število prispevkov : 985 cash : 1888 street reputation : 496 tvoja starost : 31 starost lika : 32 years old group : ons kraj rojstva : los angeles, usa
Naslov sporočila: rail tunnel Čet Jul 11, 2013 10:30 am
blanche doherty
število prispevkov : 71 cash : 232 street reputation : 40 tvoja starost : 29 starost lika : 34 kraj rojstva : ac, nj
včasih je bilo že absurdno smešno, kako so nadrejeni vedno uspeli najti najbolj dolgočasne in odurne kotičke mesta in tja poslati ravno njo. nikoli ni zares upala, da bo njeno delo policistke prav zahtevno in napeto, povsem zadovoljna bi bila v svoji pisarni, kjer bi lahko preprosto prelagala papirje in sem ter tja izpolnila kakšno poročilo. povsem zadovoljna bi bila tudi kot osebna policijska natakarica in prav nič je ne bi motilo, če bi ves čas letala od kavarnice do postaje s polnim naročjem kav in krofov. kajti vedela je, da bi takšne malenkosti zmogla, brez da bi pri tem pretirano ogrožala svoje življenje. a namesto tega so jo že prvi dan v službi oblekli v tisto grozno uniformo, jo posadili v staro policijsko kripo ter jo oborožili s črnim revolverjem, katerega se je verjetno bala bolj kot vsak zločinec, kateremu naj bi z njim merila v glavo. oh ja, res bi bilo veliko lažje posedati v pisarni, kot pa cele dneve korakati po mestu gor in dol, razlagati majhnim otrokom zakaj ne smejo teči čez cesto, se ukvarjati s starimi upokojenci v zgled ostalim in se običajno v večernih urah soočiti s kakšnim zločincem – pa saj ne, da ji je že uspelo koga tudi dejansko aretirati. in tako se je tudi tolažila, ko je sama sedela za volanom med vožnjo do nekega zapuščenega tunela; bil je dan, do večera je manjkala še kakšna ura in zgolj molila je lahko, da ne bo naletela na kakšnega tepca, ki se je lotil zločinov podnevi. a še preden je motor avtomobila ugasnil, je mimo nje opotekajoče zbežal nek temnolas fant, kateri bi le s težka lahko bil polnoleten. že v naslednjem trenutku je izstopila, a mladeniča ni bilo nikjer več. tiho je zaklela in poravnala čepico na glavi, preden je stopila v notranjost; ni bilo težko zgrešiti postave ob hladni steni tunela. in lahko bi prisegla, da je videla v njenih dlaneh srebrn nož. še preden bi lahko bila zares opažena je stopila za ogromen kamnit steber, katerih vrsta se je nadaljevala v temo. svetlolasa postava je sedaj stala le še kakšna dva stebra stran. »stoj ali streljam!« se je nenadoma zadrla ter skočila v svetlolaskino vidno polje. »spusti karkoli imaš v dlaneh, nato pa roke počasi dvigni k višku,« je nadaljevala dokaj mirno, medtem, ko se je osebi počasi približevala. »potrebovala bom vaše osebne podatke, gospodična, in presneto dober razlog, zakaj držite v rokah nož.«
julia solis
število prispevkov : 49 cash : 73 street reputation : 15 tvoja starost : 27
sama sebe je imela za nočno ptico; njen pravi značaj je prišel do izraza šele v trdi temi, sence so ji nudile zatočišče pred njenimi zločini in konec koncev sami pred sabo. mesec je osvetljeval pot njenega nesmiselnega življenja. noč je bila njeno zatočišče, skrivališče in najzanesljivejši partner. njen delovnik je po navadi trajal od devetih zvečer do petih zjutraj - a neka sončna sreda je bila drugačna. takrat so njene visoke pete ob tla v teku udarjale o zanjo neobičajni uri. da bi bežala že pred sedmo uro? to je bilo zanjo skoraj nemogoče, vsaj tako je svetlolaska mislila. a ko se je pognala za mladim žeparjem ki jo je zamenjal za navadno meščanko (čeprav bi mogoče lahko bila počaščena da nihče niti malo ne posumi da je del mafije, tega čustva niti približno ni občutila) ter sunil njeno denarnico pravzaprav ni imela izbire.
tunel. kako priročno da ga je dohitela ravno ko sta prispela na ta zakoten kraj. "kaj za vraga se greš, ha?" njen krik je odmeval po celotnem praznem prostoru, fant je bil očitno iz istega testa kot ona: ni se dal prestrašiti. po nekaj sekundah prerivanja se je v lillyjini roki zalesketal nož in bil je dovolj, da je mladega tatu takoj odgnal stran od krhke svetlolaske. zadovoljna sama s sabo se je takoj ko si je uspela vsaj za silo očistiti obleko odpravila nazaj na površje - pravzaprav bi to storila, če prednjo ne bi skočila nekaj let starejša policistka. kljub temu da se ji je zdela izjemno znana je bila prepričana, da je nova med možmi v modrem, to bi pravzaprav lahko sklepal že po njeni drži in v zadržanosti, s katero je pred sabo držala orožje. "že prav, že prav," je nejevoljno zamrmrala, nad glavo dvignila roke ter pustila nožu, da ji je zdrsnil iz roke ter se z glasnim plenkom odbil od tal. "pametno bi bilo tudi, če bi ti odložila tale tvoj revolverček. saj veš, preden koga poškoduješ." z rokami, dvignjenimi nad glavo se je previdno in počasi sprehodila do nje. kljub temu da se ji ni zdela pretirano nevarna, v roki je konec koncev še vedno držala orožje. in lilly se je zavedala da je v tej situaciji pravzaprav nedolžna - a kaj ko ji plavolaska tega skoraj zagotovo ne bo verjela. "daisy smith. in ti, draga moja, si ena najnovejših pridobitev filadelfijske policije, kajne? upam da se mednje prišla na račun svojega znanja, ne pa tvoje čudovite riti."
note: i'm officially giving you the right to kill me, oh this is so short&crappy. okay but i looove them ;3
