forrest hills avenue no. 13

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Sob Apr 20, 2013 8:15 pm

tag; saoirse :3

pritiskala je na mesto bolečine in potiskala nož vedno globje v notranjost črevesje. nepopisen srd je spreletel njegov pogled. njegove obrvi so same našle pot skupaj in se namrščile v jezno gmoto vrh čela, ko je iskal soliden odgovor. neke vrste obrambo, ki bi izpadla kot temeljit napad. vendar ni našel niti enega samega vokala, ki bi približno opisal, kako se je v resnici počutil. znotraj njega ni vladala urejena praznina. vsaj ne povsem. tam nekje na sredi črne praznine se je nahajala majhna lesena skrinjica, katere ključ se je z leti izgubil. znotraj so se nahajala čustva – toplina, bolečina, veselje, dobrota. stvari, ki so se skupaj z irino porazgubile neznano kam in jih nikoli ni imel volje poiskati. ker jih ni pogrešal. šlo mu je dobro vse do zdaj. opravljal je svoje delo in se vsak dan znova prebudil z nekim namenom. le da ga zdaj ni mogel priklicati v ospredje in ga izreči naglas, da bi ji dokazal svoj prav. lahko bi ji vrnil psihični udarec z dobro namenjeno brco, vendar ni nameraval na njeno telo spraviti niti ene modrice in tako se je samo branil pred vsakim odkritim napadom, dokler je ne bi dovolj utrudil in bi bila primorana priznati svoj poraz. zakaj se je torej sedaj počutil, kakor da izgublja sam? pristal je vrh nje in prvič po dolgem času umaknil pogled v nedoločeno točko tik poleg njenih svetlih las, ki so se razprostirali po preprogi. če bi ji zakril obraz, bi bila podobna irini.

''če misliš, da je imel prav, da te je pustil za seboj... potem vama vsekakor ni bilo namenjeno. in to morda celo veš sama v sebi, le da si nočeš priznati. lažje se je oklepati izgubljenih iluzij,'' je odvrnil na njene besede. ne. že sama mentaliteta s katero se je lotila tega problema je bila napačna. tudi ona bi se morala boriti. teči za njegovim bratom in ga pripraviti do tega, da bi uvidel, kako veliko napako dela. tako pa se je samo sprijaznila z nastalo situacijo in se zakrknila sama vase v samopomilovanju in zagrenjenosti. kar ji niti malo ni pristajalo. njegove ustnice so se zaprle, stisnile skupaj v ne ravno prisiljeni gesti, temveč avtomatski. oklep se je počasi začel zapirati skupaj in se odmikati od preostalega sveta. z lahkoto se je postavil pokonci, ne da bi se je dotaknil, in stopil mimo nje, da je s tal pobral vse fotografije na en kup. njen glas mu je odzvanjal v glavi in pred očmi je imel podobo njenega pogleda osredotočenega na prstan, ki ga je nosil na verižici okrog vratu. ni vedela, kaj mu predstavlja, a imela je nekaj dovolj oprijemljivega, da je lahko zadala strupeno puščico. ''da, saoirse,'' je kup fotografij previdno odložil na njeno posteljo in tja odložil še svojo pištolo, ki jo je iz nekega razloga nameraval pustiti pri njej. ''dokler sem se lahko, sem se,'' je pristavil z zamolklim glasom in za hip pogledal nazaj proti njej. hotel je pristaviti še nekaj – da se za trupla nima smisla boriti, a potem bi razkril preveč. namesto tega je mirno odšel k vratom, kakor da se ne bi pripetilo nič. ''preživi,'' je zamrmral in ni bil prepričan ali ga je sploh slišala. vrata spalnice je skrbno zaprl za seboj in odšel skozi glavni vhod ven. navzdol po glavni ulici oviti v temo vse do njegove stanovanjske zgradbe.

THE END.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Pon Maj 06, 2013 6:51 pm

forrest hills avenue no. 13 - Page 2 Tumblr_mdap4gM3Y11ro9frh

že stotič se je namrščila sama pri sebi, medtem ko je premerila svoj izgled v ogledalu in si nato čez svoje telo ogrnila svilen plašč. na mizi je stala steklenica rdečega vina, ob kateri sta bila pripravljena dva kozarca. pravzaprav ostanka njenega prejšnjega poslovnega srečanja, ki se ni izšlo, ampak saj ni bilo bitno. steklenica je bila dober dodatek k celotnemu večeru in vsekakor je hotela, da bi bil ta večer… kaj? nekaj posebnega? morda, ampak ne nujno. nekaj izrednega bi bilo bolj primerno reči. valentina si kar ni mogla izbiti iz glave in ko je o njem dobila še več podatkov, je bila nenadoma odločena, da bo izpeljala svoj načrt do konca. navsezadnje je bil temnolasec dovolj prijeten in očarljiv, da je to hotela storiti, obenem pa ravno dovolj plašen in zadržan, da bi bil to izziv. za trenutek se je ustavila ob misli, da je bil to morda nenavaden način odganjanja dolgčasa zanjo, a po drugi strani ji niti ni bilo mar – vsaj ne tako, zares. fant ji je po svoje zlezel pod kožo in to je bilo nekaj, kar bo dobro zanj. kajne?
namuznila se je svoji podobi v ogledalu, ko je nenadoma zaslišala zvonec pri vratih. vzela si je svoj čas, ko se je sprehodila do vhodnih vrat. valentin je bil tam, najbrž prepričan v to, da je našla še kakšne podatke ali pa je kaj želela od njega. kakšno izmed tistih uslugic, o katerih je nazadnje govorila. zdel se je pripravljen storiti karkoli, ko ga je nazadnje videla – in vse to za podatke o dekletu, ki ga je praktično zapustilo in za katerega bi bila skoraj pripravljena staviti, da ga bo zdaj tako ali drugače spet ovila okrog prsta ali nekaj podobnega. no ja, pa saj ni bila tako prepričana v valentinove sposobnosti, a bil je preveč… nežen. da, vsekakor, preveč nežen za to mesto in za ljudi, ki so v njem živeli. poleg tega – prav, morda se je hotela tudi malo zabavati. končno je prišla do vrat in na svojih bosih nogah je že začutila hlad stopnišča in ploščic, ki so se nahajale na tleh. le da ji za to ni bilo kaj preveč mar. sploh se ni obremenjevala s kukalom, temveč je preprosto odprla vrata in se naslonila na podboj. »valentin,« se je mehko nasmehnila, čeprav je vedela, da je moral biti pogled nanjo nepričakovan. bosa, z rahlo razmršenimi lasmi in s telesom, ovitim v svilen plašč, ki je zakrival velik del njenega trupa, čeprav je bila večina njenih nog izpostavljena pogledu. »vstopi, prosim,« je dejala, se umaknila ravno dovolj, da je lahko mimo nje stopil v hišo, potem pa je zaprla vrata za njim, jih z vajeno potezo zaklenila ter se obrnila proti njemu. »najbrž je bilo to povabilo precej nepričakovano zate,« je nadaljevala z govorjenjem, ko je počasi zakorakala bližje temnolascu, »ampak hotela sem samo preveriti, kako ti gre.« potrudila se je za kar najbolj nedolžen nasmešek, ko je pogled ponovno uprla naravnost v njegove oči in jih nekaj trenutkov zgolj opazovala, preden je skomignila z rameni. »saj nimaš kaj proti?« se je pozanimala, ne da bi se sploh ozirala na to, da je bila posledica njenega skomiga v tem, da je svileni plašč čisto počasi zdrsnil iz njene kože in razkril spodnje perilo, ki je nežno ovijalo njene obline, medtem ko je sama pogled še naprej upirala vanj – stala je ravno dovolj daleč, da je ni mogel obtožiti nespodobnosti, in hkrati ravno dovolj blizu, da je bila v njegovem osebnem prostoru.

tagged: vaaalentin. smitten3

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Tor Maj 07, 2013 6:28 pm

tag, saoirse smitten

njegovo življenje se je še drugič obrnilo na glavo, ko je.. ah, zdelo se je, kot bi kamille samo še vnovič izgubil. pa čeprav ji je bil tako blizu, čeprav si je zdaj z njo delil stanovanje, delil - skorajda - življenje, se mu je zdelo, kot da še nikoli ni bil tako zelo odrinjen na stranski tir. spala sta vsak v svoji postelji, govorila sta med zajtrkom ali kosilom ali večerjo, odvisno, kdaj sta delala, a na koncu dne je vsakič znova zaspal sam, včasih si je oči izjokal v vzglavnik, spet drugič je bil čustveno preutrujen za to. iskreno ni razumel, kako je lahko šel ves ta trud v nič. eno leto iskanja, najprej po njunem domačem mestu, nato po vsej državi, kasneje pa iz evrope v ameriko, vse to.. se je končalo klavrno, ker kamille - zdaj očitno holly - ni vedela, kako čuti. on je vedel, vedno je vedel. vedno je vedel, da bo ona edina, ki si jo želi ob strani, da je za njo pripravljen čez vse ovire, čez hribe in jezera in čez pekel, če bo treba.. a kaj, ko je na koncu sklenila, da na ponovno zvezo ni pripravljena. ni je mogel siliti - kdo drug bi jo morda lahko, on vsekakor ne. zato je dan za dnem sedel nasproti mize za njo in kramljal o vsakodnevnih stvareh, med tem ko se je od znotraj lomil na tisoče nepopravljivih koscev.

in ravno zato je bil presrečen, ko je slišal glas saoirse o'brien, punce, ki mu je pomagala do podatkov, ki jih je tako obupano potreboval. zdaj ji je bil dolžan uslugo; predvideval je, da je za to tudi šlo, ko ga je poklicala. škoda usluge, če se je vprašalo njega, glede na to, da so bili podatki - sicer pravi - na koncu koncev popolnoma nekoristni. in vendar, bil je srečen, da mu ni bilo potrebno večera preživeti doma, kjer bi se najbrž slinil preko njegove bivše ljubezni, ki je zdaj prav gotovo razmišljala o kom drugem. sploh ni.. ni mogel razumeti, kako bi se lahko njeno srce ogrelo za kogarkoli drugega, ko pa je njegovo bilo zanjo, samo zanjo. vedno samo zanjo.

avto je parkiral na dovozu pred sijajno vilo, zagotovo eno lepših v soseski. nič čudnega, v rokah je držala vse informacije, gotovo je morala biti del nečesa izredno bogatega - in vendar tolikšnega blišča ni pričakoval. pogoltnil je slino, ko je končno izstopil iz avta in zaklenil vrata za seboj, nato pa se po stopnicah približal vhodnim vratom in pritisnil na zvonec. nervozno se je zagugal na nogah, a prste je prepletel na hrbtu, se nekoliko raztegnil, da bi se sprostil. nato so se vrata odprla in pred njim se je prikazala svetlolaska v izredno pomanjkljivi opravi. v trenutku se je moral nekoliko odkašljati, pogled mu je pobegnil proti tlom, pa spet nazaj k njej, proti tlom in spet nazaj. "hej," je zamomljal in prikimal z glavo v pozdrav, ob tem pa skušal prikriti dejstvo, da se mu je na lica vlekla rdečica. sranje, sranje, spraviti se je moral k sebi. vstopil je, kakor mu je rekla in se previdno razgledal po prostoru, med tem ko je ona za njim zaprla in zaklenila vrata. prekleto bogata hiša, to je bilo gotovo. spraševal se je, kaj je pravzaprav počela. ko je spregovorila, se je obrnil k njej in nemudoma mu je znova postalo neprijetno, ko se mu je pričela približevati. ni ji hotel pokazati, da mu pogled bega k njenim dolgim nogam, a kaj naj bi naredil? prekleto, bil je samo človek. "ja.." je počasi prikimal. "oh, vse je dobro.." je počasi začel, ker ni hotel govoriti o tem, kakšna usoda ga je navsezadnje pričakala s kamille. skomignila je in videl je lahko, kako je njen svilen plašček pričel drseti po njeni koži, a niti pomislil ni, da.. "oo moj bog," je po začetnem šoku izmomljal in se v trenutku zasukal stran, da ne bi deloval prostaško. "pardon," se je hitro opravičil, čeprav se je po drugi strani zavedal, da tole ni bila njegova krivda.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Tor Maj 07, 2013 7:47 pm

bil je tako zelo… katera je bila pravzaprav tista ustrezna beseda zanj? bi ljubek šlo? najbrž ne, ampak saj ji ni bilo mar. po svoje je bil več kot očarljiv in zdaj je spet ugotavljala, zakaj ji je že ob prvem srečanju zlezel dovolj pod kožo, da ga ni kar tako zavrnila in napodila, ampak mu je prisluhnila in nato velikodušno delila z njim vse podatke, ki so jih na njen ukaz poiskali o njegovem ljubljenem dekletu. spremljala je njuno zgodbo in če je bilo dekle vsekakor ljubljeno, ni bila prepričana, v kakšni meri je ona vračala ta čustva njemu. bil je brezupno zaljubljen, popolnoma vodljiv in tako zelo sramežljiv, da je bilo že prikupno. opazila je njegov pogled, ki je zdrsnil po prostoru – sprejemnico si je ogledal z neko previdno zadržanostjo, obenem pa se je ves čas skrbno boril med tem, da bi bil vljuden, in med tem, da bi pogled odvrnil od nje. kamorkoli stran; čeprav je ponavadi izbral tla. kako se je pravzaprav zabavala v celotni situaciji. čeprav se je njeno čelo že v naslednjem trenutku namrščilo, ko je spregovoril in ko je ugotovila, da se ji je gladko zlagal. morda ne tako zelo gladko, se je pa vsekakor zlagal. potisnila je pramen svojih las za uho in ga opazovala, ko je njen plašč zdrsnil nekam po njenem telesu, dokler ni obstal pri njenih nogah. hipoma je bil obrnjen v drugo smer po trenutku šibkosti, ko je njegov pogled obstal na njej in ravno to ji je dalo vedeti, da ni bil tako imun ali neobčutljiv, kot bi hotel biti ali pa kot bi hotel prikazati. morda samo preveč lepo vzgojen. »ne,« je zaradi tega zavrnila njegovo opravičilo, ko je stopila stran od svilenega kosa oblačila pod svojimi nogami in obstala pred njim. ne na strani, v katero se je obračal, temveč tam, kjer je bila prej. ista smer – tista, od katere se je zdaj tako trmasto obračal. »ne opravičuj se,« je bil njen glas morda bolj oster, kot je nameravala, ampak saj ni bilo bistveno. »in ne laži mi,« se je kljub temu njen glas zdaj omehčal zaradi besed, ki jih je izrekla, in ne zaradi česa drugega. našel je svojo ljubljeno, ampak ves trud, ki ga je v to vložil… saoirse se je morala vprašati, če je bilo sploh vredno, glede na vse skupaj. poznala je situacijo – morda se je zdelo nemogoče, ampak saoirse je bila na edinstvenem položaju in če si imel dovolj denarja, si lahko dobil praktično vse, še posebej pa podatke, ki so se kakšnemu sosedu zdeli nepomembni, dokler se ni prikazal nekdo, ki bi jih želel. »to je vse, kar zahtevam,« se je iztrgala iz svojih misli in pogled uprla vanj, čeprav je tako ali tako zrl v povsem tretjo smer. »obrni se. poglej me. boš rekel, da ti nisem všeč?« se je mehko pozanimala, medtem ko je stopila še bližje k njemu. morda je njen pogled povedal več kot karkoli drugega. po svoje nežen in pomirjujoč, a še vedno odločen in deloma celo karajoč. šel je skozi pekel za dekle in zdaj… kje je bil zdaj? pred seboj je imel popolnoma drugo dekle in odločitev je bila izključno v njegovih rokah. »povej mi, valentin,« je mehko zamrmrala, ko je okrog prsta ovila pramen svojih las in jih nato izpustila, »povej mi, kaj v resnici hočeš. česa si želiš v tem trenutku? lahko odkorakaš. lahko pa storiš kaj drugega; nekaj, česar si drugače niti ne bi drznil. tokrat je odločitev tvoja,« se je na njenih ustnicah zarisal droben nasmešek, ko se je z dlanjo samo bežno dotaknila njegove dlani in ta dotik občutila kot ogenj.

tagged: vaaalentin. smitten3

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Sre Maj 08, 2013 3:19 pm

tag, saoirse smitten

srce mu je utripalo, v glavi mu je utripal rdeč klicaj in zares ni vedel, kaj natančno naj bi storil; trmasto je obstal na mestu kot vkopan, pogled mu je brzel od ene točke do druge, čeprav mu je bilo iskreno tako neprijetno, da ni vedel, če bi ga lahko pomiril pogled na.. karkoli. nekako si je v glavi pripravljal scenarij, po katerem je saoirse tisti plašček iz telesa zdrsel po pomoti in da ga bo hitro oblekla, kot se je spodobilo, in ga na koncu prosila, če ji lahko pomaga.. pokositi travo na dvorišču ali.. karkoli. o bog, kako svileno je izgledala njena koža. in kako je njeno čipkasto spodnje perilo.. o bog. moral se je spraviti k sebi. morda bo bolje, če razmišlja o kamille. o bog, ne, samo o kamille ne. okej. zanimiv vzorec na zavesah. kot bi ga že kje videl. recimo na njenem čipkastem spodnjem perilu. o bog. globoko je zajel sapo; kako za vraga naj bi se spravil k sebi, če pa so mu misli vedno znova divjale k razgaljenemu telesu, ki se je pred trenutki naslikalo pred njegovimi očmi.. lačni otroci v afriki. kuga. holokavst. o bog.

široko je zamežikal, ko je zaslišal njen glas za njegovim hrbtom; bila je tik za njim, o bog. bilo je, kot sploh ne bi slišal besed, ki jih je izgovorila, ali vsaj - kot da ne bi bilo najmanjše možnosti, da bi razumel njihov pomen. sploh.. kaj? "saj ne.." je hotel odgovoriti, pa ga je sredi odgovora zmanjkalo. na tej točki se živčnosti ni več trudil prikriti; več kot očitno je bilo, da njegovih živcev ne more pomiriti prav nič. na njen ukaz se je samo polovično obrnil; v oči si je ni drznil pogledati, po telesu pa prav tako ne, tako je njegov pogled na koncu koncev spet pristal na sosednji steni. moral se je spraviti k sebi, prekleto, na tej točki res več ni vedel, kaj naj. "ne razumem.." je počasi začel in samo za trenutek pogledal svetlolasko v oči, nato mu je pogled znova pobegnil stran. "ne razumem, kaj hočeš od mene." bil je kot majhen deček, kot devičnik, ki prvič vidi noro seksi žensko, takole razgaljeno pred seboj. o bog, razgaljena saoirse. kamorkoli je pogledal, pred očmi se mu je nenehno prikazoval njen torzo. njene prsi. dolge noge. sranje.

po njenem novem vprašanju je molčal. pogled se mu je počasi dvignil k njenim očem, ob čemer se je moral res potruditi, da ni prav očitno obstal na njenih prsih. njene oči; bila je tako odločna, med tem ko sam ni imel pojma, kaj naj bi storil. bilo ga je sram, ker se mu je zdelo, da, je od njega pričakovano nekaj, istočasno mu je bilo povsem jasno, da njegova sogovornica ve, kaj se mu plete po glavi. bil je popolnoma razpet med mislijo na kamille in med skorajda golim telesom s sijajnimi oblinami, ki se je risalo pred njim. tako blizu.. lahko bi.. kamille ga ni hotela, zakaj potemtakem ne bi..? kaj si je želel v tem trenutku? ah, spati s kamille, recimo? pa je vedel, da tega ne bo dobil. preko njegovega obraza je planila senca, nekoliko je odkimal z glavo, ob čemer je skorajda neslišno izmomljal, "to ni fer.." in še preden bi lahko svetlolaska rekla karkoli, jo je zagrabil, privil k sebi, svoje ustnice pa združil z njenimi. o bog.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Sre Maj 08, 2013 3:50 pm

vsekakor se je zabavala v nastali situaciji, čeprav je bil prisoten tudi tisti zahteven del nje same, ki je hotel od situacije veliko več kot pa samo zabavo. v osnovi niti ni šlo za to. šlo je za toliko večjo in pomembnejšo stvar, ki morda ni bila bistvenega pomena zanjo, bi pa vsekakor znala naučiti privlačnega temnolasca pred njo česa novega in pomembnega. poleg tega je bila na skrivaj popolnoma prepričan, da bi bil svet zanj toliko boljši prostor, če bi tisto svojo vztrajnost potisnil v katero drugo smer in se lotil nečesa čisto tretjega. kdo bi vedel, kaj točno ga je veselilo, a vsekakor bi bil še v vsaki stvari dober – dejansko je v to verjela. vztrajen, po svoje trmast in tako naprej; če bi premogel še malo več surovosti, bi ga z veseljem zvabila v svojo družino, kjer bi postal dober dodatek. le da ga ni nameravala povsem uničiti in je vedela, da je bilo njegovo srce drugje. nikoli niti ne bi bil dober pri mafiji, razen če bi ga njegova ljubljena kamille povsem strla. strti ljudje je bil dober opis za večino članov njene družine; ampak še vsak je svojo strtost usmeril nekam drugam in le redko kateri izmed njih se je zavedal, da je saoirse videla skozi njihove skrbno dodelane maske.
ko se je obrnil, je njegov pogled ostal uprt v steno. morala je občudovati to njegovo prepričanost in skrb za to, da ne bi storil ničesar nespodobnega. očitno takšnih situacij ni bil navajen – a saj jih tudi saoirse sama ni bila. to je bilo nekaj novega, ampak ona se novih stvari ni nikoli bala. rada je imela izzive in valentin je bil že od trenutka, ko ga je ugledala, točno to. velik, skrivnosten izziv, ki ga je nameravala rešiti in ga pripraviti do nečesa, kar mu sicer nikoli ne bi padlo niti na kraj pameti. mehko se je nasmehnila ob njegovih besedah. je bil res tako zelo nedolžen, tako zelo angelski, kot je deloval? navsezadnje je moral premoči tudi kakšno umazano misel; nekaj, kar bi ga delalo ne tako zelo prijetnega in vedela je, da je imel tudi temnejšo stran. vprašanje je bilo, kako jo spraviti na dan. »valentin,« je zamrmrala in zmajala z glavo, kar je bila kretnja nejevernosti. tako kot da ni vedel. tako kot da ni točno vedel, kaj je hotela od njega. »navsezadnje se niti ne gre toliko za to, kaj hočem jaz… ampak to, kar hočeš ti,« je vanj uprla svoje oči, medtem ko so bile njene besede prepričane, a z določeno nežnostjo v tonu, s katerim so bile izrečene. prav tako je bilo očitno, da to ni bilo nekaj, kar bi običajno počela – a tista prizanesljivost v njenih očeh je kazala, da je nanj gledala preprosto drugače. in da je bila celotna stvar toliko bolj zapletena in hkrati tako zelo preprosta.
ravno se je namrščila ob njegovih besedah; premaknila svoje ustnice, da bi ga vprašala, kaj ni bilo fer, ko je začutila njegove dlani na svojem telesu v trenutku, ko je privil njeno telo k svojemu. poljub mu je nemudoma vrnila, skorajda presenečena nad občutkom njegovih ustnic na svojih – zdelo se je tako prav, tako sproščeno in preprosto in njena roka je počasi zdrsnila v njegove lase, nato pa sta se njeni dlani srečali ob njegovih bokih, ko je z njima počasi zdrsnila pod njegovo majico ter na njegovi koži z nohti pustila lahno, komaj zaznavno sled, ki mu je po telesu morala pognati mravljince – saoirse je dobro vedela, kaj je počela. na njenih ustnicah je bil nasmešek, ko so se ločile od njegovih, njene oči pa so ujele njegov pogled. »ne razmišljaj,« je zamrmrala, medtem ko je njeno telo zdrsnilo po njegovem, ko se je postavila na prste in se ponovno približala njegovim ustnicam, »samo prepusti se,« je šepnila, tako blizu, da so se njene ustnice med govorjenjem dotikale njegovih, nato pa se je umaknila zgolj toliko, da se je spretno znebila njegove majice in privila svoje telo ob njegovo toplo kožo, obenem pa utišala vsakršne morebitne ugovore z vnovičnim poljubom, ki je bil veliko bolj zahteven kot prejšnji.

tagged: vaaalentin. smitten3

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Sre Maj 08, 2013 7:39 pm

tag, saoirse smitten

note: haha okej, valentin je totally za!

o sranje, kaj je počel? o bog. njena koža je pod njegovimi dlanmi delovala tako prijetno, bila je tako gladka, tako mehka.. in tako zelo gola. sranje, sranje, kako opojna je bila, bila je kot kakšna droga, v kateri se je utopil v trenutku šibkosti. možgani so mu kričali, naj se odmakne, dokler je še čas, ampak agresivna in predvsem izredno potrebna živalska plat je popolnoma prevzela njegovo telo. če mu kamille - holly, kar je že hotela biti - ne bo dala, bo dobil drugje. prav zares se je počutil kot devičnik, ki ima svojo prvo priložnost za seks, in te ni imel namena izpustiti iz rok. prvič je sploh poljubljal koga, ki ni bil kamille, in prekleto dobro je delo. bilo je kot prepovedan sadež, ki ga je utrgal in za katerega je vedel, da mu bo kmalu žal - in vendar ni mogel kaj, ni bil sposoben odnehati.

z nohti je zdrsela po njegovi koži in prijetno ga je zmrazilo po vsem telesu. bil je tako prekleto potreben - sploh se ni zavedal, kako, dokler ni občutil njenega telesa ob svojem. nato se je odtegnila od njega in prisegel bi lahko, da ga je vzburjal še njen glas, ko mu je dovolila, da spusti zavore. saj je dovolj dolgo čakal, prekleto; če se je kamille po letu dni odločila, da ga noče več, potem od njega ni imela pravice zahtevati ničesar; vsaj tako mu je logika pravila tisti trenutek, čeprav je bilo več kot očitno, da bo svoja dejanja - zdaj se je s strasnimi poljubi spustil po svetlolaskinem razgaljenem vratu - kmalu obžaloval. nato se je odmaknil, ji dovolil, da mu je z lahnim potegom iztrgala majico s telesa, in znova so se njune ustnice združile v vročem poljubu. prekleto, kako je bila privlačna; njegove dlani so zdrsele po njenem hrbtu, ki je bil tako prekleto gladek, kot svila, morda, nato je zdrsel višje, do mesta, kjer se je na hrbtu nahajal njen modrc, in z enim lahnim dotikom ga je odprl. z rokami je zdaj zdrsel preko njenih ramen, da sta odstranila še ta nepotreben delček oblačil.

njegove ustnice se v tem času niso ločile od njenih, z izjemo tistih parih stotink sekunde vsake toliko, ko se je bil primoran odmakniti in zajeti zrak. a v tem trenutku se je odmaknil in si dovolil, česar si prej gotovo ni - s pogledom je zdrsel preko njenega čudovitega golega telesa, njegove dlani so ob tem na pol nežno, spet na pol strastno spolzele po njeni topli koži. "to bo še takšno sranje," je zamišljeno zamrmral, nato se je vrnil k njenim očem in se zarežal; to sranje je bil na tej točki pripravljen sprejeti. roke so mu znova pobegnile k njenim bokom, nato pa jih spretno ovil okrog njenih nog in jo dvignil v svoje naročje. naredil je nekaj korakov in njeno telo previdno naslonil ob hladno steno, med tem ko je z eno od rok zdrsel po njenih prsih. "neverjetna si, saoirse o'brien," ji je zamrmral v ustnice, preden so se znova združile z njenimi.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Sob Maj 11, 2013 6:09 pm

bil je tako poseben; po svoje tako delikaten in nežen, kot zelo krhka stvar, ki bi jo lahko v vsakem trenutku zdrobila s svojimi prsti. morda je ravno zaradi tega s takšno skrbnostjo z dlanmi drsela po njegovi koži ter okušala njegove ustnice, ki so bile pod njenimi tako zelo… mehke in vse skupaj je bilo nekaj povsem novega zanjo. pa ne, da tega še ne bi kdaj počela – ampak nikoli na tak način, nekaj je bilo na temnolascu, kar jo je po svoje vznemirjalo in presenečalo in je bilo popolnoma in v celoti novo. tega ni bila navajena. a po drugi strani je že od začetka vedela, da je na njem nekaj posebnega – tega sicer ni znala opredeliti; morda je to bila nedolžnost, morda tisti pogled v njegovih očeh, a karkoli je že bilo, jo je presneto privlačilo. poleg tega jo je obravnaval tako zelo posebno in njene ustnice so se samodejno ukrivile v nasmešek vsakič, ko je začutila na sebi njegov dotik. ti so bili sprva previdni in preiskujoči; kot da bi samo čakal, kdaj ga bo ustavila in mu prepovedala to početje, dokler se ni naposled prepričal, da tega ni imela namena storiti in so njegovi dotiki na njenem telesu postali povsem prepričani. tako je odpel njen modrc in brez oklevanja se je premaknila ravno toliko, da je kos oblačila zdrsnil iz njenega telesa ter dočakal podobno usodo kot njena svilena halja – pozabljen in na tleh. in poleg vsega skupaj jo je ves čas poljubljal ter jo morda zaradi tega še bolj spravljal ob pamet. njegove ustnice na njenih – kaj več bi sploh hotela od tega večera? v celotni situaciji je brez kančka slabe vesti uživala.
nato se je umaknil in namenila mu je droben nasmešek, ko je s pogledom tokrat povsem odkrito zdrsnil po njenem telesu, pogledu pa so hitro sledile tudi njegove dlani. vsake toliko časa je njeno telo zadrhtelo pod dotikom kakšnega še posebej občutljivega dela kože. ob njegovih besedah je dvignila pogled do njegovih oči. »komu mar?« je bil njen trenuten pogled na vse skupaj. ni ji bilo mar – in ona vsekakor ni nameravala biti tista, ki bo delala sranje. na njenem obrazu se je najbrž nahajal podoben nasmešek, kot ji ga je namenil valentin, že v naslednjem trenutku pa se je znašla v njegovem naročju in tokrat je njeno celotno telo dobesedno zadrhtelo, ko jo je naslonil ob hladno steno. a kljub temu je hlad njenemu telesu dobro del – njena koža se je nekoliko ohladila in to je bilo nekaj, kar je bilo dobrodošlo. s poljubom mu je pokazala, koliko so ji njegove besede pravzaprav pomenile, nato pa se je po nekaj trenutkih umaknila, usločila svoj hrbet ter se postavila na tla. »pridi,« je mehko zamrmrala, medtem ko je njena dlan poiskala njegovo in ga je povedla po stopnicah v zgornje nadstropje ter odrinila vrata v svojo spalnico. obrnila se je proti njemu ter naredila tistih nekaj ritenskih korakov do postelje, kjer je obstala. »ne razumem, kako si lahko tako… prekleto poseben,« je s pogledom zdrsnila po njegovem obrazu in se nasmehnila, potem pa ga je nežno, a hkrati odločno potisnila na posteljo. usedla se je v njegovo naročje, ovila nogi okrog njegovega telesa ter ga ponovno poljubila. »pozabi na vse ostalo. zdaj sva samo jaz in ti… nobenega jutri, nobenega včeraj,« je bil njen glas mešanica odločnosti in nežnosti, ko je za trenutek prekinila poljub in počasi premaknila svoje boke po njegovem telesu; predvsem radovedna, katera bo naslednja stvar, ki jo bo storil, ker se je do zdaj že izkazal kot dovolj nepredvidljivega, da jo je pritegnil.

tagged: vaaalentin. smitten3

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Ned Maj 12, 2013 9:14 am

tag, saoirse smitten

note: okej, za razliko večinske populacije na forumu sem jaz pri seks postih naravnost obupna! so bare with me, okay!

bilo je prav smešno, kako hitro ga je prepričala, da ne obstaja prav nič drugega, kot onadva in da je njuno početje povsem sprejemljivo, še več, da je nujno potrebno. njena koža je bila preprosto tako lahka in tako nežna pod njegovimi dlanmi, njene ustnice so bile sladke in kar ni se jih znal naveličati. spraševal se je, če je dodobra razumela situacijo, v katero ga je postavila; da je, namreč, ob tem popolnoma pozabil na to, kar je prav in narobe, in da se je popolnoma predal, vedoč, da je doma še vedno dekle, ki ga ljubi, ki si ga želi ob svoji strani, in ob katerem je bila, iskreno - četudi je bila prekleto vroča - saoirse skorajda.. nihče. samo, da tisto omenjeno dekle, ki ga je čakalo doma, ni bilo več njegovo. ničesar ni smel zahtevati od nje - in ona ne od njega. in zato je bilo najbrž nekako dobro, da je bil tukaj, da je bil s saoirse.. pa čeprav mu je nekje v podzavesti še vedno utripal tisti rdeči klicaj, ki kar ni in ni dal miru. bila je kot droga, vznemirljiva, nova, v trenutku ga je prevzela do potankosti.

razumel je, kar je hotela povedati, in nasmejal se je, ko mu je to rekla; prav zares, komu mar? bila sta tukaj, pred seboj sta imela svet, če sta si ga želela, in prav nihče jima ni mogel tega vzeti. zato je navsezadnje znova zagrizel v njene sladke ustnice, o bog, kako je bila prijetna na otip.. in potem se mu je izvila iz prijema; previdno jo je položil na tla, ona pa je ujela njegovo roko in ga popeljala za seboj. zdaj je videl še večji del te razkošne vile, v kateri bi se sam počutil naravnost izgubljeno. a navsezadnje zdaj ni bilo pomembno, koliko soban premore ta bogatija, pomembna je bila ena sama, tista velika spalnica, v katero ga je popeljala. "nisem poseben," se je namuznil, njegove roke so avtomatsko znova našle pot okrog njenih bokov, med tem mu je pogled drsel po njenem seksi telesu. prekleto, samo še hlačke so motile možnost, da si jo ogleda v celoti. "prav tak sem, kot vsi ostali," se ji je nato nasmehnil in v njegovi glavi - v okolišu, kamor je po vseh pravilih spadal - je bilo to res. "ti si.. ti si ekstravagantna," se ji je namuznil in ji znova pritisnil poljub na usta.

nato ga je povlekla na mehko posteljo in se ustalila v njegovem naročju; vzburjala ga je samo, ker je bila tam, kaj pa šele zato, ker se je v njegovem naročju premikala in ga s tem spravljala ob pamet. zgornji del trupa je dvignil, z dlanmi se je znova ustavil na njenih bokih, nato pa jo zasukal in v trenutku jo je imel ob sebi, sam se je sklanjal nad njo, ona pa je ležala na postelji, prekleto, morala je biti lepa kot kakšna boginja. pojma ni imel, kaj je bilo na njej; a bila je popolna. njegova dlan je zdrsela preko njenih prsi in trebuha, dokler se končno ni ustavil na robu čipkastih spodnjic, in si mirne volje utrl pot pod njih. brez oklevanja si je s prsti utrl pot vanjo, njegove ustnice pa so se prilepile na njen čudoviti vrat, ki ga je posul s strastnimi poljubi. "moj bog, kako si lepa," je v ekstazi zašepetal v njeno uho, s prosto roko je zdrsel skozi njene svilene lase.

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Sob Maj 18, 2013 4:30 pm

če bi morala opisati svoje trenutno počutje, bi vsekakor rekla, da je uživala. zanjo ni predstavljal samo neke igračke ali kaj podobnega; z ljudmi se načeloma ni igrala. prav, to je bila morda laž, ampak z njim se vsekakor ni igrala. bil je tako presneto poseben; to je mislila resno. temnolasec je bil vznemirljiva oseba – predvsem zato, ker je dobro vedela, da si tega morda niti ne bi smela privoščiti. to je vedel tudi on – v nekem trenutku, ko sta se njuna pogleda srečala, je bilo to tako zelo očitno, a obenem nobenemu od njiju ni bilo preveč mar za pravila in to, kar so ljudje pričakovali. bila sta samo onadva. in ko se je končno sprostil; ko je naposled le odvrgel tisto masko oziroma se znebil svoje zadržanosti. do trenutka, ko sta stala v njeni spalnici, je bil že povsem drugačen, a po drugi strani je morala priznati, da je to že ves čas videla nekje v njem. le tiho se je zasmejala njegovim besedam, kot da ne bi mogla povsem verjeti, da je to sploh rekel, medtem ko je dvignila pogled in ga uprla naravnost v njegove oči. »nimaš prav,« je odvrnila na njegove besede, ampak to je bilo vse, kar je na tej točki tudi storila. bil je poseben. in nameravala ga je prepričati v to.
»ampak jaz…« je ravno začela s svojim ugovorom, ko jo je utišal s poljubom, ki se mu je rade volje prepustila. njegove ustnice so bile tako nežne na njenih in obenem ji je dal občutek, da ima morda prav. da je bila nekaj posebnega; da je bila ekstravagantna, kot jo je poimenoval sam. z njo je ravnal kot s presneto princeso in to je bilo nekaj, česar ni občutila že tako zelo dolgo. pa saj je bila to večinoma njena izbira, ampak to zdaj – to je vsekakor bila dobra sprememba. nekaj, na kar bi se lahko navadila, čeprav je že zdaj vedela, da se na to preprosto ni hotela navaditi. bilo je tokrat in morda nikoli več – ampak po drugi strani je bila saoirse človek, ki je živel za trenutek. sploh ko je prišlo do takšnih stvari.
pojma ni imel, kdo je bila. morda je bilo to na celotni zadevi najbolj osvežujoče. tiho je zrla vanj, medtem ko je z dlanjo potoval po njenem telesu in mehko zajela sapo, ko je njegov dotik zdrsnil na tisto najnižjo točko, medtem ko se je rahlo ugriznila v ustnico. odločila se je, da ga bo imela, in vse skupaj jo je po svoje osrečil. vrnila mu je poljube ter se za trenutek ozrla v njegove oči, ko sta potrebovala dozo kisika. »in ti si poseben. vztrajam,« je zamrmrala in s pogledom preiskala njegove oči, medtem ko se je njen hrbet usločil kot posledica njegovih dotikov in je zaprla oči, čeprav jih je že čez nekaj sekund ponovno upirala v njegove oči. »hitro… ali počasi?« se je pozanimala. bilo je preprosto vprašanje. in tokrat je bilo povsem na njem, da bi sprejel odločitev, kako se bo tale večer odvil – sama bi mu rade volje ustregla, karkoli bo že izbral.

tagged: vaaalentin. smitten3

Naslov sporočila: Re: forrest hills avenue no. 13 Ned Maj 19, 2013 8:30 pm

tag, saoirse smitten

zdelo se mu je smešno, kako jo je uspel utišati s poljubom, navsezadnje se je vendar zdela tako gotova, tako močna, in vendarle ji je lahko, vsaj enkrat - pa četudi nikdar več - stavek prekinil s svojimi ustnicami na njenih. bila je tako neverjetno lepa, telo, ki mu ga je ponudilo, se mu je v tistem skorajda deliričnem trenutku zdelo popolno. boljše od tistega, kar je do tedaj začutil. bil je skorajda devičnik; vse svoje spolno aktivno življenje je posvetil eni osebi, ta pa ga je sedaj odpisala in prvič si je dovolil dotikov popolnoma nove osebe, prvič si je dovolil poljubljati kožo, ki ni bila kamillina in prav iskreno.. se mu s tem v tistem trenutku ni zdelo nič narobe. bog ve, s kakšnim urokom ga je držala pripetega k sebi, a dejstvo je bilo, da mu je spodnesla tla pod nogami in da preprosto ni vedel, kako naj na tej točki nadaljuje s svojim življenjem. ta ekstaza večera ga bo zjutraj veliko stala - to mu je bilo tudi takrat popolnoma jasno, a zaenkrat se je prepričeval, da bo vredno. zjutraj, to je vedel, ga bo vest razžirala od znotraj.

tiho se je zasmejal, ko je pohvalila njegovo posebnost, kajti navsezadnje je morda zares bil drugačen. ljudje, ki jih je srečeval tukaj, so imeli vsekakor popolnoma drugačen temperament; med njimi je bil popoln tujec, človek z drugačnimi navadami, drugačnimi željami, drugačnimi strastmi. veliko manj vpadljiv, ob enem pa veliko bolj ljubeč, veliko bolj čuteč od večinske populacije, ki jo je imel priložnost srečati. vsi ti ljudje so v sebi nosili težke skrivnosti, med tem pa je sam ostajal odprta knjiga. morda je imela prav. "kakor bo naneslo," se ji je nasmehnil, ko mu je še druga roka zdrsnila proti njenim spodnjicam in brez posebnih težav jih je porinil iz njenega telesa. iskreno, precej prepričan je bil, da bo 'naneslo' hitreje, vsaj glede na to, da je bil leto dni popolnoma brez seksa in da je dotike ženskega telesa izredno pogrešal; in vendarle je bil odločen, da se bo potrudil. navsezadnje ni smel pred njo izpasti kot popoln idiot, pred njo, ki je bila tako.. nenavadno popolna.

z roko je potisnil spodnjice še iz svojega telesa, nato pa se je s poljubi znova vrnil k njej, z roko se je znova ustavil v njeni notranjosti; prekleto, zares si jo je želel zadovoljiti, ni hotel izpasti kot kak bedak, ki ga je povabila v posteljo in s tem dokazala svojo popolno neumnost. hotel je.. hotel je, da bi bilo tudi njej všeč, čeprav se mu je zdelo, da je bila na tem področju veliko sposobnejša od njega. in potem je, po nekaj minutah zadovoljevanja in po nekaj strastnih poljubih - ki jih je kasneje posul po celotnem zgornjem delu njenega torza, od njenega prekrasnega vratu, pa do njenih ramen in čudovitih izstopajočih ključnic, navsezadnje tudi do njenih prekrasno oblikovanih prsih - svetlolasko zagrabil in jo spravil nase, njegove dlani so našle mesto na njenih izredno seksapilnih bokih, med tem ko je vstopil vanjo. o bog, kako neverjetno čudovita je bila na dotik. njegovo celotno telo je vzdrhtelo.