cay & theo

bil je september, eden tistih dni brez oblačka, perfektnO ugnezden med še zadnjo vročino poletja in približujočim se zimskim hladom. ona pa je čepela v eni izmed klopi v cerkvi in bolj ali manj zdolgočaseno spremljala ceramonijo v ospredju. mladoporočencev ni poznala in tu se je znašla povsem po naključju. poroke niso bile ravno del družabnih dogodkov, ki bi jih sicer obiskovala. seveda, če je zanemarila dejstvo, da je menda sama nekoč stala pred oltarjem in si obljubljala zvestobo do groba z določenim temnolascem, ki ga je srečala zadnjič. gabriela se kot drugih seveda ni spominjala, tudi ne njune poroke in propadlega zakona. zaobljube sta morala jemati premalo resno, da je vse skupaj splavalo po vodi in danes je bila nekako srečna z razpletom. ne bi si želela za moža imeti nekoga, ki se ga ne spominja, popolnega tujca. če njun zakon ne bi propadel takrat, bi bil sedaj na dobri poti k potopu. fukariti se naokoli s privlačnimi neznanci, ki jih je pobrala v baru, je bilo nekaj povsem drugega kot živeti z enim izmed njih. ena noč polna vročice je bila svetlobna leta daleč od skupnega življenja in ona ga ni želela preživeti s tujcem v postelji.

temnolasec s katerim se je udeležila te poroke in je nemirno sedel poleg nje, pa ni bil tujec. čeprav si tudi njiju v paketku ni ravno predstavljala kot zaljubljen parček, ki si na roke natika poročne prstane in kasneje živi v enonadstropni hišici z belo ograjo, nagajivim kužkom in dvema otrokoma. preprosto ju ni videla v tej vlogi, morda bi ju nekoč. sedaj sta se zaenkrat le dajala dol, se sicer vse več družila po tistih skupnih misijah. njena rebra so se že zdavnaj zacelila in ji posteljne aktivnosti s theom ali kom drugim niso predstavljale nobene težave. tudi sedaj bi raje počela nekaj podobnega kot čemela stisnjena med tistimi, ki so si ganjeno brisali svoje solze. in sodeč po theovi roki, ki je zašla pod krilo njene oblekice, sta bila istega mišljenja. "zakaj se ne bi raje izmuznil stran od tu?" mu je šepnila v uho, ko se je nagnila k njegovemu obrazu in ga s svojo drobno dlanjo pobožala po mednožju in zadovoljno ugotovila, da so se hlače napele pod njenim dotikom. brez težave bi se neopazno izmuznila, saj je njuno mesto bilo bolj pri koncu klopi in ne ob cerkveni ladji ter ob steni. in če je prav videla je bil nekaj metrov proč prehod v ozadje in kjer ju nihče ne bi motil. samo še temnolasec ob njeni strani je moral biti za in kolikor ga je poznala, verjetno pretirano proti ne bi bil. seksa v cerkvi še ni prakticirala in nič ne bi imela proti, če bi ga tu in zdaj ter z njim. "daj no, pridi!" ga je še vedno nagnjena k njegovemu obrazu z jezikom navihano oplazila po ušesu.

zaslišala se je znana poročna koračnica pospremljena s ploskanja in s kotičkom očesa opazila vstajanje ter premikanje ljudi k vhodu. končno je bilo konec in si bosta brez motenj s theom lahko ukradla nekaj minutk zase ter se kasneje razmršena in malo pomečkana pridružila ostalim na zabavi v šotoru. ali pa preprosto pobegnila proč od vsega tega. tudi sama je nameravala ravno postaviti se na noge, ko je celotno cerkev stresla močna eksplozija in se je šokirano zvrnila theu naravnost v naročje. s prsti se je krčevito oprijela njegovega suknjiča in nemo odprtih ust strmela v njegove temne oči. za minuto, ki se je zdela dolga kot cel zemeljski vek, se ni mogla niti premakniti. otrpnila je, kot bi jo nekdo v trenutku spremenil v ledeno kocko, vseeno pa lahko slišala panične krike, pokanje šip in škripanje lesa. nevarno blizu je navzdol usekal tram skupaj z lestencem in le zbudila se je iz otopelosti. "bog, morava stran theo. morava ven!" je zaslišala paniko tudi v svojem visokem glasu, ko se je končno skobacala iz njega in ga skušala za seboj potegniti pač nekam. nekam na varno, kjer ju ne bo ubil plaz kamenja in veliki pozlačeni lestenci.

note: okej sem jaz tole kar začela. hope you don't mind^^

cay & theo

stegovala je vrat, da bi si nevesto bolje ogledala, ko je ta stopala ob znani koračnici vzdolž cerkvene ladje in bi se še kljub visokim petam morala povzpeti še malo na prste, da bi si temnolasko bolje ogledala. njena majhnost ji je v večini primerov bolj bila v napoto kot korist. "težko rečem, ker nič ne vidim," se je pritožila namrščeno in pomagalo ni niti, ko je thea rahlo potisnila nazaj h klopi, da bi bolje videla. "vendar sem menda poroko že dala skozi. kot tudi belo poročno obleko in stopanje s šopkom v taktu s to presneto koračnico," mu je šepnila nazaj, razkrila nek delček iz svoje preteklosti, ki ga menda še ni delila s tistim, ki ga je spoznala na novo. skomignila je z drobnimi rameni preden bi ji zastavil kako novo vprašanje o njenem propadlem zakonu. o njem zares ni hotela razmišljati in še manj razpravljati. zadnje tudi mogla ni, če se ga ni spominjala. raje se je posvetila njegovim porednim prstom, ki so jo dražili po goli koži, da se je vsa naježila in obupano zahlepela po potešitvi. zdelo se ji je že skoraj, da se ne moreta udeležiti nobenega normalnega dogodka ali samo skočiti v bar na pijačo, ne da bi po desetih minutah že oba zrajcana nemirno iskala dovolj zaseben kotiček, kjer bi lahko poskrbela za potrebe eden drugega. zato smotrno pričakovati, da bo udeležba na poroki kaj drugačna, zares ni bilo. zanju ni bil pomemben ne kraj in še manj čas. nenasitnost je v njunem odnosu bila kar temeljna.

zato se je strinjala s kimanjem glave z vsem kar je izrekel, samo da bi se čim prej umaknila nekam proč od vseh ljudi. dovolj spodobnosti sta še oba imela, da se nista naskočila kar sredi klopi v nabito polno cerkvi. neopazno sta se izmuznila proč in pustila mu je, da jo je v malem prehodu proč od vseh potisnil ob hladno steno, da je bila ujeta med njo in njegovim mišičastem telesu. znova je debelo požrla in hitro dihala ter se skušala umiriti. strmela je v njegov vrat in del prsnega koša, ki je bil viden zaradi odpetih gumbov na srajci, ki mu jih je na poti za oltar že nezavedno odpela. koža se je bleščala kot napet saten jantarjeve barve. toda nesmiselno se je bilo poskusiti umiriti in ne misliti, kako bi z jezikom zdrsnila preko njegovega izklesanega trupa navzdol, pokleknila na trda kamnita tla in ga v tem ozkem prehodu obdelala z usti. v žilah ji je stekla vroča strast in se ji razlila po telesu, da se ni mogla več upirati in se je stisnila k njemu. "misliš... v cerkvi?" se je brez sape tiho zasmejala, usločila vrat ob njegovih vročih poljubih in ga potegnila še bližje k sebi, ko je s prsti zdrsnil v njene miniaturne hlačke. morala je čutiti njegovo kožo tesno ob sebi, čutiti njega v sebi. preden bi kakorkoli lahko nadaljevala, se je svet okoli nje stresel in zgroženo se je zastrmela naravnost vanj. si enako kot on hitro potegnila kratko obleko nazaj dol in komaj dovolj hitro na visokih tankih petah sledila theu, da je pod sabo ni pomečkal steber. padel je navzdol točno tam, kjer sta pred komaj nekaj sekundami stala onadva. bila sta ujeta, pot na prostost jima je sedaj zapiral steber in iz cerkve so do njiju v valovih prihajali panični in tuleči kriki bolečine. "p-pojma nimam. bomba?" je šokirano komaj zajecljala, se stisnila k njemu in sklenila roke prek njegovega pasu v iskanju varnosti. istočasno še pravi čas pogledala navzgor in dovolj hitro potegnila thea nazaj za sabo proti izhodu preden bi se nanju usulo še dodatno kamenje. zaradi česar sta imela sedaj še manj prostora. nedvomno sta uspela najti kotiček, kjer bi se lahko do sodnega dne dajala dol, če je ne bi vse skupaj minilo v hipu, ko ju je pod sabo skoraj pomečkal marmorni steber. "pizda, kaj bova pa sedaj?" je zasovražila zametke panike v svojem glasu, ker hladnokrvno mirno pač ostati ni mogla. kaj če še kaj pade dol, onadva pa nista imela več veliko prostora za umik. "vidiš kje še kak izhod? ali, ali če preplezava steber," se je prisilila možgane spraviti v delovanje, toda vse se ji je zdelo neizvedljivo. tudi nobene garancije ni bilo, da se ne bo nanju podprl celoten strop in ju pokopal pod sabo.