te dni je imela večere proste in izkoriščala jih je za drugačne vrste dela. delovala je na lastno pest in brez dodatne zaščite v primerih, če bi se znašla v škripcih. v njih se seveda pod nobenim pogojem ni smela znajti, morala je ravnati drugače kakor je bila vajena - navsezadnje za pasom ni imela pripete njene policijske značke in pištole. ni se mogla skriti za dve stvari, ki je ljudem naganjalo strah v kosti, vsaj večini ljudi. tja kamor je zadnje dni zahajala, možje postave niso pomenili prav veliko in si s svojo pojavo bolj iritiral kakor naredil vtis. sploh pa ni mogla iskati informacij o morilcu njenih staršev oblečena v modro policijsko uniformo. ne, morala je postati nekdo del njih, del podzemlja. le s tem, bo počasi napredovala in morda dobila v roke potrebne dokaze za obtožbo človeka, ki ji je vzel življenje. ni se prvič podajala na sovražnikovo ozemlje kot nekdo, ki se izdaja za nekoga drugega. v tem je bila že skoraj izvedenka. nocoj morda ni odhajala na teren mafije, prav daleč pa tudi ne. dobro je vedela, da se bo v točno določenem klubu nahajal tudi on - njen novi šef in morala je poskrbeti za svojo opaženost še drugje kakor zgolj za šankom v njegovem striptiz klubu. zaenkrat njeno delo še ni bilo vrtenje okoli droga in plesanje v miniaturnih krpicah pred občinstvom, vendar jo bo slednje gotovo čakalo v bližnji prihodnosti in že je bila pripravljena. med takim delom nisi mogel veliko vihati nosu in se zmrdiševati nad nečem. svojo vlogo je bilo potrebno do popolnosti odigrati in izpiliti vsako najmanjšo malenkost. še tako drobcena napaka te je sicer lahko stala razkrinkanja ali celo življenja. in njeno vitko telo je bilo tako odeto v ozko oblekico do kolen kožne barve, ki ni prav veliko prepuščala domišljiji. tudi hlačk se je zaradi vidnega robu znebila in sedaj se ji je prilegala kakor druga koža in bila seveda videti skoraj gola. dolge privihane trepalnice, bežno namazane ustnice in rdeči lasje, ki so ji v zadnjem času krasili obraz pa so odlično zaključevali celoto - in njeno novo vlogo. ni vrag, da ne bi pritegnila njegove pozornosti, oddajala je preveč jasne signale vsem naokoli, ko se je skozi nabito poln klub prebijala do točilnega pulta. na sebi je začutila marsikateri pogled, sprehajajoč po njenem telesu od rdečih las in vse do stopal obutih v vrtoglave bež pete. droben nasmešek ji je ves čas kraljeval v kotičkih ustnic in modrozelene oči so imele nek nedoločljiv lesk. njena odločitev za nocojšnjo opravo je bila pravilna, sedaj je morala narediti vtis samo še na njenega privlačnega temnolasca. zanj je bila sky in ne kenzi, in kot sky je morala postati več kot samo še ena izmed deklet zaposlenih pri njemu. pri točilnem pultu se je parkirala na enega izmed prostih stolov in pomignila natakarju, medtem ko se je povsem brezbrižno s pogledom sprehajala po preostalih gostih, nagnetenih pri točilnem pultu, v upanju priti kmalu do svoje pijače ali osvojiti katero izmed žensk. ob svoji levi je prav hitro dobila družbo in ni ji bilo potrebno dodatno se prepričati o tej osebi. njegovo prisotnost je začutila že, ko so se njegove oči prej ustavile na njej in nekaj dolgih minut strmele nekje iz strani vanjo. s hladno brezbrižnostjo je nekoliko nagnila glavo in se zazrla v par temnih oči. "pozdravljen šef," mu je nazdravila s kozarcem dvojnega viskija, katerega je natakar prej postavil na podstavek prednjo. "nocoj imam prost večer in izkoristim ga lahko kakor me je volja. tudi z zapravljanjem denarja za viski" mu je navrgla še preden bi se sploh lahko odzval in ni bila prav nič ponižna, niti mu ni nameravala lesti v rit za nekaj njegove pozornosti, potem bi bila kot vse druge. včasih je bilo svoje slabosti, kamor je spadala njena jezikavost, potrebno obrniti sebi v prid. "ste na lovu za novimi dekleti? tu boste prav gotovo imeli morje izbire," ga je podražila s širokim bleščečim nasmeškom in se počasi, vešče premaknila na stolu ter pustila robu oblekice zlesti nekaj deset centimetrov nad koleni.

note: okej, here we go :3 and sorry sam tole je suckfest -.-

zadovoljstvo ji je šinilo čez obraz, ki je že izginilo nekam stran, preden se je k njemu zasukala s hladnostjo in ga tretirala enako kot kogarkoli drugega. "ne vem, morda si nameraval. lahko bi bil mnenja, da nimam kaj nositi denarja konkurenci," je skomignila z rameni, svojega tona pa namerno še ni ublažila do prijateljskega. zunaj kluba je bil sicer njen šef, tu pa le še en privlačen obraz. njena naloga je bila res spraviti ga na svojo stran, dobiti od njega tisto zaradi česar je sploh sprejela delo natakarice v njegovem klubu. seveda pa ni smela delovati prenagljeno in mu kakor zrela hruška pasti v naročje. pri njemu je bila potrebna več kot le premišljenosti, kellan ni bil še eden v vrsti seksi kretenov; imel je možgane in to na pravem mestu. ena sama napaka in njena krinka bi šla po zlu. izpraznila je svoj kozarec z njej priljubljeno pijačo in samo z rahlim zaigranim presenečenjem privzdignila obrv. "sicer si svojo pijačo plačujem sama, zaenkrat mi še ne gre tako slabo," je odvrnila na njegove besede, da zapravlja težko prislužen denar. "ampak hvala. nisem vedela, da vsem svojim uslužbenkam plačuješ pijače," je nato pridala z manj brezbrižnim glasom, z manjšo ignoranco. seveda bi ga lahko zavrnila, vendar večno ledene princeske ni mogla igrati. vzela je nov kozarec s pijačo in tokrat naredila zgolj požirek. za njen status ne bi bilo ravno najbolje, da se že na začetku večera onesvesti zaradi preveč viskija. odgovor na svoje vprašanje je že vedela, še preden se je zaposlila pri njemu, je ugotovila za njegove redne četrtkove obiske v konkurenčnem klubu. prej je nikoli ni opazil, bila je ena izmed mnogih in tudi ni se izpostavljala. pomembno je bilo, da jo je opazil sedaj. "ja? no, ne dvomim da ne najdeš dovolj zabave. ženske te nedvomno požirajo z očmi," je dodala z iskrico v glasu, istočasno pa mu v podtonu dajala vedeti, da sama ne spada v prve vrste njegovih oboževalk in se ne misli boriti za nekaj malega njegove pozornosti. ni se presenečeno zastrmela vanj ob njegovi gotovitvi, da pod oblekico ne nosi hlačk, ustnice je zgolj ukrivila v počasen širok nasmešek. "moram priznati, dobro opažaš. si me mar vzel pod drobnogled?" ga je z namuznjeno navihanostjo v očeh pogledala, preden je z dlanmi zdrsnila čez telo in boke ter navzdol, da je popravila rob oblekice nazaj na svoje mesto. njena gesta pa je bolj spominjala na čutno božanje, kakor zgolj poprava oblačila nazaj na svoje mesto. reseda ni bila striptizeta ali prostitutka, a igro je obvladovala. "zakaj pa ne - dekle se mora zabavati. sploh pa je na oblekici provokativna le barva in no, oseba v njej. in hlačke so bile odvečen kos blaga, zakaj ga torej imeti?" si je suhe ustnice ovlažila s konico jezika po še enem nasmešku ter odpila nekaj požirkov jantarne tekočine njenega že drugega viskija. večer se je zaenkrat odvijal v pravo smer. "ne vem pa, če se ravno spodobi s svojim šefom razpravljati o pomanjkanju svojega spodnjega perila," je naenkrat postala vsa nedolžna, samo v kotičkih ustnic ji je še igrala sled nagajivega nasmeška. na dušek je kasneje izpila do konca svojo pijačo in prazen kozarec odložila nazaj na podstavek. "hvala za pijačo in prijetno družbo, ampak tu sem da se zabavam in ne da se za šankom nacejam z visijem," je elegantno zdrsnila iz visokega barskega stola in se brez težav ujela na visokih petah. "poln večer užitkov ti želim," mu je šepnila svoje besede v uho, njene ustnice pa so se rahlo v drobni sekundi dotaknile njegovega ušesa, medtem ko je njena majhna dlan počivala na njegovem ramenu, s katero je nato ob odhodu zdrsnila preko njegovega širokega hrbta. vsakemu opazovalcu bi se njeno dejanje zdelo povsem nehoteno, le ona in morda temnolasec se je zavedal premišljenosti v njeni gesti, odvisno kako dober je bil v branju očem nevidno. z besedami ga je zavračala in ga puščala samega za točilnim pultom, a s svojo telesno govorico ter premišljenimi dotiki na pravih mestih, ga je vabila s seboj. mu skoraj dajala obljubo, da se bo lahko morda na lastne oči prepričal o pomanjkljivosti njenih hlačk. ugotovila je že, da obešanje po njem in več kot očitni namigi ne bi bili korak v pravo smer, otresel bi se je kot nadležne muhe. mogoče bo njegovo pozornost pridobila z malo igrice, z obljubami, ki sploh niso bile izrečene in obljubljene. bila je že dva ali tri korake proč proti plesišču, kjer je nameravala zabijati čas brez njega ali z njim - in če je pustila dovolj velik vtis s svojim spogledovanjem, kateri ni šel preko meje, ga bo z njim.

note: hope you don't mind :3

"kako naj vem? med nadrejenimi se najde precej hinavcev," je le na kratko skomignila z rameni, kot bi mu želela dati vedeti, da je marsičesa že navajena in ni nad ničemer več kaj pretirano presenečena, s tem pa je bila zadeva zanjo zaključena. "igle me ne fascinirajo kaj pretirano," je že podzavestno zaskrbljeno nagubala čelo samo ob omembi igel, ki jih je sovražila že kot otrok in njen odnos se tekom let ni spremenil, njena antisimpatija je bila večna. "moje droge so zaenkrat alkohol, seks in kakšna uspavalna tableta," ji je ob zadnjih le za hip nekaj nedoločenega zaplesalo v očeh, kar je obljubljalo večjo zgodbo, preden je nadaljevala: "zato ne skrbi. sploh pa je moj proračun prenizek, tatica nisem, prodajati se pa ne mislim," je skoraj sovražno zaključila, preden bi ji lahko postregel s kakšnimi domiselnimi pripombami, kako denar ni ravno gromozanska ovira za narkomana, tako ali drugače so se znašli, ko in če je bilo potrebno. veliko jih je bilo, ki so iz samega vrha padlo v globoko brezno, navsezadnje je bila ona ena izmed njih. zgolj trma in želja po maščevanju so jo vsa leta držali pokonci, da ni obležala v tistem temnem breznu za vekomaj. "nisem namigovala, da bi bila kaj posebnega," se je zgolj skromno nasmehnila z iskrečimi se očmi. bil ji je všeč - všeč zaradi svoje inteligence in ker pomenek z njim ni postal dolgočasen po dveh sekundah, ko je odprl usta. pravzaprav se je pošteno zabavala s preizkušanjem ga in s kakšnimi odgovori in odzivi ji bo postregel ob njenih besedah. zaenkrat gotovo ni bila še razočarana niti za trenutek.

"no, ne spomnim se, da bi te obtožila iskanja seksa in popivanja po klubih. kar se tiče pa ženske populacije in požiranje z očmi - golo dejstvo," ji obrambni ton v njegovem glasu ni ušel in nakazala mu je na vsako drugo lepotičko, ki so odkrito zrle vanj. zagotovo ni bila ona sad njihovega zanimanja. "kaj torej ti počneš v nočnih klubih, če te ženske in pijača ne zanimajo in tu nisi zaradi posla?" mu je namenila vprašujoč pogled, naslonila se je nazaj na stolu in s prstom nekoliko odsotno drsela po robu kozarca, dokler je ni zbudil iz razmišljanja s svojimi besedami, da mu je namenila odkrit presenečen pogled. "ni prav, da mi vsi jedo iz roke? ti morda ni prišlo na misel, da preprosto dobro opravljam svoje delo in se mi ni ravno potrebno za to vrteti gola okoli droga?" ga je malo postrani pogledala od strani in na kratko zmajala z glavo. "nimam čarobne paličice in tvojim strankam v pijačo ne mešam skrivnih napojev, ki jih pred odhodom na delu zvarim v velikem kotlu sredi stanovanja," je dalje razpredala in mu skušala dokazati kako zgrešeni so njegovi občutki, četudi se sicer ni povsem motil. ni bila tisto za kar se je izdajala - in bolje zanjo, da tudi nikoli ne izve. "rada eksperimentiram in delo za šankom me zabava, torej zakaj ne? sovražim dolgčas in preprosto nimam živcev za posedanje naokoli. nekateri pač nismo narejeni za delo v pisarni," se ni prav veliko oddaljila od resnice. tudi na postaji je najbolj trpela, ko je bila postavljena za pult in je cel dan sprejemala klice. moralo se je nekaj dogajati in morala je biti zaposlena do vrh glave in še čez, da je bila srečna. ob tem ji o marsičem ni bilo potrebno razmišljati in žalovati za tistim kar ni imela. in zvečer je lahko padla v posteljo preutrujena za sanje. "in o spodobnosti me boš učil ti, ki imaš v lasti striptiz klub?" je skeptično povzdignila obrv, hkrati pa se povsem iz srca iskreno zasmejala. "sploh pa kolikor vem nisi ravno moj očka in ko sem nazadnje preverjala tudi fant ne, da bi se pritoževal nad mojim spodnjim perilom - oziroma pomanjkanjem tega." mu je s sladkim glasom, a jeklenim pogledom dajala vedeti, da se nima pravice vtikati vanjo, njeno življenje in perilo - predvsem pa, da se ga čisto nič ne boji. bil je njen nadrejeni in nič drugega. njeni motivi za delo so bili res drugačni, kakor potreba po službi in če bi se že prigodilo, da bi jo postavil pred vrata... bi se drugače znašla in prišla do potrebnih podatkov. pred ovirami se ni ustavila, preko njih je šla kakor da ne obstajajo. "rada imam nevarnost, varnost je za navadne reve," je nonšalantno skomignila z rameni s hladnim nasmeškom. ni se obesila na njegove zadnje besede z vprašanji, če bi sam spadal med te kretene. seveda pojma ni imel, da bi težko kakšen kamorkoli zlezel brez njenega dovoljenja. s koketiranjem je zaključila, dokler se ni poslovila in ga samega pustila za točilnim pultom. za spremembo pojma ni imela in njegove reakcije ni znala predvideti. z njegovo osebnostjo si še ni uspela priti povsem na jasno, čeprav ga je že nekaj časa študirala. ampak kot pri simulaciji, resničnost je bila nekaj drugega, še posebno če je vključevala ljudi in ne le naprave.
očitno njena igra še ni bila povsem zakrnela, ko jo je potegnil tesno k sebi in je za hrbtom začutila visoko mišičasto telo, na pasu pa njegovo dlan. prepoznala ga je v trenutku, ko so se njegovi prsti oklenili njenega zapestja. topla sapa jo je ob izgovorjenih besedah požgečkala po vratu in morala se je drobno nasmehniti zaradi vrnitve milo za drago ob njenem nedavnem provociranju, kajti koža se ji je naježila, utrip poskočil ob njegovem drsečem dotiku na njeni koži. "žgečkaš me," so bile njene besede obtožujoče in niso bile odgovor na njegove, ki ga je hotel imeti. medtem, je njena desnica že zdavnaj pokrila njegovo na njenem pasu in s tem nadzorovala, da mu ne bi čisto slučajno pobegnila kam pod njeno krilo. med njima ni vzpostavila potrebne distance in tudi umaknila se ni proč, čeprav bi bil umik verjetno potreben. "tudi prav. samo ne razumem, zakaj si mi to prišel povedati. dovolj jasen bi bil, če bi lepo ostal pri šanku," je nežno, a odločno potisnila njegovo dlan s svojega pasu in se v njegovem polovičnem objemu zasukala okoli svoje osi. dvignila je svoje modrozelene oči k njegovim, medtem ko je skoraj zamišljeno z dlanjo rahlo zdrsnila po njegovi roki navzgor do ramena. "zakaj si tu z mano na robu plesišča in se ne nalivaš z viskijem za šankom, če ti igrice niso po volji. kaj hočeš, kellan?" ga je prvič drzno poklicala po imenu in ga mehko razpotegnila z nedoločljivim naglasom. "boš plesal z mano?" je poznavalsko pomigala z boki skupaj z ritmom trenutno vrteče se pesmi, nato pa graciozno zdrsnila z objema in se ritensko pomaknila korak globlje v množico, medtem ko je držala njegovo dlan v svoji ter se njene oči niso umaknile z njegovih, hkrati pa se je sam lahko umaknil kadarkoli se je hotel, moral je zgolj popustiti prijem.

"ne nujno ravno v tem vrstnem redu. lahko je najprej seks in nato tablete poplaknem z alkoholom," ji je šala zdrsnila z jezika, četudi je dejansko že posegla po takšnem vrstnem redu. vseeno pa se je raznim tabletkam, travi in belemu prahu ponavadi izogibala. jointa že sto let ni skadila, včasih zavoljo svoje vloge potegnila kakšen dim ali dva. "nihče, ampak da ti morda kakšne takšne ideje ne bi prišle na misel, sem te morala že vnaprej opozoriti," je le za nekaj odtenkov omilila svoj sovražni ton, da mu slednje res ne bi v povezavi z njo prišlo kdaj na misel. točilni pult bi zamenjala za drog, če bi bilo potrebno za nadaljevanje njenega dela pod krinko, ne pa pod vplivom drog, ki bi jo gnale naravnost v globoko brezno obupa. "meni vse pristaja," mu je zajezikala nazaj, v kotičku ustnic pa ji je zaigrala sled nasmeška. z njim se globlje v razpravo o ilegalnem početju si nameravala spuščati, s svojimi nazori bi se lahko nemara še razkrinkala in vse njeno dosedaj narejeno delo v tej smeri bi bilo uničeno. ni si smela privoščiti napak, preveč prostega časa je vložila v to. "v teh časih je za preživetje potrebno biti iznajdljiv in izkoristiti svoje prednosti do potankosti. kot tudi slabosti obrniti sebi v prid," se ni nameravala dalje sprenevedati, da ni počela natanko tisto kar je že sam ugotovil. dobro jo je bral, zato je bilo to še eno opozorilo več, da mora biti pri njem malo bolj previdna, če si ni želela sama natakniti zanke za vrat. "to ne bi vedela, kako dobro se jim upiraš. je pa res, da je ponavadi dovolj le malo gole kože in že podležete," ga je nasmejano podražila in se hip zatem zasmejala v svoj kozarec z viskijem.


"zanimiv kraj za večerne počitnice. in res ni moja stvar ali domov greš sam ali z brhko blondinko pod roko," je pridala s polovičnim nasmeškom. njej se res ni imel za zagovarjati za svoja dejanja in koga vse je pobral v klubu. ona pa ni imela pravice soditi, dokler njegova dejanja niso bila ilegalna in se v njegovi postelji niso znašle mladoletnice. "vem, da niso vse uboge deklice in poznam sheilo. pred nekaj dnevi sem jo spoznala," se je namuznila ob spominu na dekle, ki je očitno čez dan bila odlična pravnica in se zvečer prelevila v striptizeto. vsak se je zabaval na svoj način. tudi njej je njeno delo pod krinko v striptiz klubu predstavljalo nekakšno zabavo in popestritev večerov. rada je združevala prijetno s koristnim, s tem je ubila dve muhi na en mah. "oh, kaj res? ni bilo videti, da bi nate imela kakšen poseben vpliv. saj ne, da bi se trudila ga imeti," je na koncu dodala, da je ne bi narobe zastopil in bila sicer iskreno presenečena. zavedala se je sicer svojega vpliva na preostale moške na vodilnih položajih v njegovem klubu, vendar ker z njim doslej ni imela opravka, niti ni računala da jo opazi kaj bolj kot svoje preostale uslužbenke. včasih je čutila njegov pogled kako se je pomudil na njej, toda posebne pozornosti mu ni povzročala. izpostavljati se preveč ni želela, dokler ne bo potrebno. sledilo bi preveč vprašanj. narejeno grdo ga je nato pogledala ob njegovem smehu na njeno pritoževanje pisarniškega dela. "seveda je zanimivo, če več časa preživiš drugje kot pa za mizo," si ni mogla upreti ugovarjanju. zanjo je bilo pisarniško delo dolgočasno pa kakorkoli si ga obrnil. najraje je bila na terenu ali samo v gibanju, vse je bilo boljše kot nepremično ždenje za mizo celih osem ur ali celo še kakšno več. "to praviš ti. pri tebi se pomanjkljivost perila v tej armanijevi obleki še opazi ne, zato si lahko prav toliko spodoben kot nič." mu je z nasmeškom odvrnila, potem ko ga je nadvse očitno žensko premerila. ni si ga bilo težko predstavljati pomanjkljivo oblečenega ali brez spodnjega perila v teh njegovih dragih hlačah, ki so gotovo stali njeno celo mesečno plačo, če ne kar dve. ob njegovem odkimavanju glede varnosti, je le skomignila z rameni in mnenja ni nameravala spreminjati. varnost ji je bila že davno odvzeta in ji sedaj ni pomenila ničesar več. bila je le še beseda.

zelo očitno se je zavedala njegove prisotnosti, ko je bil s svojim telesom skoraj nalepljen na njen hrbet v tej gneči na plesišču. koža se ji je ježila in utrip poskočil tja nekam v višave, kjer ga je komaj še lahko lovila za rep. "morda me res, ampak nikakor ne bom priznala," ga je zavrnila z diamantnim nasmeškom in namenoma ostajala skrivnostna. da, imel nekaj vpliva nanjo - navsezadnje je bil vznemirljiv moški in mogoče je k njenemu odzivu nanj prispeval tudi kanček nervoze zaradi svojega igranja z vžigalicami. sledila je z očmi njegovemu pomigu in opazila velika dvokrilna izhodna vrata, z varnostnikom stoječim ob njih. "poslovit? ah, dolgočasnež," ga je smehljaje obtožila, čeprav v njenem glasu ni bilo zaslediti nobene obtožbe. ni se nameravala plaziti za njim, ga prositi ali ga kako drugače skušala prepričati naj ostane. kenzi ali sky, nobena ni bila oseba, ki bi se obešala po moškem. "vseeno se ti ne bi bilo potrebno osebno posloviti," se je hudomušno namuznila in se rahlo namrščila, ko jo je prijel za njeno bradico. dotik jo je presenetil, kot tudi njegov pogled, ki se je pomudil na njenih ustnicah. "samo, da ti ne bo žal konec meseca ob huronsko visokem računu," se je pošalila in mu skoraj dala vedeti, da bo njegovo velikodušno ponudbo do kraja in še čez izkoristila. "in ne skrbi, znam poskrbeti zase. hvala in lepo se imej," se mu je v pozdrav nasmehnila, mu na kratko pomahala in gledala za njegovo odhajajočo postavo dokler ji ni izginil izpred oči. nad razpletom ni bila razočarana, pravzaprav je bila naravnost navdušena in se zato ni namenila naravnost domov. pomešala se je med množico na plesišču in tam ostala do zaprtja kluba.

note: yes? so tell me more about this tiny idea of yours :3

odložila je svoj suknjič v garderobi in s kratkim zavzdihom zakorakala v osrednji prostor. glasba ji je bučala v ušesih, ko se je skozi množico prebijala do točilnega pulta in trudila je čim manj mrščiti čelo. nocoj je bila tu zaradi njega in morala je biti čim bolj očarljiva, kar pa se ji je naenkrat zazdela prekleta težava. ni bila posebno razpoložena za očarljivost in zapeljevanje svojega šefa, zaradi scene z aaronom prejšnjega dne je bila prizadeta in slabe volje. krivda jo je dušila in hladna roka stiskala v notranjosti. bolje bi bilo, če bi po rojstnodnevni zabavi kolega iz fbi, zavila domov in se spravila globoko pod odeje. tam bi se lahko predajala samopomilovanju po mili volji. imela bi žal le premočeno posteljnino in smrkav nos, kaj več pa ne. slab motivator. bolje, da se spravi nazaj v posel iskanja informacij za morilci staršev. v zadnjem času je svojo misijo, ki jo je pripeljala sem v philly, pošteno odstavila nekam na stran. samo da je pot morala biti brez posebnega izzivanja in iskanja pozornosti s pomanjkljivostjo spodnjega perila kot nazadnje. sedaj se je bolj ali manj zlila z okolico s svojimi ozkimi belimi kavbojkami in prosojno brezrokavno ohlapno črno bluzo zatlačena za pas hlač in skozi katero se je videl črn čipkast nedrček. pri točilnem pultu si je namesto viskija za spremembo vzela konjak in med čakanjem nanj nekajkrat zdrsnila z očmi čez ostale. znanega temnolasca ni uzrla in nehala se je ozirati za njim. ga bo že našla - ali pa bo on njo, če ne pa bo svoj čas v klubu zabijala s popivanjem do onemoglosti in čakala na odrešilno pozabo. slednji načrt tudi ni bil posebno slab. pač utapljanje žalosti v alkoholu zaradi strtega srca - standard! malo kasneje je pred sabo naposled dobila svoj konjak v posebnem balonastem kozarcu in izpila je kratek požirek, nato se premaknila stran od šanka. pustila je nogam, da jo same nesejo in le odsotno drsela čez neznane obraze na plesišču. morda se jim bo pozneje pridružila in verjetno bi se jim res, če se ne bi znašla pri mizicah ob plesišču in so njene oči ujele par znanih oči, ki so zrle naravnost vanjo.


"hej," mu je odzdravila in se ustavila poleg njegove mize s svojim kozarcem v dlani. "očitno imaš prav," se je brez dodatnega pomišljanja strinjala z njim in oklevala za trenutek ob njegovi gesti naj prisede k njemu, preden je sedla na kremno sedežno ter togo obsedela na njenem robu. nocoj se ji je manjkalo sproščenosti za igrico z njim in storila je napako s svojim prihodom sem. "morda pa sem. bi ti to laskalo?" se je spomnila odgovoriti in se preko ramena ozrla k njegovemu obrazu. ustnice je ukrivila v borno sled nasmeška in hkrati potlačila kletvico zaradi pogleda v njegovih očeh. ni ga znala razvozlati in v zadnjem tednu ga je že nekajkrat zalotila z njim. vse drugo je ostalo enako, tudi sam pogled ni bil posebno drugačen, toda šlo se je za nianse. sedaj je njo nekaj motilo na njem, kot bi vedel kdo je v resnici... na dušek je za pogum izpila preostanek konjaka iz svojega posebnega kozarca, slednjega pa praznega odložila na mizico pred sabo. "ne piješ?" se je zaslišala vprašati in istočasno spretno izmaknila kozarec napolnjen s pijačo iz njegove dlani. "saj ne zameriš, kajne?" se je napol opravičujoče nasmehnila in še njegovo pijačo brez dodatnega čakanja v celoti zlila po grlu. močan irski viski jo je dobro ožgal po ustih in požiralniku, vendar se ni skremžila ali zakašljala. samo namrščila se je komaj opazno in spregovorila: "res sem potrebna pijače," in preden bi se uspel temnolasec pritožiti, da ga je oropala za njegov viski, je od nekod pričarala bankovec in ga potisnila bližnjemu natakarju z naročilom v dlan. izginil je s praznimi kozarci z njene mize in prav lahko bi jo popihal tudi z njenim denarjem, za kar ji je bilo trenutno vseeno. glavo je imela preveč polno drugih težav, ki so jo pestile - in ena izmed njih je gotovo sedela poleg nje. nocoj ne bi smela priti sem. morala bi se spraviti k sebi in se ne pojaviti tu zaradi njega. zato je sedaj pila kot kak star mornar. "in večerne počitnice ponujajo kaj zanimivega?" se je pozanimala ob spominu na njun prejšnji pogovor in mu naklonila bolj bleščeč nasmešek, ne da bi ji ta segel do oči polno senc. za ped se je med iskanjem udobnejšega položaja premaknila bližje in nato tesno k njemu, ko se je ob njuni mizi ustavil privlačen svetlolasec ter jo skušal spraviti na plesišče. skimala je z glavo, za večjo prepričljivost poiskala kellanovo dlan, prepletla prste z njegovimi in mu za nameček na ustnice pritisnila še kratek poljub. mejo med njima je odločno prestopila in še mar ji ni bilo. "sedaj ti je gotovo žal, da si me povabil k sebi. namen te imam izkoristiti za svoj nocojšnji zmenek, ko si že ravno zraven," se je namuznila in dovolj odmaknila, da je manj posegala v njegov osebni prostor s svojim nepredvidenim vdorom, ko se je svetlolasec odstranil od njune mize. "dokler se seveda ne prikaže tvoj," je obljubila svoj odhod ob prihodu kakšnega njegovega dekleta. glede na njegovo zatrjevanje v službi kje bo nocoj preživljal svoj čas, kot ji je znala povedati sheila, je verjetno imel še druge načrte. zdrsnila je čez vrsto neznanih obrazov in čutila, kako je močna doza alkohola počasi začela izpolnjevati svojo vlogo. "tvoje opozorilo o perilu sem takrat vzela izjemno resno, veš. sedaj se okoli ne sprehajam več brez, postal je moja druga koža," se je pošalila in opazila svojo dlan še vedno v njegovi. skušala mu jo je odtegniti, da bi se lahko stegnila po novem kozarcu s pijačo in enega podati njemu, katero je natakar pravkar postavil prednju.

za spremembo ji ni bilo do številnih igric z njim in je komaj vozila s svojo vlogo zapeljivke, ki si ji jo je sama določila. nenavadno živčno se je začela počutiti v njegovi družbi in vse bolj so jo obhajali občutki kako jo je že davno spregledal. vsi alarmi v njej so govorili: spusti vse in zbeži, kakor hitro te nesejo noge! v drugem primeru, v drugačni igri bi verjetno res. ne bi zatrla šestega čuta in si le nemirno popravila koder las z obraza. njemu namenila drobcen smehljaj brez običajnega entuziazma ob njegovih izgovorjenih besedah. "ne spomnim se, da bi ti dala vedeti kaj takšnega?" ga je postrani pogledala v razmišljanju kaj natanko se je nazadnje dogajalo med njima v prav tem klubu. "res pa nisem ženska, ki se bo obešala po tipu, ki ga ne zanima," je nato skomignila ob izgovorjenem zavito v ličnem paketku, da je pravzaprav sam tisti z nezanimanjem zanjo. zaradi česar se niti ni počutila užaljeno, vsem navsezadnje nisi mogel biti všeč. "... in do kakšnega sklepa si prišel?" je pogled previdno uprla vanj in zadržala dih, ko ji bo v glavo zmetal vse. in kako pravzaprav pozna njeno identiteto. vmes mu je že ukradla kozarec iz rok in ga veselo zlila vase do zadnje kapljice. bog, potrebovala je alkoholno omamo pa če na koncu obleži za mizo. "slab dan. zelo, zelo slab dan. utapljam žalost," se je posmehnila sama sebi in mu nazdravila z žal že praznim kozarcem. res se ga bo morala nacediti, da bo speljala nocoj s kellanom kolikor toliko normalno. čeprav bo neko mejo morala obdržati, sicer bo postala preveč resnicoljubna in mu bo kar sama zreferirala celotno svojo zgodovino od a do ž, in kaj zares počne v njegovem klubu.

"misliš? oh, saj veš da ne bi hotela kaj motiti ali kaj v tej smeri," je nadvse iskreno pripomnila k njegovim besedam. nocoj res ni imela želje komu skakati v zelje, čeprav je drugače niti slučajno ne bi motilo. za dobrobit drugih se navadno ni pretirano menila, zadnje v njeni naravi do nedavnega ni bilo. ni se še odločila ali je to dobro ali slabo. skoraj oddahnila si je, ko se je svetlolasec odmaknil k svoji naslednji potencialni žrtvi. nocoj ji ni bilo do vročega plesa z neznancem, pobranem na plesišču ali za šankom, ki bi se morda kasneje nadaljeval pri enem ali drugem v postelji. hotela se je držati zase, vase zlivati velike količine alkohola in mogoče iz temnolasca poleg sebe izvleči kakšno pametno informacijo, ki bi jo pripeljala dlje do morilcev njenih staršev. seveda, če se ne bo prej sama od sebe po neumnosti razkrinkala. ob njegovem odzivu na njeno taktiko pregona svetlolasca stran in po precej neosebnem poljubu, se ni namrščila ali kako drugače slabo sprejela njegov hladen odziv. vrgla je glavo vznak in zagorel obraz se ji je razlezel v širok nasmeh. "aaah, party breaker. saj tudi ne nameravam več. omenila sem že, da se ne obešam po nobenem," je skomignila z rameni in vzela nov kozarec s pijačo v roke, toda ni ga kot prejšnje takoj zlila v usta na dušek. odpila je kratek požirek, dovolj pametna da se ne bi prehitro preveč opila. poslušala je njegov govor povsem brezizrazno in nič prizadeto, ker jo je odkrito zavračal. tudi prav. "dobro. tudi ni bil moj namen zapletati se s šefom," je dokaj iskreno dodala dovolj glasno, da jo je slišal ob vsem hrupu okoli njiju in pogled že preusmerila na plesišče. je bil pa njen odziv povsem drugačen od mirnega in hladnega ob njegovem nadaljevanju. "z mojo sorto? kaj natanko naj bi to pomenilo?" je glavo divje obrnila k njemu in pogled ogorčenosti ni bil zlagan. če je ciljal na natakarice ali na splošno njegove uslužbenke, se je zavoljo njih čutila dolžna biti užaljena. in podoben razlog za nejevoljo je imela, če je z žaljivko ciljal na njo kot osebo na strani zakona. njegove opazke in vse bolj mešani signali so postajali vedno bolj očitno in nezanemarljivi. "od nekoga tvojega kova bi pričakovala bolj prefinjeno žalitev," je bil njen glas leden poln posmeha. "oziroma ne. od nekoga, ki ima v lasti striptiz klub in je hkrati vodja tolpe, bi pričakovala natanko to - ali še kaj slabšega," je skoraj izpljunila besede grenkobe in preden bolje premislila o svoji naslednji potezi, je pograbila nedotaknjen kozarec z mize. njegovo vsebino mu je vrgla naravnost v glavo, da se mu je jantarna tekočina pocedila preko obraza in mu z brade kapljala na srajco. njena impulzivnost bi jo lahko stala marsičesa in jo spravila v težak položaj, vendar ji niti malo ni bilo mar, še manj pa žal. skoraj samozadovoljno so se ji kotički ustnic zavihali navzgor. njena reakcija bi bila manj burna in vihrava, ko bi ona bila običajna kenzi in je ne bi morilo milijon drugih stvari, ki niso imele nič opraviti z njim. najbrž bi jih obrnila na šalo ali preusmerila v zapeljevanje. ne bi zrla v njegovo mokro obličje in čakala njegov odziv dovolj proč iz njegovega dosega, zaradi katerega bi se moral pošteno stegniti, da bi jo lahko dosegel.

napol ga je poslušala in se hkrati ne pretirano menila za njegove izrečene besede. ugovor nanje ne bi imel pretiranega smisla. tu in tam je z nezanimanjem pokimala, dokler je ni obtožil z vrsto nelaskavih besed, ki so po svoje bile resnične - razen povzpetništva, ob čemer je ogorčeno zajela sapo. "trdo delo se sedaj imenuje povzpetništvo? ničesar nisem dobila na lepe očke ali preko postelje," ga je oplazila z grdim pogledom. na živce so ji šli njemu podobni, ki so ji očitali njen hiter uspeh po lestvici navzgor. nemara je bil njen izgled dober in je z marsikom že spala, toda do napredovanj nikoli ni prišla preko takšnega načina. bila je vse tisto kar ji je rade volje porinil pod nos, svojega telesa vseeno ni izkoriščala za nekaj dodatnih pik. presenetljivo, toda nekaj časti je vsekakor imela tudi ona. "pravzaprav se ne trudim za ničesar. niti za to, da bi tebi hotela kaj dokazati. če si me že vzel pod svoj drobnogled, bi moral opaziti tudi to, da z vsemi ravnam enako. nihče ni na lestvici prioritet višje od drugega - niti ti ne," ga je z nasmeškom zavrnila in ni lagala. z vsakim je ravnala enako, ni bila osladna temveč prijazna z majhnim kančkom navihanosti. zaradi tega si je prislužila oboževanje in da so ji jedli iz roke, kot se je kellan izrazil. da, bila je premetena in spletkarska, toda nikoli do mere, kjer bi jo razkrinkali. odlično ji je uspevalo do temnolasca poleg sebe, on je nekako videl preko njene dovršene igre. sicer pa je že samim začetkom vedela, da bo trd oreh in ni je razočaral.

niti trznila ni, ko jo je poklical z njenim pravim imenom in ne alisom, ki ga je uporabljala za delo v njegovem klubu. pravzaprav niti presenečena ni bila ob njegovem vedenju njene prave identitete. že najmanj teden dni se ji je dozdevalo, da je nekako moral izvedeti. v vrstah fbi so očitno imeli izdajalca, ki je informacije prodajal šefu tolpe - čudovito. "če že veš kdo sem, potem lahko opustiš tudi sam tole igrico, ki mi jo pravkar hočeš prodati. oba dobro veva, da je striptiz klub le dobra krinka za umazane posle tolpe, ki se dogajajo v ozadju," mu je namenila strm pogled in z njim je sladka zapeljiva sky izginila. "ne imej me za neumno - oba poznava resnico, čeprav seveda nikoli ne boš priznal," je brezbrižno skomignila, saj ji ni bilo mar za priznanje s čim se sicer ukvarja. ne, dokler ga ne bo med službenim časom morala vzeti pod drobnogled in mu za vrat obesiti njegove zločine. dokazov, ki bi ta hip zdržali na sodišču in ga za dolgo časa poslali na hladno ni imela in to sta vedela oba. ni ga zalotila s prsti v marmeladi in ga tudi verjetno ne bo več uspela. vse zaradi njegove ugotovitve kdo dejansko je in kar je pravkar pompozno oznanjal. "oh, hvala za čestitke. gotovo so ene najbolj iskrenih, ki sem jih prejela v zadnje času," je norčavo izrekla brez humorja in skoraj z zanimanjem čakala na njegov odziv. bo pomignil enemu izmed svojih varnostnikov, ki jo bo skušal dokaj neopazno odstraniti iz prizorišča in ji kasneje v glavo poslal kroglo, odvrgel truplo v smetnjak v neobljudeni ulici? se ji odločil kako drugače škodovati zaradi njenega vohljanja po njegovem klubu? sam si vsekakor rok gotovo ne bo mazal, imel je preveč podložnikov, ki so umazano delo opravljali namesto njega.
impulziven odziv ob njegovi žalitvi je presenetil celo njo, ko je sedaj zrla navzdol vanj in njegov moker obraz. če bi situacija bila manj resna, bi se gotovo zasmejala ob pogledu nanj. "ne vem, bi moral biti?" mu je namenila enega od svojih sladkih nasmeškov, ki se ji je še razširil preko obraza ob njegovem nadaljevanju "mi groziš?" je lahkotno izrekla brez bojazni, da bi dejansko storil izrečeno. seveda nihče v službi ni vedel ničesar o njenem delovanju na lastno pest. njeni razlogi so bili osebni in nič povezani s službo. za hip je ošinila množico nedaleč proč, zbrala misli za silo skupaj in ko ga je naslednjič pogledala, je stal le dober korak stran od nje. "res misliš, da sem z delom začela ker bi preverjala tebe, kajti potem se prekleto motiš. in ni mar kaj narediš z mano. vsakemu tepcu je jasno, da razkrinkani policaji pod krinko v tolpah, vedno končajo polomljeni v bolnišnici ali odvrženi v kakšnem smetnjaku s prerezanim grlom," je trmasto izrekla s posmehom in prekrižanimi rokami na prsih, istočasno pa se zavedala svoje iritirajoče poze, ki je kar kričala - pridi in mi škoduj, če moreš. "kvazi detektivka? je to neke vrste izgovor s katerim se tolažiš? res slaba tolažba," je izrekla z narejeno užaloščenim glasom in zmajala z glavo ob njegovem slepljenju samega sebe. "temu bi se dalo verjeti, če bi me razkrinkal že v prvem tednu in ne šele po koliko - več kot dveh mesecih? in še to s tujo pomočjo," se je ponorčevala in pogled neustrašno upirala naravnost v njegove oči. "hočeš končati vse skupaj? dobro, potem mi daj kar hočem in ne boš me več videl," mu je obljubila konec njene igrice. prenehala bi z mešanjem štren v njegovem klubu in tam je ne bi več videl, razen zaradi zelo drastičnih razlogov, kajti svojih danih obljub navadno ni prelomila in jih je zato tudi redko dajala. "osem let nazaj, v new yorku. kdo je bil zadolžen za eliminacijo družine bright?" ni počakala na njegov prejšnji odziv, ko ga je seznanila z motivom za njeno brskanje po njegovem klubu in nadaljevala: "in ne poskušaj me odpraviti z nekim plehkim izgovorom. dobro vem, da je naročilo prišlo naravnost iz podzemlja phillya."

samovšečnega nasmeška se ni mogla ali hotela vzdržati in kolikor je bil nastrojen zaradi njene prevare, je bila ona navdušena. bila je mala osebna zmaga proti njemu, ki ga je že od samega začetka štela kot enakovrednega nasprotnika, če ne še rahlo bolj premetenega od nje. ni bil kar eden s slamo v glavi namesto možganov. zgolj sreča jo pripeljala tako daleč, brez težave bi jo odkril že v prvem tednu ali po njunem prvem srečanju tu v klubu. ni bila neumna, vedela je da se igra z vžigalicami in je samo vprašanje časa, kdaj bo njena igrica prignala dovolj daleč, da se bodo vnele in se bo z njimi opekla. zato na nek način ni zanikala in ga skušala prepričati v zmoto, kako je ona sky in nič drugega. bilo bi nesmiselno in njena prepričevanja patetična. da, ovijala bi ga okoli prsta z nadaljnjimi lažmi, ko ne bi šlo zanj temveč za nekoga manj nevarnega, bolj dovzetnega za njene igrice. "bi imelo zanikanje kakšen smisel? samo sebe bi osmešila," mu je počasi odvrnila in napol skomignila z ramenom. včasih je bilo poraz potrebno častno sprejeti z visoko dvignjeno glavo, brez metanja se po tleh zaradi neuspeha. v problematični situaciji gledati za rešitvijo in ne direktno v težavo. s tem izhoda ne boš našel, le še naprej boš zijal naravnost v oviro pred sabo. "saj ni važno, ta hip me gotovo ne zanima, s čim vse se ukvarja še notorius razen s striptizom. oba veva, da se ničesar sumljivega ne zgodi nikjer na vidnem mestu in se vse dogaja za zaprtimi vrati tvoje pisarne. dovolj dolgo sem bila natakarica in dovolj soli imam v glavi, da opazim določene stvari," se za opozorilni lesk ni zmenila, vendar tudi pritiskati dalje ni nameravala. navsezadnje ni bila tam z razlogi, ki bi njega poskušali za dlje časa spraviti na hladno. potem bi bila bolj vztrajna in se ne bi zaposlila kot natakarica, ampak prej kot kaj drugega in našla bi kaj, kar bi na sodišču zdržalo. vse to, če bi bila tam zaradi njegovih poslov in ne zaradi dejanj drugih, ki so ji vzeli ljubljene. "tisto kar iščem obstaja! in ne nameravam odnehati dokler ga ne dobim v roke!" je zasikala vanj razkačeno.

zastrmela se je vanj z razbesnjeno nejevero ob njegovem premerjanju njene postave. ponavadi nič ni imela proti, če jo je moški premeril od glave do pet, če seveda njegov pogled ni bil poln posmeha, kako mu nič ne bi mogla storiti. "se imaš mar za boga, ki mu nihče nič ne more?" ga je z občutnim sarkazmom povprašala s hladnim nasmeškom na ustnicah. "oh, pa ne da ti je sedaj še mar za mojo dobrobit?" je teatralno zajela sapo v narejenem šoku in se z levico prijela za srce. "in zakaj sem storila, kar sem - se te ne tiče. osebno je," mu o motivih za infiltracijo med njegovo osebje kot navadna natakarica, ni nameravala razlagati ne sedaj in ne kdaj kasneje. tudi tistim, ki so ji bili dokaj blizu ni razlagala podrobnosti o preteklem življenju, kako njeno ime ni pravo ime in kako še vedno kot zmešana obsedenka išče krivce. kako se ne more sprijazniti in iti dalje, dokler ne bo osebno zapahnila vrata celice za morilcem. "in jaz naj verjamem temu?" se je posmehnila - in ali je dejansko mislil, da mu bo verjela in padla na limance? zunaj pa jo bo počakal eden izmed njegovih in jo lepo pospremil z orožjem na hrbtu kam na samo, ona pa nepazljiva zaradi vere v besede vodje tolpe. morda je bila včasih impulzivna in nepremišljena, nikakor pa ne neumna. dokler ne bo nazaj v svojem stanovanju, mu ne bo verjela. "moram priznati, da sem ves čas čakala, kdaj jih bom dobila po prstih. nisi ravno kreten in brez možganov," mu je na nek svoj način izrekla pohvalo, ki si jo je za njene pojme kljub vsemu zaslužil. skeptično je privzdignila obrv ob njegovem nadaljevanju in njen pogled je postajal vse bolj osupel. in na koncu se je celo iskreno nasmehnila, ko si je nehote in brez njene pomoči nataknil zanko za vrat. ni ravno vrtela lasa v roki in samo čakala na trenutek njegove neprevidnosti. bilo bi zmagoslavje, ko bi bil on tisti, ki ga je skušala spraviti v kot. vseeno pa je bilo izrečeno pri njej vzeto na znanje. logično bi bilo dalje brskati med mafijo, samo začeti je morala pri njih. v klubu so se zbirali eni in drugi, znali preveč povedati v alkoholni omami in nekaj malega zapeljevanja so se že skoraj topili. nikoli se vsega ni dalo prekriti, ljudje so pač govorili. "sem mislila, da sem jaz nocoj preveč spila,res imaš srečo. ko bi bila sedaj dejansko ozvočena in tukaj po uradni dolžnosti, bi malce bolj tenko piskal, " je rahlo namuznjeno pokomentirala, ko je njegove ustnice zapustila kletvico in sta verjetno istočasno ugotovila njegovo nehoteno izjavo. skoraj zaželela si je, da tu ne bi bila inkognito in bi ga lahko dobila v pest - končno. svojim kolegom agentom pa ne bo mogla dela nič olajšati na lovu za vodjo tolpe in na nek način je tudi ni želela. sami so se morali potruditi ga ujeti in stisniti v kot. "pomagaš? no to se pa gotovo šališ, kaj?" zavila je z očmi in se za trenutek zastrmela v strop, nato pa ga pogledala s priprtimi očmi. "zakaj natančno bi ti sploh hotel pomagati meni pri nekem lovu na nekoga?" si ni mogla pomagati, da ga ne bi vprašala o njegovih globljih namenih. ona mu ni pomenila ničesar in ničesar ne bi imel od tega, da bi ji pomagal. "je pomembno kdo so?" je nataknjeno odvrnila zavrnilno in umaknila pogled proč, preden bi jo spregledal ne da bi mu kaj povedala. preden bi ugotovil, da so bili to njeni starši in kako njihova smrt še zmerom boli. kako je zadnji pogled nanj tisti, ko jih najde mrtve, komaj dovolj stara da zna poskrbeti zase. mrko je opazovala plešoče ljudi in najraje bi se jim pridružila, izklopila svet okoli sebe in svoje možgane. "da, bili so starši," je nato hlastno izrekla nekoliko tišje z otipljivo grenkobo v svojem glasu. vrnila se je nazaj na krem sedežno in se počila na mehki dvosed. si prisvojila že njegov drugi viski in ga zlila naravnost vase. še vedno je bila preveč prisebna za ta razgovor, posebno tedaj ko se je začel vrteti okoli njenega dejanskega osebnega življenja in težke preteklosti.

poslala mu je še en skeptičen pogled, ki se je pridružil vsem ostalim v tem večeru. vendar ji ni bilo posebno mar kaj se je dogajalo za vrati njegove pisarne ali drugje po notoriusu, v njegovih skritih kotičkih. tarča nikoli ni bil kellan in ni na piko vzela delovanje kluba. govorice, informacije so bili njeni glavni razlogi. zadeve bi se lotila drugače, ko bi tudi njena misija bila druga in če bi bila po uradni dolžnosti pod krinko med njegovim osebjem. "nikoli nisi bil pomemben ti," je resnicoljubno izrekla s skomigom ramen, četudi bo njene besede vplivale na njegov ego. razkril jo je in potrebe po prilizovanju je bilo nesmiselno. bolj ji je bilo pomembno končno ujeti storilca in enkrat za vselej normalno zaživeti, se ne konstantno vračati v preteklost. potrebovala je tisto notranje zadoščenje, da se je končno maščevala in pravici bilo naposled zadoščeno. žal pa z njegovim razkritjem njene krinke ni kazalo najboljše in cilj spraviti morilce za zapahe ni bil nič bližje. zazdel se ji je še precej bolj oddaljen in ramena so se skoraj premagano povesila. še en neuspeh, še ena ovira na poti, visok nepremostljiv zid. spet se bo morala spomniti nekaj novega in do željnih informacij priti z novo taktiko. vse bolj pa jo je zmanjkovalo idej in novih inovativnih domislic, ki bi jo pripeljale bližje. počutila se je na lovu za duhom, za nekom ki ni obstajal in je bil prisoten samo v njeni zmešani glavi. ji je dejansko manjkalo koleščkov se v glavi? "pač je nenavadno, da bi želel pomagati fbi agentu pri njegovi osebni misiji," mu je odvrnila, kajti navsezadnje le nista bila ne vem kako dobra prijatelja od katerega bi pomoč človek pričakoval. bila sta si na nasprotnih bregovih in njegova pomoč je bil zato njej šokantna. svojim je že verjetno pomagal, toda ona ni bila njegova ne tako ali kako drugače.

"morda," se je nerada morala strinjati na nek način z njim. njej je idej res že pošteno zmanjkovalo, in kaj bi bilo boljšega kot če bi za dejstvi povprašal nekdo v vrhu podzemlja? ne bi ga obravnavali sumljivo in do informacij bi se lažje prikopal kot ona, ki je izgubila še to ubogo službo natakarice, katera je bila edini vir, kjer je še nekako dokopala se do nečesa. toda vseeno mu ni zaupala in sumničavo ga je opazovala. bi ji bil res pripravljen pomagati ali je bila to zgolj ena izmed njegovih igric. pogled v njegovih očeh se je sicer zdel iskren, a lahko bi jo prevaral. lahko bi jo prevarale njene oči, ki so situacijo drugače dojemale zaradi vsega konzumiranega alkohola in zaradi katerega je očitno sploh razpravljala o svoji pobiti družini z največjim možnim kriminalcem. ošinila ga je, ko se je pridružil na sedežni in pogled nato preusmerila nazaj na plesišče. "ni bila neumna. vse doslej mi je prekleto dobro uspevala. ampak ja, idiotsko sem ponovno priletela z glavo naravnost v zid" je izrekla skoraj zagrenjeno, za trenutek trdno stisnila veke skupaj in globoko zavzdihnila. neuspeh jo je hromil in od nemočnega besa bi najraje kar zajokala. res je preveč spila nocoj in bila še pod drugimi pritiski, ki niso vključevali to gonjo za nekom, katerega morda nikoli ne bo našla. mogoče bo počasi res čas, da se pripravi sprejeti neizbežno in preneha s svojim lovom, vrže puško v koruzo. navsezadnje ji je pobiralo samo živce in čas. "potem sva na istem. misliš, da je meni mar, če se sedaj vseeno spraviš name," je skomignila z rameni in ga od strani pogledala. nagnila se je naprej in naslonila komolce na kolena. "prav. čeprav ne vem, če nisem sklenila dogovora s hudičem," ji je majcen, kisel nasmešek ukrivil ustnice, ko je naposled nekako pristala na njegovo ponujeno pomoč. gotovo bo nekoč nekaj zahteval za protiuslugo za njegovo poizvedovanje, take vrste informacije pač nikdar niso bile zastonj. sploh, ker so njej tako veliko pomenile. sedaj je poznal njeno šibko točko in kadarkoli jo bo lahko izkoristil sebi v prid, če bo v njej videl korist. stisnila je dlan v pest, ko ji je iz roke potegnil prazen kozarec in je lahko zajemala le še zrak. skoraj nemočno se je zastrmela vanj, nato pa se le uklonila in pokimala. tu ni imela nič več iskati in na nek način je dobila po kar je prišla, čeprav bo cena dogovora zagotovo zelo visoka. "že prav, že prav, saj grem," mu je namenila siten pogled, ustnice pa skoraj nehote ukrivila v majhen nasmeh. "jutri me ne pričakuj na delu. vzamem neplačan dopust vse do nadaljnjega," je dodala in mu posredno dala vedeti, da daje odpoved in naj jo ne pričakuje več na njenem stalnem mestu natakarice. ne bi bilo smiselno to šarado vleči dalje. nerodno ga je potrepljala po kolenu in se le dvignila nazaj na noge. res je bil skrajni čas za njen odhod. "hm, se vidiva," je malo neprepričano, kot v vse ta hip, izrekla v pozdrav in se pomešala med množico ljudi.

note: okej, i'm summing this up^^ ti pišem pm za nadaljevanje (: