se je motila, ko se je pritoževala nad pretiranim varstvom. skušala se ga je otresti, medtem ko je zdaj že skoraj zagotovo vedela, da se približujejo njeni možje. in njeni možje vsekakor ne bodo srečni zaradi situacije, v katero jo je pahnil ta kreten.

tagged: jurgeeen the bastard.

Naslov sporočila: bridge Ned Mar 31, 2013 8:32 pm

tagged: brody, her saviour. smitten

noč je bila mirna, kot je bilo tudi za pričakovati. ni še bila dovolj pomembna, da bi jo poslali na kaj zares zahtevnega, takšni obhodi po soseski pa res niso obetali kakšnega poglavja iz kriminalke, je pa bila kljub temu na preži in pozorna. svoje delo je vedno opravljala vestno, bila je edina stvar, ki se ji je zares v celoti posvetila. oh, če bi ji kdo pred kakšnimi petimi leti povedal, da bo že čez nekaj let postala policistka v filadelfiji. verjetno bi se mu smejala v obraz, tam v braziliji si takšne prihodnosti res ni mogla niti predstavljati, imela je že ogromno srečo, da je sploh prišla iz favele. sedaj pa je opravljala svojo nočno izmeno, v kateri je morala na obhod po mestu, kar se je izkazalo za bolj ali manj dolgočasno delo, vse dokler ni zagledala postave, ki je nekoliko majavo stala na mostu. takoj je v njej prebudil tisti občutek, da bi bilo stvar dobro preveriti in kot policistka se je po tem občutku tudi ravnala.

»saj ne misliš skočiti, kaj?« se je najprej pozanimala, čeprav je bilo precej očitno, da to ni bil ravno verjeten scenarij. rjavolasec je bil nalit, vonj alkohola je bilo možno zaznati že od daleč, pa tudi en sam pogled na njegov obraz ji je dal to jasno vedeti, a ni bilo videti, da bi imel kakšna samomorilska nagnjenja. ko je ujela poteze njegovega obraza pod medlo svetlobo ulični svetilke, bi lahko prisegla, da je bilo na njem nekaj posebnega, nekaj česar ni mogla povsem ubesediti, a se je hitro otresla tega občutka. bil je le lokalni nepridiprav, očitno odločen, da ji bo popestril tisti dolgočasen delovni dan. le da se ji resnično ni dalo ukvarjati s pijanimi bedaki, ki se imajo verjetno za nekaj blazno posebnega. tudi v njegovih očeh se je nekaj spremenilo, ko jo je zagledal od blizu, vsaj tako se ji je zdelo, bila je navajena dobro opazovati in prisegla bi lahko, da je za sekundo opazila nekaj v njegovih očeh, ko se ji je približal. ni pa bila pripravljena preveriti te svoje teorije, kakor hitro je prišel bližje, je preklopila v svojo profesionalno vlogo in si na obraz v trenutku nadela hladen izraz, ki mu je dajal jasno vedeti, da je tam striktno kot policistka. z roko je še nahitro pogladila pištolo za pasom, le da bi se prepričala, da je še vedno tam. ni je bilo strah, nikoli je ni smelo biti strah, ali pa tega vsaj ne bi pokazala, kljub temu pa ji je postalo nekoliko neprijetno. bila sta sama, na mostu, zunaj je bila tema in daleč naokrog nikogar, nihče ji ne bi mogel zameriti, da je zaradi tega vendarle čutila neko napetost. tega mu seveda ni dala vedeti, gledala ga je naravnost v oči, s pogledom, ki naj bi bil neustrašen ter odločen. če ji je šlo kaj na živce, je bilo to zagotovo takrat, ko so jo ljudje podcenjevali samo zaradi tega, ker ni bila ravno videti kot nekdo, ki bi lahko komurkoli škodil. bila je drobne postave in ne bi bilo prvič, da bi nekdo to želel izkoristiti, ob spominu na zadnji dogodek, ko se je to zgodilo, jo je še vedno streslo, a tokrat je bila pripravljena. učena je bila za take situacije. »prav, potrebovala bom vaše podatke, lahko vidim kakšen osebni dokument?« se je pozanimala in pripravila beležko, da bi ga kasneje malce preverila. ali res ni imel kaj bolj pametnega za početi, kot pa se nalit, sam sprehajati po parku? zavzdihnila je in prestopila na mestu, res je že komaj čakala, da ji bodo na postaji dali tudi kakšne bolj zahtevne naloge.

Naslov sporočila: Re: bridge Pon Apr 01, 2013 11:12 am

tag; carolina. :3

prekršil je tisto svojo pravilo, da v enem večeru ne popije več kot dva kozarčka. ni bil pristaš alkohola in podobnih substanc, poleg tega popivanje ni bilo pretirano pametno početje, če se je moral vsak dan ob nadvse nečloveški zgodnji jutranji uri znojiti v telovadnici na treningih. vendar danes je bil očitno prav poseben dan in vase je zlil konkretno količino nekega ogabnega viskija, katerega okus mu ni bil niti malo všeč, a je po nekaj krepkih požirkih postal prav nenavadno nevtralen in skoraj brez okusa. res je držalo, da se človek navadi vsakega sranja, če se v njem kopa dovolj dolgo. z eno dlanjo se je opiral masivnega kamnitega mostu in držal tisto ograjo, kakor da mu bo vsak čas spodletelo in ga bo odneslo na drugo stran, navzdol v reko. tam je že plavala prazna steklenica nekega kanadskega viskija, katerega imena ni poznal, in odšla boljšim časom naproti. ni se trudil z analiziranjem njegovega popivanja. verjetno se je sam razlog skrival nekje v podzavesti in to je bil nedvomno kraj, v katerega je nerad posegel. na dan bi priplavalo preveč neljubih spominov, ki jih je z leti uspešno potlačil na nek temen kraj, kamor ne seže nihče. nekajkrat je zamežikal navzdol proti reki, ki se je v soju noči prav potuhnjeno lesketala, da ni vedel, kako hiter je trenutno njen tok. saj ne da bi bilo važno. tišino je nenadoma prerezal nekaj metrov oddaljen glas in znova je zanihal proti robu ograje od presenečenja. bil je tako prekleto nacejen, da ni bil pozoren niti na okolico. res je bil zgleden primerek človeka, ki bi moral na vsakem koraku paziti na lastno preživetje.

z glasnim, zaigrano težaškim, zavzdihom se je zasukal naokrog in bil v trenutku hvaležen, da se še vedno krčevito oklepa kamnite ograje. očitno je bil bolj pijan, kot je mislil. ''ne morem verjeti, da je tole pripeljalo tako daleč, da imam privide. kanadski viski... ne tako nedolžna stvarca,'' se je zarežal sam sebi, ko je strmel v privid pri njem. kljub opitosti mu je uspelo takoj prepoznati dolge čokoladne lase, ki so bili zdaj speti v čop. temno kožo z rahlim olivnatim pridihom. polne ustnice in zasenčene oči, ki so ga sumničavo opazovale. ''in baje si policistka. kako prikladno,'' je zamrmral predse in si želel, da bi lahko napravil še požirek viskija, toliko da bi zlezel skupaj in se mu ne bi bilo potrebno ukvarjati s triki, ki so jih izvajali njegovi pretrohneli možgani. seveda se bo v pijanem stanju spomnil na dekle, zaradi katere je dan za dnem v ringu. ''pištolo imaš? da, tako je prav. če gre kaj narobe, če te kdo napade, se lahko braniš,'' je razpredal sam pri sebi, ko je napravil nekaj majavih korakov proti njej in se namrščil ob srditosti njenega pogleda. da, odločnost jo je na nek način naredila bolj privlačno, četudi je bila v njegovem spominu zapisana kot nemočna drobna podoba, s katere je zvlekel silaka in mu hotel zdrobiti jajca in iznakaziti obraz. hotel je z dlanjo seči proti njej, da bi s prstom dregnil vanjo in tako razbrinil tole meglično vizijo. ''prisežem, da se alkohola ne dotaknem nekaj mesecev,'' je glavo nagnil rahlo vstran in zmedeno opazoval privdi, ki je iz žepa vlekel beležko in ga spraševal neka neumna vprašanja. ''jasno. ne veš, kako mi je ime. le kako bi,'' se je kislo nasmehnil in se odločil, da se bo pač pogovarjal s fatamorgano, če se že ni nameravala razbliniti v noč. ''v žepu imam denarnico. notri je osebna,'' se je njegov nasmešek pretkano razširil, ko ni napravil nobenega giba proti zadnjemu žepu njegovih temnih kavbojk.

Naslov sporočila: Re: bridge Pon Apr 01, 2013 4:38 pm

tagged: brody, her saviour. smitten

v tistem trenutku ji je šlo vse na živce. njegovo režanje, majavo prestopanje in nejasne besede. polovica njegovega blebetanja ji namreč sploh ni šla v račun, a si z njim niti ni posebej belila glave. le zakaj bi se trudila dojeti besede, ki so bile tako očitno samo pijano govoričenje, brez repa in glave. prav gotovo jo je zamenjal s kakšno znanko in se niti ni prav zavedal kje sploh je. »ne, zakaj? jetra so tako ali tako blazno precenjena,« je cinično zavila z očmi v odgovor na njegovo odločitev. sama je bila nazadnje pijana tiste dneve po poroki, ko je bil alkohol edina stvar, ki je otopela bolečino, za katero se ji je zdelo, da ji trga telo narazen, a to je bil zadnji spomin, ki bi si ga tisti trenutek želela v glavi. takrat je bila šibka in zlomljena, bilo je poglavje, katerega si ni več drznila odpreti, ker bi na plano prineslo preveč potlačenih spominov.

»prekleto, res nimam časa za igrice,« je rekla in z eno roko v hipu pograbila denarnico, tako hitro in previdno, da se ga je pri tem komajda dotaknila. »brody… brody reid,« polglasno je zamrmrala njegovo ime, medtem ko se je trudila ugotoviti, če ga od kod pozna. morda ga je kdaj slišala na postaji, videti je bil take vrste, da je bilo njegovo ime tam redna tema. previdno si ga je zapisala in potem začela ugotavljati kaj za vraga naj zdaj z njim počne. »torej… brody. si doma v bližini? resnično upam, da se ta večer ne misliš več nikamor voziti, v tem primeru se bova namreč še zagotovo videla in to ne bo prijetno,« mu je popolnoma resno zagotovila. vsaj tisti občutek nelagodnosti jo je kaj hitro minil, saj se začuda v njegovi družbi vendarle ni počutila ogroženo, ni bilo ravno videti, da bi bil zares nevaren. morda si je tega le želel. se naj kar obrne in upa, da bo počasi zaključil svojo privatno zabavno brez, da uniči kakšno lastnino ali se poškoduje? njena izmena je bila namreč že pri koncu in to bi verjetno od nje pričakovali, navsezadnje kaj dosti več tam ni mogla storiti in vendarle je nekako mencaje obstala na mestu in ga opazovala. ni ga mogla kar pustiti, verjetno bi se celo noč spraševala kaj se je potem zgodilo, sploh pa navsezadnje tudi sama ni imela ravno dosti pametnejših stvari za početi. očitno jo je tisti večer doletela vloga varuške, res zabavno. »boš morda potreboval prevoz ali pa vsaj spremstvo do doma?« vprašanje je celo njo samo nekoliko presenetilo, saj ga je bleknila, še preden so možgani uspeli besede dobro procesirati. prav tako je v vsem tem njena profesionalnost nekako obledela in s tem tudi vikanje, kar bi bilo verjetno bolj uradno. »komaj stojiš na nogah in če se po nesreči ubiješ med mojim obhodom... no, reciva da mi to na postaji ne bi prineslo pretirane hvale,« je potem še pojasnila in skomignila z rameni. četudi je šlo le za pijanega bedaka, ni ga želela naslednjič videti na obdukcijski mizi. lahko bi ga odpeljala tudi na postajo, da bi se streznil v celici, a iz neznanega razloga se ni odločila za tole možnost. saj bi še mislili, da ga ni bila sposobna sama obvladati in že tako ali tako je trajalo dolgo časa, da so jo vsaj nekateri nehali gledati kot nesposobno, majhno deklico, ki se je prišla igrat v očkovo pisarno. »ampak to je edini razlog, preden dobiš kakšne neumne ideje,« ga je opozorila, pri tem pa mu namenila odločen pogled. še vedno je bila le policistka, ki je opravljala svoje delo.

Naslov sporočila: Re: bridge Sre Apr 10, 2013 12:35 pm

tag; carolina. :3

nikoli si ni mislil, da bo spet kdaj strmel v njen obraz, četudi ga je spremljal vsak dan od njunega prvega srečanja. vendar to, zdaj... delovalo je tako resnično, bolj resnično kot kadarkoli poprej. v zraku je lahko čutil vonj po nežnem parfumu, prisegel bi lahko, da mora samo iztegniti roko in bi se je zmogel dotakniti. ni vedel, zakaj si je njegova domišljija izbrala neko novo pot. jo postavile predenj v neki hladni in odločni podobi, ki niti približno ni bila podobna toplemu spominu, v katerem jo je pomnil. vedno je bil prepričan, da je očarljivo dekle, ki se ji je pripetila neverjetna krivica. dekle pred njim pa je delovalo zagrenjeno in njen pogled je bil naveličan – njega in življenja, obojega. nasmehnil se je, ko je njena dlan izginila v njegov žep in se hotel naglas zasmejati, ker se je duh premikal. le da je takrat ven res potegnila njegovo denarnico in našla osebno. čutil je njeno dlan. potipal je prej poln žep. res je bil prazne. nasmešek je rekordno hitro zbledel z njegovega obraza, ko je dojel, da se to prav zares dogaja. ni bila kriva alkoholna meglica ovita okrog njegovih malih možganov. res je bila ona. ''pizda,'' je povsem brez manir zaklel in prikimal ob svojem imenu. ''ne živim prav daleč stran,'' je znova prikimal, kakor da naenkrat ne bi znal iz sebe spraviti kaj več kot nekaj kratkih preprostih besed in ne bi poznal drugega kot bedasto prikimavanje. ''salina road. tam imam stanovanje zadnjih nekaj let. odkar sem prišel nazaj sem. nekaj let nazaj,'' je pričel podajati več podatkov, kot jih je potrebovala. seveda se ga ne spomni, zakaj bi se ga.

''um, nisem z avtom. mislim, da sem ga pozabil nekje drugje, tako da ga bom jutri poskušal najti,'' je klavrno zamomljal v odgovor, deloma zgrožen sam nad sabo in deloma osramočen, četudi ni imela pojma, kdo v resnici stoji pred njo. nek ponosni košček njegovega ega, se je zdaj preklinjal in se preziral, ker ga je imela priložnost videti v tako neočarljivem stanju. ''uniforma ti pristaja,'' je naenkrat spregovoril, skoraj v istem hipu kot ona. presenečeno je pogledal ob njeni ponudbi in znova, kako izvirno, prikimal, ko je brez pomislekov sprejel predlog. ''lahko greš z mano domov. mislim, ni ravno najbolj pametno in bolje bi bilo za oba, če bi se držala daleč stran od mene. ampak ko si že ravno tukaj... verjetno te ne bom videl nadaljnih nekaj let, kajne? treba je izkoristiti priložnost,'' je z zadnjim stavkom povsem zaobjel svojo teorijo življenja in vzel svojo denarnico nazaj ter jo stlačil na njeno prvotno mesto v žepu. ''če se v štirih letih življenja na ulici nisem ubil... potem me tudi ena noč popivanja ne bo spravila v grob,'' je zamomljal v odgovor in ji stopil korak bližje, ko ga je hitro postavila nazaj na njegov prestolček. ki se je nahajal nekaj stopničk nižje od njenega. ''upam, da si v redu,'' se je počasi nasmehnil, ko je stal nasproti nje. verjetno ga bo imela za pijano budalo in ne bo ugotovila, da misli čisto resno. tovrsten napad, ki ga je doživela ona, nedvomno za seboj pusti nekaj hudih brazgotin. na prvi pogled je izgedalo, da je svoje življenje spravila v redu, a videz v večini primerov vara. ''brez skrbi, ne bi si niti drznil pomisliti, da bi šla z mano domov iz kateregakoli drugega razloga. povsem očitno je, da prihajava iz drugih svetov. le kdo bi se zanimal za pijanca, ki stoji na mostu in te je zamenjal za privid, kajne?'' s temi besedami je stopil mimo nje in z roko mimogrede podrsal ob njeno, ko je pomignil proti potki, ki je vodila iz parka. ''torej, policistka, greva na sprehod?''

Naslov sporočila: Re: bridge Pet Apr 12, 2013 9:50 pm

»poznam,« je prikimala ob omembi njegovega bivališča, ki niti ni bilo tako daleč proč, a vseeno dovolj, da ga ni nameravala pustiti samega. če že ne zaradi česa drugega, je v tistem trenutku zanimanje v njej vzbudilo vsaj njegovo govoričenje, ki ga nekako ni znala zares povezati. njegovo pripombo, da je videti dobro v uniformi je tako ali tako povsem preslišala, bolj ji ni šlo v račun, ko je govoril naprej, res ji je dajal občutek, da jo pozna, a le kako bi bilo to možno? četudi je morda na videz dajala vtis, da ga sploh ne posluša zares, je v resnici dojela vsako njegovo izrečeno besedo, v mislih je poskušala sestavljati delčke, da bi lahko imela o njem nekoliko jasnejšo sliko.

'upam, da si v redu.' bil je način, kako je izgovoril te besede, ki jo je pripravil do tega, da se je ustavila in se mu zazrla naravnost v oči. bilo je kakor da bi nek tujec naenkrat o njej vedel nekaj, česar ni vedela niti sama. ni se zdela kot mimogrede izrečena opazka ali vljudnostna gesta, slišati je bilo pristno. iskreno. a kaj naj bi to pomenilo? še vedno je bila mnenja, da je v njej videl neko drugo osebo, verjetno osebo, ki je v njegovem življenju napravila velik vtis, če jo je videl v naključnih mimoidočih, ko je malce preveč spil. ni vedela zakaj, a naenkrat jo je zares zanimala zgodba, ki je bila za tem, prvič se je vprašala ali je morda več za njim, kot le nadležen pijanec, ki ga je videla sprva. vse le zaradi načina, kako je izgovoril nekaj besed. »greva,« je bila edina besedica, ki jo je izgovorila, čeprav je bilo na tisoče drugih, ki jih je premlevala v mislih. tokrat je razmišljala predvsem o njem in sebi, kako ga je v trenutku označila za nekaj, o čemer ni imela pojma. naenkrat ji je postalo žal, navsezadnje res ni bila na mestu, da bi kogarkoli obsojala, verjetno je že imel svoje razloge, da se je odločil rešitve poiskati v preglobokem kozarcu viskija. »mimogrede, jaz sem carolina. carolina ferreira,« je tokrat bolj mehko dodala in mu dejansko ponudila svojo dlan. še vedno je potem sicer svoj pogled trmasto upirala v pot pred seboj, a nek začetek je vseeno bil. »boš lahko hodil? kar povej, če boš želel, da se ustaviva,« ga je pogledala, s pristno zaskrbljenostjo v očeh. v resnici ljudje niso potrebovali veliko časa, da so ugotovili, da le ni takšna prvorazredna prasica, za kakršno si je včasih želela, da bi jo imeli, najbolje se je to kazalo ravno v takem primeru, ko si ne glede na vse ni znala pomagati, da ji ne bi bilo vseeno za nekoga pred njo, ne glede na to kdo je to bil, okoli sebe si je tako morda res gradila oklep, a bistvo je ostajalo enako. težava je bila bolj v tem, da sama tega ni jemala za nekaj pozitivnega, prej je na vse skupaj gledala kot na šibkost, le še ena možnost, da jo lahko nekdo izkoristi, zato je raje vse skrivala za redkobesednostjo in nekakšno distanco pred ljudmi. »torej… smem izvedeti, če je kakšen poseben razlog za tole tvoje popivanje?« se je pozanimala ter si dovolila celo bežen pogled proti njemu. bilo bi prav zabavno, če bi bil razlog na koncu nekaj povsem banalnega, kot morda nesrečna zaljubljenost ali kaj podobnega, zagotovo nekaj, kar mu ne bi pripisala na prvi pogled. niti pomnila ni kdaj se je nazadnje z nekom tako sprehajala, kdaj se je lahko sploh s kom pogovarjala, njeno druženje z ostalimi ljudmi je namreč predstavljalo predvsem vljudnostne pogovore v službi ali pa pritoževanje njene sosede o zvišanju cen mačje hrane. skoraj pozabila je že kako prijetno je bilo takole, v družbi neke druge osebe, pa če tudi ga ni zares poznala, morda je bilo to celo boljše, počutila se je lahko bolj sproščeno, ni se rabila cel čas pretvarjati kako prekleto fantastično je njeno življenje, tako ali tako se zjutraj verjetno ne bo ničesar spominjal.

Naslov sporočila: Re: bridge Sob Apr 13, 2013 6:21 pm

tag; carolina. :3

nekej v ozadju alkoholne meglice se je pojavila misel, da bi moral pri priči oditi daleč stran od nje. morda je takrat usoda hotela, da se je domov odpravil po tisti ulici, kjer je naletel na ogaben prizor tipa, ki jo je poskušal posiliti. vendar se je potem, ko jo je dostavil v bolnišnico in potem ko je tipu razbil betico ter polomil nekam reber, za njo izgubila vsaka sled. torej je moral verjeti, da nadaljnje poznanstvo njima ni bilo namenjeno. a le zakaj bi jo potem srečal takole sredi noči v mestnem parku v tem ogromnem mestu? bral ji je v očeh, da nima pojma, kdo v resnici stoji pred njo. verjetno je bilo tako najbolje, sicer bi se kaj hitro postavila v še bolj obrambno držo. nenazadnje je bil on prisoten ob njenem najšibkejšem trenutku, ko je bila povsem brez moči. ''kako smo ukazovalni,'' je zamrmral v brado s tihim nasmeškom in porinil dlani še globje v prednje žepe, ko se je odvrtel mimo nje in pričel hoditi po naključno izbrani peš poti, ki ni nujno vodila k izhodu iz parka. ''carolina – me veseli, jaz sem brody. brody reid, lepo te je končno spoznati,'' se je namuznil, ko je nalašč uporabil isti način predstavitve kakor ona in nato še podtaknil tisti 'končno'. saj je že vedela njegovo ime z dokumenti, tako da je bilo vse skupaj brez potrebe. sploh pa je namenoma prezrl njeno ponujeno dlan. dotik bi morda bil vendar kanček preveč. ni pa ji nameraval razkriti, da se že poznata. ne, če ne bo nujno potrebno in zaenkrat res ni videl, kako bi se lahko sredi parka znašla v smrtno nevarni situaciji, ko bi mu morala na slepo zaupati. ''kako dolgo si že policistka? izgledaš precej mlada... zanimiv poklic za dekle sicer. sploh s tvojim izgledom. veliko prelep... am, če bi te srečal na ulici, si ne bi mislil, da naokrog hodeš s pendrekom in lisicami,'' se je hitro zadržal z opravičujočim nasmeškom in preklel v mislih svojo nepazljivost.

takoj, ko mu je dala možnost za postanek – kar je bilo zgolj po nekaj metrih – je hitro prikimal in se usedel naravnost na tla sredi sprehajalne poti. ''res si moram malce odpočiti noge, da,'' se je namuznil in potrepljal mesto poleg njega. ''lahko prisedeš, razen če se bojiš umazati uniformo? lahko ti plačam račun za čistilnico?'' je nadaljeval z navidez nedolžnim nasmeškom in vedel, da pod nobenim pogojem temnolaska ne more vedeti, kaj za vraga se dogaja znotraj njegove pijane glave. z vsakim korakom je sicer razmišljal bolj trezno, a prav tako si je z vsakim korakom drznil kanček več. ''hm, ne, nobenega posebnega razloga. ne pijem ravno pogosto, ker sem... reciva temu športnik, danes pa sem si po precej dobri zmagi privoščil steklenico ali dve preveč,'' je odgovoril karseda iskreno in pri odgovoru izpustil tisti del o ilegalnem boksarstvu, ki se je odvijalo na napačni strani mesta. ''nisem ravno za alkohol in droge... slabi spomini iz otroštva,'' je nato praktično brez potrebe dodal in se s podlahtmi naslonil naprej na kolena, pogled pa preusmeril stran od nje v pesek, ki je prekrival sprehajalno potko. ''verjetno res izgledam kot nekdo, ki vsak večer izkoristi za popivanje, zabavo in seks. dva od teh odgovorov sta neverjetno napačna,'' se je praktično posmehnil samemu sebi in končno dvignil pogled nazaj proti njej. ''kaj te je pripeljalo v ameriko?'' je izstrelil prvo vprašanje, ki mu je padlo na pamet. njena angleščina je imela kanček zaznavnega naglasa in že samo ime je odločno nakazovalo na tujo dediščino.

Naslov sporočila: Re: bridge Pon Apr 15, 2013 4:43 pm

tagged: brody smitten

note: it's a bit longer than i planned, i'm sorry about that.

ni bila prepričana kaj bi si mislila o njem, ko je takole stala poleg njega ter si tu in tam dovolila skriven pogled proti njegovemu obrazu, ki ji je deloval nekoliko zamišljeno. držal jo je na prstih, kakor hitro si je ustvarila neko mnenje, že je napravil nekaj takega, da je bila le še dodatno zmedena, kot tudi v tistem trenutku, ko je njena dlan nerodno obvisela v zraku. »vljudnosti te že niso naučili,« si je nekoliko nejevoljno zamrmrala v brado, roko pa vseeno hitro spustila ob bok, pri čemer si ni mogla kaj, da se ne bi počutila rahlo neumno. »dobro leto,« je še vedno nekoliko namrščeno odsekano odgovorila in se nato nekoliko zmedla ob njegovih naslednjih besedah, da ga je lahko le presenečeno pogledala, a se je v tistem hipu že ustavil, da je potem tudi sama raje vse skupaj kar pustila, tako je bilo lažje, tako ali tako ne bi vedela kaj bi mu sicer odgovorila. »mja, nisi edini, ki je tega mnenja – večina mojih 'kolegov' na postaji je bila prepričana, da nikoli ne bom kos tej nalogi, ampak videz vara. nisem tako nedolžna,« mu je odločno zatrdila, z rahlim nasmeškom na ustnicah. res si je vsaj želela verjeti v to, dolgo se je učila, da bi bila pripravljena na stvari, ki jo lahko čakajo tam zunaj, čeprav v resnici še ni imela veliko pravih izkušenj s vsemi zadevami, ki so doletele policiste na delu, nikoli še ni niti streljala na človeka. rada si je mislila, da bi to zmogla, če bi bilo nujno potrebno, a še vedno je bil nekje v notranjosti tisti glas dvoma, da je morda veliko manj sposobna kot bi si želela, da je še vedno preveč občutljiva. spomnila se je tistega trenutka pred leti, ko je še vedno nekoliko izgubljena nad 'novim svetom' korakala po ulicah njenega novega doma in se jo je nek zavaljen starec odločil izkoristiti. še zdaj je bil občutek strahu, ki jo je takrat prevzemal tako živ, da se je kar stresla. počutila se je tako nebogljeno in nemočno in ko se je kasneje prebudila v bolnišnici si je prisegla, da ne more več biti tako šibka, da se mora naučiti postaviti sama zase. takrat je imela srečo, da je bilo nekomu dovolj mar, da jo je rešil in še vedno jo je preganjalo dejstvo, da ni vedela njegovega imena, ni ji bil všeč občutek, da je nekomu nekaj dolžna, nekomu ki jo je videl v eni izmed najnižjih točk življenja. »to bi vsaj rada verjela, sovražim občutek nemoči.« še vedno nekoliko zamišljena, mu je z rahlim vzdihom priznala besede, ki so bile verjetno bolj iskrene od vseh poprej in že čez nekaj sekund zardela, ko je ugotovila kaj je ravnokar rekla, verjetno ni imel pojma o čem govori.

morda res ni pričakovala, da bo njeno ponudbo za postanek vzel tako hitro, a je ugotovila, da nima nič proti, temnolasec je v njej zbudil določeno mero zanimanja, nekaj je bilo na njem, da si ga je človek želel bolje spoznati. vsekakor stvar, ki si je ni mislila, ko ga je sprva zagledala. »še vedno lahko rečem, da sem se podila za kakšnim kriminalcem,« se je namuznila, medtem ko je prisedla, slepa in gluha za kakršnekoli namige, karkoli si je v tistem trenutku mislil, o tem ni imela pojma - bil je preveč drugačen od vseh ljudi, ki jih je poznala, da bi ga lahko tako lahko prebrala, sploh pa je bil še pijan, kar je vse skupaj še nekoliko otežilo, ljudje so pod vplivom marsikdaj govorili nesmisle. »potem pa čestitam za zmago, neke vrste športnik,« za trenutek ga je pogledala v oči, s senco nasmeha na ustnicah, potem pa se naslonila na roke in glavo vrgla vznak, da je bil njen pogled v tistem trenutku usmerjen v nočno nebo nad njima, vso posuto s svetlimi zvezdami. »in razumem. tudi meni ni do teh stvari, ne zares,« mu je resno prikimala, misli pa so se ji vrnile v čas njenega otroštva, v faveli, kjer so alkohol in droge uničile marsikaterega človeka, celo nekatere, ki so ji bili blizu, zato se je lahko zares poistovetila z njegovim odgovorom. »bi morala zdaj ugibati katera?« v njenih očeh se je za trenutek zasvetila iskrica, ko je nadaljevala z odgovorom. »ampak res deluješ kot nekdo, pred komer starši svarijo svoje otroke. sploh s vsemi temi tvojimi tatuji, čeprav je to verjetno presneto stereotipno od mene, kaj?« z dlanjo je bežno zdrsela po tistem, ki ga je imel na rami in s svojimi očmi znova poiskala njegove. »ima kateri kakšen poseben pomen?«

ob njegovem naslednjem vprašanju je hitro odvrnila pogled nazaj v nebo, obraz pa je bil znova bolj podoben brezizrazni maski. »predvsem zaročenec,« je nekoliko bolj hladno, kot je sprva nameravala rekla, pogled še vedno trmasto upirala proč in se na vse kriplje trudila, da v glasu ne bi izdaja nikakršnih čustev. »življenje tukaj pa naj bi bila tudi moja vstopnica za lepše življenje, rodila sem se v enem izmed revnejših predelov brazilije,« je potem hitro dodala, le da bi lahko vsaj nekoliko spremenila temo.

Naslov sporočila: Re: bridge Pet Apr 19, 2013 9:15 pm

tag; carolina. :3

opazil je, kako si je vsake toliko dovolila čisto zares pogledati proti njemu. kakor da jo je na njem nekaj motilo, a ne nujno v napačnem smislu. nekaj, česar ni znala uvrstiti, popredalčkati, nikamor. ali pa si je to samo domišljal ves alkohol v njem. ''vljudnost je čisto precenjena. ali res raje vidiš, da te nekdo zasipa z bedastimi izrabljenimi frazami ali pa ti direktno pove, kaj misli, četudi zna malce boleti?'' ni prezrl njenega mrmranja, ko se je namuznil. ''to ti je lahko samo v prednost. nihče ne pričakuje, da bi mu čisto zares lahko strla jajca, zato lahko v svoj prid uporabiš element presenečenja,'' ji je podaril nov kompliment in ugotovil, da je z njimi čisto preveč radodaren in se jim niti slučajno ne more upreti. ali se je sploh zavedala, kako neverjetno dragocena je bila? in kako močna, da ji je iz sebe uspelo izklesati nekoga močnega, občudovanja vrednega. marsikdo bi se pod težo njenih spominov sesul v krhko lupinico, ki ne more stati sama pokonci. ''meni deluješ kar precej močna. vidi se po očeh, koliko je človek preživel. in ti si prekleto veliko,'' je deloma povsem blefiral. ljudi je rad prebiral le takrat, ko je od njih kaj potreboval. njo pa je poznal bolje, kot bi si sploh drznila zamisliti. rahlo se je nasmehnil, ko je opazil komajda vidno rdečico na njenih licih in nenadoma vedel – priznala je nekaj, o čemer sicer raje molči. njemu! in to je bila njegova drobna zmaga.

''saj si se res,'' je skomignil z rameni. ''ko boš prišla na postajo, lahko pogledaš mojo ljubo datoteko. povej, da sem ti povzročal malce problemov in lahko dodaš na seznam še, da si mi zaplenila nekaj trave,'' ji je dal podrobna navodila, da ji res ne bi kdo težil zaradi njegovega vztrajanja in zavlačevanja. a večera zaenkrat še ni nameraval prekiniti. ne zdaj ko je imel redko priložnost, da jo resnično spozna. ob tako debeli datoteki pa nihče ne bo preverjal ali se on dotakne drog ali ne. bilo jim bo povsem logično, da obtožba drži. ''hvala, carolina,'' se je nasmehnil ob čestitki in prikimal. ''to je dobro. droge... vedno najdejo način, da zjebejo vse. ne ustavijo se samo na tebi, ampak uničijo še vse okrog tebe,'' je zavzdihnil z določeno melanholijo in s tal pobral droben kamen ter ga frcnil nekam stran od njiju. moral se je nekako zaposliti, da ni samo tja v en dan strmel v čudovito brazilko ob njem. ''ne. odgovor je samoumeven,'' je odkimal. šlo se je za seks, ena od sladkih razvad, katerim se zaradi športa ni potrebno odpovedati, temveč je celo dobrodošla. ''verjetno imajo prav, ko svarijo. nisem vzoren gled, nikoli nisem bil – ni bilo nobene potrebe,'' je skomignil z rameni, ker se ne glede na vse v njenih očeh ni nameraval postavljati v lepšo boljšo luč. a vendar je obstal čisto pri miru, ko je z dlanjo zdrsela po eni od tetovaž. ''vsi.'' obstal je v drugo, ko je, sicer povsem hladno, izgovorila besedo 'zaročenec'. dobil je občutek, da je bil hlad samo kamuflaža za kaj drugega,a poizvedovati naprej ni nameraval. ''zaročena si,'' je počasi prikimal, da se je teža spoznanja zasidrala vanj. sledila ji je jeza. kako jo je lahko takrat pustil samo ponoči hoditi naokrog? ali pa je pri njem našla varnost po tistem dogodku in našla nekoga, komur lahko zaupa. a če je prišla sem zaradi njega oziroma z njim... ''ni bil ravno vedno ob tebi, kajne? ker ga ni bilo ob tebi, so se ti zgodile določene slabe stvari?''

Naslov sporočila: Re: bridge Pet Apr 26, 2013 10:02 pm

tagged: brody smitten

morala mu je dati prav, čeprav še vedno ni zares razumela zakaj ne bi mogel seči v njeno dlan, se je pa odločila, da bo to raje pustila. »to je res. obožujem izraze na obrazih ljudi, ko jih presenetim. v dobrem smislu,« nasmehnila se je nekam v daljavo, ko je razmišljala kako dober občutek je bil to – delati nekaj, za kar drugi trdijo, da ne zmoreš. nekako presenečeno se je zazrla vanj ob naslednjem stavku, kakor da bi potrebovala nekaj trenutkov, da procesira njegove besede. jo je bilo res tako lahko prebrati? ni si ravno želela, da bi vse na njej kričalo kako nebogljena je, kakšna pokvarjena roba, ki ji ni več pomoči.

»slišati je, kot da imaš s tem izkušnje,« je tiho rekla, ko je govoril o drogah in preteklosti, ker je bilo v njegovem glasu nekaj takega, da je bila o tem povsem prepričana. še vedno ni bilo veliko stvari, ki bi jih o njem vedela, ni se ravno zdelo, da bi rad govoril o sebi, kar je lahko razumela. očitno ni bil ravno primerek vzornega meščana, ki bi v prostem času reševal zapuščene pse ali kaj takega, a vendarle si ni zares mislila, da je bil slab človek. na nek način se ji je zdelo, da mu lahko zaupa, kar jo je prekleto jezilo, kajti zaupanje je bilo kot dvorezen meč, hitro te je lahko razočaralo. bilo je tudi le še eno izmed njenih kazateljev naivnosti, po vsem kar je doživela, še vedno je tako rada slepo zaupala ljudem, ki si marsikdaj tega niso zaslužili, bog ve kdaj se bo zares naučila svoje lekcije. »če ti to kaj pomeni – mislim, da nisi tako napačen,« besede so bile bolj ali manj zamrmrane, a bil je dovolj blizu, da jih je gotovo slišal. verjetno so bile tudi najboljši približek komplimentu, ki bi ga lahko iz njenih ust sploh dobil. nekaj posebnega je že moral biti, če jo je dejansko pripravil do pogovora, ki enkrat za spremembo ni deloval robotski, vsaj dokler ni prišlo do tiste teme, ko se je ozračje naenkrat povsem ohladilo. »bila,« ga je počasi popravila z rahlim vzdihom, njen pogled pa je na videz zavzeto prečesaval nočno nebo z zvezdami, čeprav v resnici ni videla ničesar, v mislih je bila predaleč proč. »bila sem zaročena, pa je umrl.« je potem še dodala, še vedno s tistim krutim hladom v glasu, ki naj ne bi izdajal čustev. morda bi se komu zdelo čudno, da bi nekaj takega povedala popolnemu neznancu, a to ni bila zares zadeva iz katere bi rada delala veliko dramo, raje je stvari povedala kot gola dejstva in s tem čim prej opravila. »tako da ne, ni njegova krivda, da so se zgodile slabe stvari,« njen glas je bil odločen, prav tako pa tudi pogled, ki je sedaj poiskal njegovega. zadnje čase se je morda res vedno bolj spraševala kaj se je sploh zgodilo, zakaj za vraga bi nekdo ustrelil nekoga, kot je bil on in v misli se je prikradel tisti droben strah, da morda nikoli ni bil oseba za katero ga je imela. kljub temu ga ne bi nikoli mogla kriviti za karkoli, kar se ji je pač zgodilo, prepričana je bila, da bi bil tam, če bi imel to možnost. »slabe stvari so se zgodile, ker je to pač življenje, kjer se to dogaja,« skomignila je z rameni, nekako prepričana, da to niso ravno stvari, ki bi mu bile tuje. gotovo ima ravno tako kot ona in verjetno tudi vsak človek na svetu, tudi on nekaj prtljage. »ampak to niso stvari o katerih po navadi govorim, preteklost bi morala ostati preteklost - upam da razumeš.«

Naslov sporočila: bridge (carolina & brody) Ned Apr 28, 2013 5:18 pm

tag; carolina. :3
note; jst sm si dovolila kr zaključit, ker tole itak potem ne vodi kaj dosti daleč naprej. a bi nadaljevale z dogajanjem po eventu v banku? pm me, yes? (:

šele sedaj, to noč, se je povsem zavedel, da je v njegovih očeh predstavljala svojevrstno ikono postavljeno visoko nad vse na božanski zlat prestol. morda zato ker je ves čas slutil, da je bilo z njo po tistem dogodku vse v redu. da je bila dovolj močna, da zmore premagati to travmo in iz sebe izklesati nekaj dobrega, trdnega. ''najbrž zato ker jih tudi imam. ampak naj bo to zgodba za drugič. nočem, da tečeš stran, ko slišiš s kako zjebano osebo imaš opravka,'' se je malce nasmehnil ob njenih tiho izrečenih besedah, kakor da se je bala, da bo rekla preveč. vprašala preveč. ''sploh pa mislim, da se držim precej dobro glede na vse sranje, ki sem ga dal skozi. denar imam, stanovanje in službo tudi. ne bi mi moglo iti bolje,'' se je nasmešek že malo bolj razširil. res se ni mogel pritoževati, odlično si je postlal. še nekaj let nazaj si ni drznil niti pomisliti na svetlo prihodnost, sedaj jo je celo živel. že res, da ni imel poklica, ki bi ga lahko razglašal naokrog. res da je počel določene stvari, ki so bile skregane z zakonom. ampak bilo mu je dobro, navkljub vsemu. ''hvala... carolina. pomeni veliko,'' je prikimal in se tako zadržal, da ji ne bi dal kakšnega bolj sočnega ali celo malce posmehljivega odgovora. lažje je bilo seči po resnici – njeno mnenje mu je veliko pomenilo. po svoje je bila prav ona glavni mejnik na njegovi poti do tega, kar je danes. vendar ji tega nikoli ni nameraval povedati. nobene potrebe ni bilo, da bi jo spominjal na tisti večer, če ga je uspešno zakopala nekam globoko vase, stran od živečega spomina.

počutil se je kreten, ker je iz sebe izpustil globok izdih olajšanja, ko je njegove besede popravila v preteklik. in potem še večji, ko je razkrila celotno situacijo. umrl. ''moje sožalje,'' je pogledal proti njej in opazil, kako ni bilo moč zazati niti sledi čustev na njenem obrazu in kako nedotakljiv je bil njen glas. kako zelo se je trudila vse to ohraniti v sebi – neverjetno. a mar ni bil sam isti? preteklost je hranil v sebi, od svojega devetnajstega leta naprej pa se je ravnil po določenih načelih, ki so zahtevala, da vsak problem reši takoj in ne odlaša. tako ni imel pretirano velike prtljage. z izjemo zadrogiranega bivšega dekleta in dekleta pri njem. onidve sta bili drobna skrivnost namenjena samo njemu. ''oprosti... nisem... samo. morala bi imeti nekoga ob sebi, ki bi te... um, branil in vse to,'' je iskal pravi način, da bi tisti dogodek ovil v besede, ne da bi izdal, da ve do potankosti točno, kaj se ji je takrat zgodilo. sprožil bi preveč vprašanj, če bi kar naravnost omenil tisto noč. ''ne. življenje je samo po sebi čudovita stvar. slabe stvari se zgodijo zaradi slabih ljudi. oni to počnejo, te potisnejo na dla, ranijo, prizadanejo. ne življenje,'' je odkimal, ko se ni strinjal z njo, nato pa se spravil nazaj pokonci in ji podal roko proti tlom, da bi gor potegnil še njo. na srečo se je počutil že dovolj treznega, da je zmogel sam ohranjati ravnotežje in se ni več majal levo in desno. ''veš kaj... mislim, da bom kar sam odšel domov,'' je previdno rekel in stopil nasproti nje. glavo je nagnil rahlo vstran, da je lahko gledal v njene oči in prikimal: razumel je. prekleto dobro. ''hvala za spremljavo, carolina ferreira. naj bo prihodnost boljša kot preteklost, kajne?'' se je nasmehnil in potisnil dlani navzdol v prednje žepe kakor poprej ter napravil nekaj ritenskih korakov nazaj, da jo je lahko gledal nekaj trenutkov več, si jo vtisnil v spomin, nato pa se obrnil naokrog in odšel v naključno izbrano smer.

the end.